|
Del pregleda dogodkov
Enotno evropsko nebo
Promet - 20-03-2009 - 10:50
Namen sprememb dveh uredb iz pobude Enotno evropsko nebo II je oblikovati še varnejši in učinkovitejši skupni sistem za nadzor zračnega prometa v Uniji. Ker so predstavniki Sveta in Parlamenta dosegli dogovor o vsebini zakonodajne že pred prvo obravnavo, jo bodo po potrditvi na plenarnem zasedanju lahko kmalu sprejeli tudi ministri držav članic.
Z več kot 700 milijoni potnikov na leto, vedno večjim številom letalskih prevoznikov povprečno 5-odstotno letno rastjo je evropski zračni promet eden od najbolj dinamičnih sektorjev, pri čemer naj bi se po napovedih njegov obseg do leta 2020 skoraj podvojil. Sistem je preobremenjen, kar se izraža v vedno pogostejših zamudah letov, zastojih zaradi preobremenjenih letaliških zmogljivosti, negativnih posledicah na okolju in v vedno večjem tveganju za varnost.
Prvi sveženj zakonodaje Enotno evropsko nebo (1999-2004) je reformiral bistvene elemente sistema, kot so zmogljivosti, operativni stroški, emisije CO2 in posledice za okolje ter varnost. Drugi sveženj (po letu 2008) pa uvaja dodatne ukrepe:
-
načrt izvedbe z nizom kvantificiranih ciljev;
-
dokončanje funkcionalnih blokov zračnega prostora do leta 2012;
-
evropsko upravljanje zračnega prometa;
-
odgovornost za varnost v enem samem subjektu – Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA).
Zakonodaja prinaša sistem za merjenje učinkovitosti navigacijskih služb sistema in cilje, ki jih morajo doseči pri svojem delu. Države bodo morale pripraviti tako spodbude kot sankcije za izvajalce teh storitev, njihovo delo pa bodo nadzorovali neodvisni organi.
Funkcionalni bloki zračnega prostora so ključni element nove zakonodaje. Letalo na mednarodnem poletu čez več držav članic mora namreč sedaj vzpostavljati zvezo z več nacionalnimi letalskimi kontrolami, kar dostikrat povzroča nepotrebne zamude in preobremenjuje sistem nadzora. Funkcionalni bloki - v Evropi jih je predvidenih devet - bodo zajemali več zračnih prostorov posameznih držav članic, vendar pa izvajanje teh že predvidenih sprememb ne poteka dovolj hitro. Uredba predvideva, da naj bi se bloki oblikovali najkasneje v treh letih, na naslednji stopnji pa se bodo lahko tudi združevali, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju stroškov. Komisija ocenjuje, da bi se z enotnim nebom in enim samim vodenjem letala od vzleta do pristanka letne emisije CO2 lahko znižale za 7 do 12 odstotkov, manjša poraba goriva pa bi letalskim družbam prihranila skupno od 2 do 3 milijarde evrov.
Varnost na letališčih naj bi dosegli z razširitvijo pristojnosti EASA, ki bo postavila enotna in usklajena pravila za izvajanje nadzora zračnega prometa in navigacijskih storitev. Vsa letališča bodo morala izpolnjevati določbe evropske zakonodaje, ki postavlja pravila glede infrastrukture, opreme, upravljanja in okolice letališč. Letališke uprave bodo morale za izvajanje dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja nacionalnih organov, EASA pa bo pristojna za inšpekcijski nadzor. Izjeme od pravil bodo mala letališča s stezami krajšimi od 800 metrov in vojaška letališča, države pa bodo lahko uveljavljale izjemo tudi za letališča z manj kot 10 tisoč potniki letnega prometa.
Po potrditvi zakonodaje na Svetu EU bosta uredbi začeli veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU.
Skupna razprava - Evropsko nebo
Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0002/2009) - Delovanje in trajnost evropskega letalskega sistem
Poročilo: Marian-Jean Marinescu (A6-0515/2008) - Letališča, upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa
Postopek soodločanja
Razprava: torek, 24. marec 2009
