Češki predsednik skeptičen do nadaljnjega poglabljanja Unije

Predsednik Klaus, ki je na slavnostnem delu plenarnega zasedanja v Bruslju govoril kot vodja trenutno predsedujoče države, je uvodoma napovedal, da bo govoril o temah, ki "se morda ne zdijo tako dramatične, so pa posebnega pomena za prihodnost projekta evropske integracije".

 

Poudaril je, da je Češka pred petimi leti z vstopom v EU prevzela soodgovornost za njen razvoj in je s tem zavedanjem tudi prevzela vodenje Sveta EU. Izrecno je zatrdil, da njegova država nikoli ni imela alternative vstopu v Unijo, prav tako pa tudi ni nobene politične sile, ki bi odločitev postavljala pod vprašaj. Dvomi o češki zavezanosti Uniji in iskanju drugih poti so zato neutemeljeni.

 

 

Za Klausa sta dva najpomembnejša cilja EU odprava nepotrebnih in kontraproduktivnih ovir, ki omejujejo svobodo ter doseganje blagostanja in skupna skrb za javno dobro s projekti, ki jih države ne morejo uresničiti same. Številne ovire pa ostajajo in v Bruslju se sprejema več odločitev, kot bi bilo dejansko potrebno: "Sprašujem vas čisto teoretično, ali ste res ob vsakem glasovanju prepričani, da sprejemate nekaj, česar ne bi mogli sprejeti drugje, bližje državljanom, torej v državah članicah?"

 

Dodal je, da - čeprav ni alternative članstvu v Uniji - obstaja več legitimnih načinov in oblik evropskega povezovanja. Trditi, da je sedanji status quo, kar je po njegovem trenutna institucionalna oblika EU, kot nekakšna dogma, ki se je nikoli ne sme kritizirati, je za Klausa nevarna zmota, kot je zmota tudi prepričanje, da obstaja samo ena in pravilna prihodnost evropskega povezovanja - vedno globlja politična integracija držav članic.

 

 

Češki predsednik meni, da v Evropskem parlamentu ni prave opozicije, ker naj bi bili tisti, ki razmišljajo o drugih možnostih, hitro označeni za sovražnike evropske integracije. Na podlagi izkušenj iz polpretekle zgodovine je prepričan, da brez opozicije ni svobode, zato mora biti dan prostor političnim alternativam.

 

Nadaljeval je, da se odnosa med državljani in predstavniki Unije ne da označiti za normalen odnos: "Med njimi je prepad, ki se ga pogosto opisuje kot demokratični deficit, pomanjkanje demokratične odgovornosti, sprejemanje odločitev s strani ne izvoljenih, temveč izbranih, birokratizacija. Spremembe, predvidene v propadli Evropski ustavi in v ne dosti drugačni Lizbonski pogodbi, bodo razmere samo poslabšale."

 

 

Klaus je nato poslance razburil z razmišljanjem, da zato, ker "ni evropskega demosa in torej tudi ne evropskega naroda, se napake ne da odpraviti s krepitvijo Evropskega parlamenta. Težave se bodo samo še poglobile in odtujitev med državljani evropskih držav in institucijami Unije bo še hujša".

 

Ob tej izjavi so številni poslanci iz protesta zapustili plenarno dvorano.

 

Češki predsednik je prepričan, da bodo poskusi pospeševanja in poglabljanja evropskega povezovanja lahko imeli nasprotni učinek od želenega in bodo ogrozili vse pozitivno, kar je bilo v Evropi doseženega v zadnjega pol stoletja: "Ne smemo dopustiti, da bi se znašli v položaju, ko bi bili državljani v članicah Unije razočarani, ker bi imeli občutek, da to ni njihov projekt, da se razvija v nasprotju z njihovimi pričakovanji in da so vanj prisiljeni."

 

 

Vaclav Klaus je nato nekaj besed namenil tudi gospodarski krizi. Po njegovem je gospodarski sistem EU v resnici sistem zatiranega trga in centraliziranega upravljanja gospodarstva, vzroki za krizo pa se razlagajo napačno. Do nje naj namreč ne bi prišlo zaradi preveč sproščenega trga s premalo regulacije, ampak zaradi političnega manipuliranja. Edina rešitev naj bi bila mogoča z liberalizacijo in deregulacijo evropskega gospodarstva.

 

 

Na koncu je češki predsednik vnovič poudaril svojo zavezanost svobodi izražanja idej:

 

"Vedno smo bili prepričani, da so načela, kot so pravica do razprave o tako resnih temah, pravica biti slišan in zaščita pravice vsakogar, da predstavi mnenje, ki ni 'edino pravilno' - četudi se z njim ne strinjamo - srčika demokracije, ki so nam jo štiri desetletja odrekali. Mi, ki smo morali proti svoji volji preživeti obdobje, v katerem smo se naučili, da je svobodna izmenjava mnenj in zamisli temeljni pogoj za zdravo demokracijo, upamo, da bo ta pogoj izpolnjen in spoštovan tudi v prihodnje. Gre za priložnost in edini način, da Evropska unija postane svobodnejša, bolj demokratična in bogatejša."

 

 

Hans-Gert Pötttering je dejal, da v kakšnem parlamentu v preteklosti Klaus ne bi mogel imeti takšnega govora, vendar živimo v evropski demokraciji, kjer ima vsak pravico izražanja svojega mnenja, zato je to mogoče. "Smo evropska družina in v družinah so mnenja lahko različna. Obisk predsednika Klausa je izraz različnosti mnenj in demokratičnosti Evrope, vendar pa v demokraciji obvelja volja večine."