Konference se je udeležila tudi skupina 36 evropskih poslancev, ki so med drugim razpravljali o tem, kdo bo plačal za globalno pobudo podnebnih sprememb in kako naj se države v razvoju prilagodijo  razvitimi državami.

 

Srečanje je bilo tik pred decembrskim plenarnim zasedanjem EP, ko naj bi se evropski poslanci sporazumeli o vrsti strogih evropskih pravil o zmanjšanju emisij CO2 in o izboljšanju energetske učinkovitosti.

 

 

Slovenska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP-ED) je dejala, da imajo razvite države in države v razvoju različne odgovornosti in zmožnosti. "Imeti moramo močan občutek, da smo vsi pomembni in vključeni v ta proces."

 

 

Dosežen pa je že bil sporazum glede treh od šestih predlogov v energetsko-podnebnem zakonodajnem svežnju, ki vključuje obnovljive vire, emisije CO2 in kakovost goriv.

 

Evropski parlament in države članice EU se še zmeraj pogajajo o sistemu trgovanja s toplogrednimi plini in geološkem uskladiščenju ogljikovega dioksida. Evropski poslanci bodo o podnebnem svežnju glasovali na plenarnem zasedanju naslednji teden.  

Osemnajst mesecev po začetku svojega delovanja je začasni Odbor za podnebne spremembe pozval k 80 odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050, zavezujočim ciljem za 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020 in ukrepanju vsakega posameznika na tem področju.

 

Člani Odbora za podnebne spremembe so v torek sprejeli poročilo,  ki navaja, da so vplivi podnebnih sprememb resnejši in hitrejši, kot so predvidevali

 

Poročilo zahteva, da se vprašanja podnebnih sprememb vključijo v vsa politična področja ter tako omogoči, da se globalna temperatura omeji na 2°C.

 

 

 

Na plenarnem zasedanju v Bruslju v četrtek dopoldne bodo poslanci razpravljali o dosedanjem poteku sprejemanja tako imenovanega energetsko-podnebnega svežnja predlagane evropske zakonodaje, ki naj bi ga "spravili pod streho" do konca leta. Unija naj bi v skladu s predlaganimi cilji do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov za 20 odstotkov in biogoriv za 10 odstotkov.

 

Med predstavniki Sveta, Komisije in Parlamenta trenutno potekajo intenzivna pogajanja o vsebini nove zakonodaje, časovni roki pa so zelo tesni. Svet ministrov za okolje držav članic se bo sestal 8. decembra, voditelji držav EU bodo o paketu razpravljali na vrhu 11. in 12. decembra. Teden dni kasneje bo zakonodaja na dnevnem redu decembrskega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Razprava je predvidena v torek, 16., glasovanje pa v sredo, 17. decembra.

 

 

Kitajska, država s največjim številom prebivalcev na svetu –1,3 milijarde, je z gospodarskim razcvetom postala največja potrošnica premoga in nafte na svetu. Ta potrošnja se je v zadnjih dvajsetih letih podvojila. Poleg tega je tudi druga največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu. Tesno zaostaja za ZDA, ki je še pred 17 leti proizvedla dvakrat toliko emisij kot Kitajska.

 

Kitajska je leta 2002 sicer ratificirala Kjotski protokol, vendar jo ta zaradi njenega statusa države v razvoju ne obvezuje k zmanjšanju emisij CO2. Zaradi hitro rastočega gospodarstva bo Kitajska kmalu postala eden največjih onesnaževalcev, je po obisku delegacije izjavil predsednik delegacije, italijanski socialdemokrat Guido Sacconi. Po izteku Kjotskega protokola leta 2012 bo novi mednarodni režim mogoče doseči le, če bodo sodelovale tudi države, katere v skladu s Kjotskim protokolom niso dolžne zmanjšati emisij, kot sta denimo Kitajska in Indija, je nadaljeval Sacconi.

 

 

Kitajska je nedavno sprejela zelo ambiciozni program za boj proti podnebnim spremembam, ki med drugim določa zmanjšanje emisij CO2, varčevanje z energijo in  izboljšanje lastne energetske učinkovitosti. Slednja naj bi se do leta 2010 povečala za 20 odstotkov, istega leta pa naj bi 10 odstotkov celotne energije pridobivali iz obnovljivih energetskih virov.

 

 "Med pogovori s predstavniki nacionalnega ljudskega kongresa, vlade in civilne družbe, smo spoznali, da sodijo podnebne spremembe med politične prednostne naloge Pekinga. Imel sem občutek, da kitajske oblasti sprejemajo in izvajajo ustrezno zakonodajo, da bodo lahko uspešno začele z bojem proti podnebnim spremembam," je dejal poročevalec, nemški poslanec Karl-Heinz Florenz (EPP-ED).

 

 Kitajska pa je tudi potrdila pomen sodelovanja z industrijskimi državami na področju tehnologije in tehnološkega transferja ter potrebo po finančni pomoči, kar je izredno pozitivno sporočilo, je menil Sacconi. 

 

 

Zelo smo zadovoljni, da tudi Kitajska, tako kot EU, Konvencijo ZN o podnebnih spremembah razume kot edini primerni forum za mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah ter bi  želela, da se pogajanja za novi sporazum končajo do leta 2009, je dejal Florenz.

 

Poročevalec verjame, da bo Kitajska tesni in ključni partner EU pri pogajanjih za novi sporazum po letu 2012, ko se bo iztekel Kjotski protokol. V skupnem interesu je, da smo kos podnebnim spremembam, je še dodal Florenz.

 

 Sacconi pa je obžaloval, da Kitajska še zmeraj meni, da bi morali obdržati trenutno obliko Kjotskega protokola in da bi države v razvoju, vključno tiste z rastočim gospodarstvom, morale biti opravičene kvantitativnih obvez. 

 

Guido Sacconi, italijanski socialdemokrat in predsednik Odbora EP za podnebne spremembe, je pozdravil, da so se konference udeležile tudi ZDA in države v razvoju.  Po vrniti je menil, da je na Baliju potekalo "emocionalno srečanje z dramatičnimi vrhunci". V skupni izjavi s podpredsednikom odbora, Špancem Alejom Vidalom Quadrasom (EPP-ED), pa je dejal, da pogreša jasne cilje za zmanjšanje emisij v industrijskih državah.

 

 

V središču pozornosti konference na Baliju je bila razprava o mednarodnem sporazumu za zajezitvi podnebnih sprememb, ki naj bi bil dosežen do leta 2009 ter začel veljal po izteku kjotskega protokola leta 2012.

 

Konferenca na Baliju sicer ni bila uspešna glede določitve trdnih ciljev za zmanjšanje emisij. Prav tako ni bilo določeno, kako naj si države v razvoju razdelijo breme obvladovanja emisij. Udeležencem pa je vendarle uspelo sprejeti načrt prihodnjih pogovorov in projektov, ki bi lahko privedli do ponovnega pogozdovanja. Uvedli so tudi sklad ZN za pomoč revnim državam pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje podnebnih sprememb.

 

Začarani krog, v katerem so ZDA, Kitajska in Indija s prstom kazale druga na drugo, češ da niso izpolnile obvez, je pretrgan, je ob tem dejal poročevalec EP Karl-Heinz Florenz.  

 

 

Udeleženci konference so izpostavili ključno vlogo Združenih držav danes in v prihodnosti. Nizozemski evropski poslanec Johannes Blokland je dejal, da pričakuje, da bodo naslednje predsedniške volitve v ZDA pozitivno spodbudile okoljsko politiko v ZDA in prispevale k dogovoru o novi kopenhagenski podnebni pogodbi leta 2009. 

 

Satu Hassi, podpredsednica Odbora za podnebne spremembe, je obsodila brezvestno vedenje ameriške administracije na konferenci na Baliju. Izrazila je tudi upanje, da bo nova administracija po volitvah ubrala drugačno pot.

 

Evropski poslanci, ki so se udeležili konference, so pozdravili tudi pilotske ukrepe za zmanjšanje emisij s pogozdovanjem in pomoč revnim državam s sredstvi iz "prilagoditvenega sklada".

 

Evropski poslanci so se strinjali, da mora Evropski parlament prevzeti pomembno vlogo pri zagotavljanju, da bo na evropski ravni sprejeta zakonodaja, ki predvideva, da EU do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 20 odstotkov.

 

 

"Podnebne spremembe bodo verjetno na vsem svetu privedle do problemov glede razpoložljivosti vodnih virov, ki jih bodo povzročile spremembe v sedimentaciji in taljenje ledenikov v različnih delih sveta. Hkrati v drugih delih sveta potrebe po vodi nenehno naraščajo, kar lahko prav tako pripelje do sporov.

 

Druga grožnja so naravni pojavi, kot denimo poplave, suše, vročinski vali, ki bodo v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Pogostejše bodo tudi migracije prebivalstva. Prebivalcem regij sveta, ki ne proizvajajo dovolj hrane, da bi zadovoljile svoje lastne potrebe, ne bo preostalo nič drugega, kot da se izselijo. Množične migracije utegnejo prav tako voditi do sporov.

 

Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je zavedal, da podnebne spremembe ogrožajo svetovni mir in stabilnost, ko je IPCC in Alu Goru podelil Nobelovo nagrado za mir. Pred varnostnimi grožnjami ni imun noben del sveta. Tega se moramo vsi zavedati."

 

 

"Razlogi za to so mnogovrstni: v nekaterih delih sveta rečne sisteme oskrbujejo z vodo prav ti ledeniki, denimo v Južni Aziji in nekaterih delih Kitajske. To lahko torej vpliva na razpoložljivost vode v teh regijah.

 

Druga težava je zviševanje gladine morja. To se v določeni meri že dogaja. Če se bo led z zahodne Antarktike in Grenlandije še topil, se bo morska gladina dvignila za nekaj metrov. Težko je reči, kdaj se bo to dejansko zgodilo, vendar možnost za to zagotovo obstaja."

 

 

"Najprej se moramo zavedati, da obstaja določena inercija. Tudi če stabiliziramo trenutno koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, se bodo podnebne spremembe nadaljevale še desetletja. Zato jih ne moremo ustaviti, temveč le omejiti njihovo širjenje v prihodnosti. Nadvse nujno je, da začnemo zmanjševati emisije toplogrednih plinov, s čimer bomo stabilizirali ozračje in podnebje Zemlje.

 

Tehnologija lahko pomaga pri zmanjševanju emisij, vendar pa potrebujemo tudi ukrepe za spodbujanje razvoja novih tehnologij ali uvedbo že obstoječih. IPCC je v svojih poročilih jasno navedel, da so ustrezne tehnologije že na razpolago. Vendar pa jih bomo uporabljali le, če bomo za to sprejeli tudi ustrezen sveženj ukrepov.

 

Denimo, da neka država poviša davek za naftne proizvode. Posledica tega je, da začnejo avtomobilske družbe proizvajati učinkovitejše avtomobile, ljudje pa se pogosteje odločijo uporabiti javna prevozna sredstva. Cene so namreč zelo pomemben instrument na poti do sprememb."

 

 

"Zelo pomembno je, da se o tem sporazumemo do leta 2009. Evropa je lahko vzor drugim državam. Mahatma Gandhi je nekoč dejal: 'Bodi sam sprememba, ki jo želiš v svetu.' V to močno verjamem. Evropa je velik in pomemben dejavnik . Če je zgled uspeha, potem bo to motiviralo in navdihnilo tudi druge regije sveta, Evropa pa bi obenem pridobila na politični moči. Zato ima ključno vlogo pri narekovanju tempa pri soočanju s problemom podnebnih sprememb.

 

Menim, da je izrednega pomena, da predsednik Evropskega parlamenta podnebnim spremembam posveča toliko pozornosti. Počutim se zelo počaščenega, da ste me povabili. Evropski parlament je izredno pomembna institucija, ki navdihuje z optimizmom."

 

 

"Vplivala je na znanstveno skupnost. Je potrdilo, velika spodbuda in inspiracija za vse člane IPCC. Hkrati pa je povzročila, da se je veliko več ljudi zavedlo podnebnih sprememb in dala temu vprašanju pomembno težo."

 

Ne moremo pričakovati, da bo zdajšnja Bela hiša storila karkoli, da bi preprečila podnebne spremembe, sta v imenu desetčlanske delegacije, ki se je 30. aprila vrnila s tridnevnega obiska v Washingtonu, izjavila italijanski socialdemokrat in predsednik začasnega odbora za podnebne spremembe Guido Sacconi ter nemški poročevalec Karl Heinz Florenz (EPP-ED).

 

V Washingtonu so mnogi zatrdili, da razlog za to ni pomanjkanje politične volje, temveč bližajoče se predsedniške volitve v ZDA, in čas, ki je potreben za oblikovanje nove administracije. Evropski poslanci upajo, da si bo prihodnja ameriška administracija že takoj prvi dan svojega delovanja med prednostnimi nalogami zadala podnebne spremembe in nemudoma začela s pripravo ustrezne nacionalne zakonodaje.

 

 

Evropski poslanci so naslednjega ameriškega predsednika oz. predsednico pozvali, naj stori vse, kar je v njegovih oz. njenih močeh, da premaga nacionalne ovire na poti k sprejetju mednarodnega sporazuma v Kopenhagnu. Omenili pa so, da bo veliko razočaranje, če ZDA ne bodo storile ničesar. To bi namreč pomenilo, da spodkopavajo končne cilje in podpis sporazuma. Tako razvite države kot tudi države v razvoju brez prisotnosti ZDA ne bodo podpisale ambicioznega sporazuma, menijo poslanci. Le kako bi lahko Evropa in Amerika vplivali na države, kot je denimo Kitajska, če se sami ne uspeta dogovoriti in enotno nastopiti?

 

 

Člani delegacije so bili zadovoljni, da kongres že razpravlja o osnutku zakonodaje o podnebnih spremembah. Ameriške kolege so pozvali, naj vztrajajo pri prizadevanjih za vzpostavitev sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ki bi ga lahko v bližnji prihodnosti povezali z evropskim. ZDA so še pozvali, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da do vrha ZN, ki bo decembra 2009 v Kopenhagnu, zaključijo s pripravami nacionalne zakonodaje o podnebnih spremembah.

 

Srečanje so sicer označili kot dober začetek, vendar pa so ZDA pozvali k večjim in vztrajnejšim prizadevanjem za usklajevanje skupnih pristopov, ter dodali, da je naloga zakonodajne veje, da ta prizadevanja vodi tako, da pošilja jasne politične signale.