Sporočilo za javnost
 

Ingrid Betancourt: "Beseda je orožje proti sovraštvu in nasilju"

Človekove pravice - 08-10-2008 - 20:15
Plenarno zasedanje
Objavi/Shrani
Socialna omrežja
Priljubljene
 
V čustvenem govoru je Ingrid Betancourt spomnila tudi na 27 talcev, ki jih kolumbijski gverilci še vedno zadržujejo v ujetništvu

Govor Ingrid Betancourt je bil zelo čustven

Na začetku zasedanja je evropske poslance nagovorila kolumbijska političarka Ingrid Betancourt, ki so jo gverilci FARC ugrabili februarja 2002 in jo zadrževali vse do julija letos, ko jo je osvobodila kolumbijska vojska.

Predsednik Parlamenta Hans-Gert Pöttering je v uvodni predstavitvi visoke gostje spomnil, da je v ujetništvu preživela celih 6 let, 4 mesece in 9 dni, skupaj 2321 dni. Postala je simbol svobode in človeškega upora proti nevzdržnim razmeram ter zanikanju temeljnih človekovih pravic.
 
"Terorizem predstavlja neposredni napad na naše vrednote, svobodo, človekove pravice in demokracijo. Vaš primer nazorno kaže, da demokracija ne sme poklekniti pred terorizmom, obramba pravne države pa ostaja naša politična in moralna dolžnost," je poudaril predsednik Pöttering in nato izrekel priznanje tako poslancem kot številnim aktivistom po vsem svetu, ki so si ves čas njenega ujetništva prizadevali za izpustitev Ingrid Betancourt.
 
"Zdaj moramo še okrepiti svoja prizadevanja za izpustitev vseh tistih, ki jim je še vedno kratena svoboda. To je tudi namen vašega obiska, saj ste sami dejali, da je za ujetnika teroristov največja nevarnost prav ta, da ga zunanji svet pozabi," je nadaljeval predsednik Parlamenta ter nato še spomnil poslance, da letos mineva 60 let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki v svojem 3. členu jasno pravi, da ima vsakdo pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
 
Ingrid Betancourt se je v čustvenem govoru, ki ga je večkrat prekinil aplavz iz dvorane, zahvalila evropskim poslancem, ker so se pred več kot petimi leti med prvimi v imenu njene družine javno in odločno zavzeli za njeno izpustitev, četudi svetovna javnost dotlej ni namenjala dovolj pozornosti talcem v Kolumbiji:
 
"V džungli sem poslušala radio, ki je prinašal novice o zasedanju Evropskega parlamenta. Nisem videla slik, slišala sem le besede novinarjev o zasedanju. Prav od tukaj, iz te dvorane, od vas, ki ste vztrajali in obsojali, je prišla do mene prva spodbudna novica. Vam gre zasluga, da sem pred petimi leti doumela, da v džungli nismo bili sami. Vsa leta sem gojila upanje, se oklepala življenja in prenašala vse tegobe zato, ker sem vedela, da sem v vaših srcih. Govorila sem si, da bom, četudi bi me fizično ne bilo več, v vaših mislih z imenom in obrazom obvarovana pred pozabo. Ko sem bila osvobojena, sem si takoj želela priti k vam, v vašo hišo, ki jo imam tudi za svojo. Želim vam povedati, da ni bilo v zaman nič, kar ste dejali ali storili. To, da živim in imam veselje do življenja, dolgujem vam. Vedeti morate, da so mi vaše besede pomagale še preden sem bila deležna zdravniške pomoči. Hvala! Hvala vsakomur med vami, ker ste imeli odprto srce za dramo, ki se je odvijala tako daleč od vas," je dejala Ingrid Betancourt ter dodala, da svet prav po zaslugi Evropskega parlamenta zdaj ve za grozodejstva, ki jih je morala prestati in ki jih še vedno prestaja več kot 3000 njenih rojakov. Besede, izrečene v Parlamentu so omogočile njeno osvoboditev in spodbudile korake v smeri spoštovanja življenja tako talcev kot gverilcev. Ob tem se je spomnila tudi vseh skupin aktivistov civilne družbe po vsem svetu, ki si prizadevajo, da usoda zajetih talcev ne potone v pozabo.
 
Moč besede
 
Gostja je nato podrobneje obrazložila, kako pomembna je moč besede, pogosto edinega "orožja", ki je na voljo:
 
"Z besedo se lahko najbolj učinkovito borimo proti sovraštvu in nasilju. Prepričana sem, da ste številni med vami pogosto občutili nemoč, ker niste mogli ničesar storiti, medtem ko se je govorjenje razblinilo v zraku. Najbrž ste kdaj obžalovali, ker niste del izvršilne moči svojih držav ali Unije, kjer se sprejemajo odločitve, podpisujejo čeki in dogajajo stvari. V materialističnem svetu, kjer tisti, ki ni viden, ne obstaja, nas pogosto obide takšna negotovost. Toda ta Parlament je tudi svetišče besede, ki osvobaja. Tu so se začela spraševanja o vesti naše družbe in tukaj pridejo na dan trpljenja narodov sveta. Ko nosilci izvršne oblasti vendarle delujejo, je to tudi zato, ker je nekdo med vami tukaj vstal in spregovoril. Sami dobro veste: ko tu spregovorite, se zlo raje umakne. (...) Françoise Dolto se je čudovito izrazila, ko je dejala, da je biti človek tudi bistvo besede. Beseda neguje, zdravi, rojeva, lahko pa tudi prinese bolezen in ubija. Kajti besede, ki jih izgovorimo, imajo moč čustev, ki so v nas."
 
Težave človeštva so posledica sebičnosti
 
V nadaljevanju je Ingrid Betancourt spregovorila o svetovnih problemih potrošniške družbe, kot so samomori, zloraba drog in nasilje. Segrevanje ozračja in povezane naravne katastrofe pa nas opozarjajo, da je tudi Zemlja zbolela zaradi naše neodgovornosti in sebičnosti.
 
V ujetništvu je spoznala otroke in mlade v starosti od 12 do največ 25 let, ki so jih gverilci FARC rekrutirali za predelavo koke v kokain. Nimajo svobode, svoje borne zaslužke utapljajo v alkoholu, sanjajo o materialnih dobrinah in zato je edini izhod, ki ga vidijo iz svojega težkega položaj v tem, da tudi sami postanejo gverilci. V Kolumbiji jih je 15 tisoč in ker jim družba ne pokaže, da posedovanje materialnih dobrin še ne prinese sreče, ostajajo v začaranem krogu.
 
"Naša družba proizvaja gverilce v Kolumbiji, skrajneže v Iraku, teroriste v Afganistanu. Družba posrka človeške duše in jih zavrže kot napake v sistemu: nezaželene priseljence, brezposelne, odvisnike, otroke vojne, revne in bolne. Vse tiste, za katere ni prostora med nami," je dejala Ingrid Betancourt in si zastavila vprašanje, ali še lahko gradimo družbo, ki temelji na izključevanju, kjer mečemo stran hrano, medtem ko drugi umirajo od lakote. Nato je izrazila prepričanje, da je družba prihodnosti, ki bo temeljila na medsebojni komunikaciji mogoča, predpogoj pa je dosledno spoštovanje človekovih pravic, saj bi morali končno tudi drugim priznati pravico, da si želijo tisto, kar si želimo sami.
 
Skriti, a ne pozabljeni
 
Na koncu je Ingrid Betancourt prebrala imena 27 talcev, ki jih kolumbijski gverilci še vedno zadržujejo v ujetništvu. Spomnila pa se je tudi voditeljice burmanske opozicije Aung San Suu Kyi in zajetega izraelskega vojaka Galida Šalita.
 
"Vaš aplavz naj preseže razdaljo, ki nas deli ter jim ponese našo ljubezen, moč in energijo. Vedo naj, da je naše prizadevanje absolutno in vedo naj, da ne bomo nikoli, nikoli nehali, dokler ne bodo svobodni."
 
REF.: 20081007IPR38884