Parlament potrdil novo skupno zakonodajo o pesticidih

Pesticidi imajo tristopenjsko "življenjsko dobo": dajanje v promet, vsakodnevno uporabo in ravnanje z njihovimi ostanki v naravi. Nova zakonodaja obravnava prvi dve stopnji, medtem ko je ravnanje z odpadki urejeno drugje.

 

 

Uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet bo nadomestila uredbo iz leta 1991. Poročevalka Hiltrud BREYER (Zeleni/EFA, DE) ugotavlja, da uredba pomeni "pozitiven izid za vse strani, tako za okolje, javno zdravje in potrošnike, kakor tudi za evropsko gospodarstvo, saj bo spodbudila inovacije in tako postavila EU na vodilno mesto na tem področju."

 

Registracija bi bila dvostopenjska: na evropski ravni se bo izvajala registracija aktivnih snovi, ki so glavna sestavina pesticidov, na nacionalnih ravneh pa se bodo registrirali fitofarmacevtski izdelki (pesticidi). Najbolj nevarne pesticide naj bi najkasneje v 10 letih umaknili s tržišča.

 

EU bo razdeljena na tri območja registracije. Države naj bi najkasneje v 4 mesecih po odobreni registraciji pesticida vzajemno priznale registracijo v svojem območju, kjer so si podnebne in kmetijske razmere zelo podobne, kar naj bi proizvajalcem omogočilo lažji vstop na trg z novimi izdelki. Članice pa bodo kljub vsemu obdržale možnost prepovedi prodaje določenega pesticida.

 

Tri območja registracije so sever (Danska, Švedska, Finska, Estonija, Latvija, Litva), center (Avstrija, Belgija, Češka, Irska, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Velika Britanija) ter jug (Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Španija). 

 

Prva odobritev za sestavine bo veljala največ 10 let, za sestavine z nizko stopnjo tveganja pa največ 15 let. Vnovična odobritev se bo lahko za obe vrsti sestavin obnovila za 15 let.  Nova zakonodaja pa bo sedanja pravila nadomestila postopoma, po izteku sedaj veljavnih odobritev za prodajo.

 

Najbolj nevarne kemikalije, ki so genostrupene, rakotvorne ali strupene za razmnoževanje bodo prepovedane. Prepoved bo veljala tudi za bioakumulativne ter toksične snovi. Uporaba bo dovoljena le v primerih, ko bo izpostavljenost tem kemikalijam dokazano zanemarljiva, ali pa izjemoma pri ukrepih proti resnem ogrožanju zdravja rastlin. Takrat bo uporaba dovoljena za največ do pet let.

 

Prepoved bo zajela tudi aktivne snovi, ki so škodljive za čebele.

 

Leta 1991, ko je začela veljati sedanja direktiva, se je v pesticidih uporabljalo več kot 800 aktivnih snovi. V 18 letih se je število teh snovi zmanjšalo za polovico, nova uredba pa bo prepovedala tudi najbolj strupene aktivne snovi, ki naj bi jih bilo po nekaterih ocenah približno 22. 

 

 

Poročilo o direktivi za doseganje trajnostne rabe pesticidov je pripravila poslanka Christa KLAß (EPP-ED, DE), ki poudarja, da pomeni "korak v pravo  smer varovanja evropskih potrošnikov in okolja. Cilj je zmanjšanje uporabe pesticidov na najnižjo možno raven, vendar ob pravem času in v pravih količinah."

 

Skupna evropska zakonodaja doslej ni določala načinov uporabe pesticidov v kmetijstvu, gozdarstvu in urejanju parkov. Nova direktiva uvaja smernice integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki spodbujajo uporabo nekemičnih metod varstva rastlin, zatiranja škodljivcev in pridelave, ter drugim zahteva:

 

- izdelavo nacionalnih akcijskih načrtov, s katerimi se določijo pridelki, dejavnosti ali območja, ki predstavljajo tveganja, ter cilji in časovni razporedi za njihovo doseganje;

- prepoved škropljenja z uporabo letal (ob določenih odstopanjih);

- določitev območij, kjer je uporaba pesticidov prepovedana.

 

Prepoved škropljenja z letali (uporablja se predvsem v gozdarstvu ter vinogradništvu) naj bi zmanjšala onesnaževanje naravnega okolja ali nevarnost za ljudi v naseljenih območjih. Izjeme bi bile dovoljene v primerih, kot so izjemno visoke lege kultur in akutni napadi škodljivcev. Predlog direktive predvideva tudi uvedbo zaščitnih pasov ob vodotokih, vodnih virih, cestah in železniških progah.

 

Parlament in Svet sta tudi dosegla dogovor glede zmanjšanja oziroma prepovedi uporabe pesticidov na območjih, kot so javni parki, športna igrišča, rekreacijska, šolska in otroška igrišča ter v bližini javnih zdravstvenih ustanov (klinik, bolnišnic, centrov za rehabilitacijo, zdravilišč, domov za ostarele).

 

Direktiva določa tudi pravila o usposabljanju prodajalcev in kupcev za uporabo pesticidov, o skladiščenju izdelkov ter osveščanju uporabnikov o nevarnostih pesticidov.

 

Novo zakonodajo bodo morale članice začeti izvajati z začetkom leta 2011.

 

 

 

"Čeprav je namen pesticidov - za razliko od kemikalij - da so strupeni in je ocena njihove varnosti posebno področje, pa to ne bi smelo pomeniti odvečnih dodatnih poskusov na živalih, oziroma odvrniti razvoja znanosti od zmanjševanja števila poskusov v prihodnosti. Ne smemo pozabiti, da lahko razvoj in registracija novih pesticidov pomeni uporabo tudi do 12 tisoč živali v desetinah različnih poskusov."

 

Alojz PETERLE (EPP-ED, SI) pa je opozoril na povezavo med zaskrbljujočimi zdravstvenimi trendi in neodgovorno rabo pesticidov: s čedalje bolj zastrupljeno hrano ne moremo imeti več zdravja in manj raka, je prepričan in se je zavzel za spremembo razvojne paradigme:

 

"Delo, ki sta ga opravili kolegici Christa Klaß in Hiltrud Breyer s poročevalci v senci je korak v pravo smer in zato jima izražam vse priznanje. Vesel sem, da obe poročili odpirata več front prizadevanj hkrati, ki zajemajo proizvajalce, prodajalce in uporabnike pesticidov. Hkrati pa zahtevamo nacionalne akcijske plane s kvantificirani cilji. Zelo pomembno se mi zdi, da je vključeno tudi obveščanje sosedov, kar je pomembno še posebej za čebele, To pomeni, da lahko preprečujemo škodo že s samo pozornostjo do tistih, ki bi jih lahko prizadeli. V direktivo smo zapisali, da države članice lahko v svojo nacionalne akcijske načrte vključijo določbe o obveščanju sosedov - raje bi videl, da bi zapisali, da morajo to storiti. Prepričan sem, da je mogoče dati več prostora zaščiti rastlin z nekemičnimi, torej z biološkimi in mehanskimi sredstvi."