Razlike med ženskami in moškimi ostajajo v številnih vidikih kakovosti dela, na primer pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. V Evropi je stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki le 62,4 odstotkov, medtem ko je pri moških ta delež kar 91,4 odstotkov. Tudi večina zaposlenih s krajšim delovnim časom je ženskega spola - 76,5 odstotka.

 

Ženske v Evropski uniji poleg tega v povprečju zaslužijo 15 odstotkov manj kot moški, razlike pa se gibljejo med 4 in 25 odstotki. Največje so v zasebnem sektorju (25 odstotkov), v zadnjih 30 letih pa ni opaziti znatnega zmanjševanja te razlike oziroma je napredek zelo počasen (od 17 odstotkov leta 1995 na 15 odstotkov leta 2005). 

 

 

Ena najbolj razširjenih kršitev pravic žensk po vsem svetu je nasilje v družini. Vsaka peta odrasla ženska je vsaj enkrat doživela telesno nasilje, vsaka deseta pa je že bila žrtev spolnega nasilja.

 

Nasilje v družini se lahko pojavlja v različnih oblikah, vključno s telesnimi in spolnimi dejanji. Manj poznani so nešteti primeri duševnega nasilja nad ženskami, ki je lahko ponižujoče in omalovažujoče ter uničuje samozavest žensk

 

Že od leta 1997 pa deluje program Daphene za preprečevanje nasilja nad otroki, ženskami in mladostniki. Daphene je doslej sofinanciral že več kot 350 projektov različnih organizacij, ki si prizadevajo za preprečevanje in odpravo tovrstnega nasilja ter pomagajo žrtvam in ogroženim skupinam

 

 

Parlamentarni odbor za pravice žensk in enakost spolov je med lanskim evropskim nogometnim prvenstvom v Avstriji in Švici s kampanjo "Rdeči karton proti prostituciji" javnost osveščal o nesprejemljivosti prisilne prostitucije in trgovine z ženskami. Podobno kampanjo je odbor izvedel v času svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006 v Nemčiji.

 

 

Leta 2006 je bil ustanovljen Evropski institut za enakost spolov s sedežem v Vilniusu. Glavni cilj instituta je prispevanje k boju proti diskriminaciji na podlagi spola in spodbujanje enakosti med spoloma ter dviganje osveščenosti državljanov EU o problematiki. Sedemletni proračun za delovanje inštituta znaša 52,5 milijona evrov.

 

Parlament je v iztekajočem se mandatu sprejel zakonodajo, ki postavlja načela vračanja nezakonitih priseljencev in hkrati varuje njihove temeljne pravice. Poslanci so se zavzeli tudi za spodbujanje zakonitega priseljevanja z novimi instrumenti, kot je modra karta za visokokvalificirane delavce.

 

Leta 2007 je Parlament podprl širitev schengenskega območja na devet novih članic, v začetku leta 2009 pa je potrdil tudi ukrepe proti delodajalcem, ki zaposlujejo nezakonite priseljence.

 

 

Direktiva, ki jo je Parlament sprejel po dolgi razpravi, spodbuja prostovoljno vrnitev nezakonitih priseljencev in predpisuje minimalne skupne standarde za njihovo pridržanje ter izgon. Zgornja meja za pridržanje je postavljena na 6 mesecev z možnostjo podaljšanja na dodatnih 12 v izjemnih primerih. Prepoved vnovičnega vstopa lahko traja največ 5 let, če oseba ne predstavlja grožnje za javno varnost.

 

 

Evropski poslanci podpirajo ukrepe za boljše upravljanje zakonitega priseljevanja v Unijo, ker bi se tako učinkoviteje zoperstavili nezakonitim migracijam. Že leta 2007 so podprli zamisel o modri karti za visokokvalificirane iskalce zaposlitve iz tretjih držav in nato tudi potrdili predlog Komisije za izvedbo tega projekta.

 

 

Z direktivo, ki jo je Parlament potrdil februarja 2009, bodo države obvezane uvesti upravne in denarne kazni za delodajalce, ki bodo zaposlovali nezakonite priseljence. Uvedeni bodo tudi mehanizmi, s katerimi bodo tujci lahko prijavili nedovoljene prakse in izkoriščanje. Nova pravila določajo minimalno stopnjo uskladitve različnih vrst sankcij zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Vse članice naj bi uvedle podobne sankcije zoper te delodajalce in jih tudi dejansko izvajale.

 

 

Poslanci so podprli širitev schengenskega območja na devet od desetih novih članic, ki so v Unijo vstopile leta 2004. Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija so se tako konec leta 2007 pridružile 13 državam EU ter Islandiji in Norveški v območju brez kontrol na kopenskih, zračnih in pomorskih mejnih prehodih. Konec leta 2008 je v območje vstopila tudi Švica, članice EU, ki niso v schengenskem območju, pa ostajajo Bolgarija, Ciper, Irska, Romunija in Velika Britanija.

 

Mobilnost: ceste, železnice, mostovi, letališča, elektrarne, vodovodi in cevovodi so zgrajeni z denarjem EU, da bi se zmanjšala razlika med regijami in povečala mobilnost v EU.

 

Zmanjšanje razlik med regijami: Strukturni  in kohezijski skladi, ki predstavljajo več kot 35 odstotkov celotnega proračuna EU, se uporabljajo za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami. Najbolj znani skladi so: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad in Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje.

 

Raziskave in razvoj - Sedmi okvirni program (2007 - 2013): Evropski parlament je potrdil proračun za sedmi okvirni program, ki določa pravila za financiranje raziskav in razvoja v letih 2007-2013. Sedmi okvirni program, s proračunom 53 200 milijonov evrov, bo glavni vir financiranja za raziskave v Evropski uniji.

 

Države v razvoju: Sredstva za pomoč državam v razvoju. Te se uporabijo za podporo mirovnega procesa na področjih spopadov in humanitarno pomoč v državah zunaj EU, ki so jih prizadele naravne nesreče ter so najboljši izraz globalne odgovornosti Unije na mednarodnem prizorišču.

 

Galileu: Evropski satelitski navigacijski sistem Galileo bo uveden leta 2013. Je prvi navigacijski sistem namenjen za civilno uporabo. Za njegovo izgradnjo in začetek delovanja je predvidenih 3,4 milijarde evrov.

 

Izobraževalni programi: izobraževalni programi bodo prejeli v obdobju med leti 2007 in 2013 sredstva v višini 6 970 milijonov evrov. 40 odstotkov tega zneska bo namenjenih programu Erasmus, katerega se vsako leto udeleži okoli 200 000 študentov.

 

Kmetijstvo in varstvo okolja: EU podpira kmete pri dobavi osnovnih živil in ohranjanju naravne krajine. Prednostne naloge EU sta varnost in kakovost hrane, dobro počutje živali ter potrebe podeželske skupnosti.

 

Boj proti diskriminaciji: Evropski skladi etničnim manjšinam pomagajo pri ustvarjanju delovnih mest in dostopu do izobraževalnih in zdravstvenih storitev.

 

Mala in srednje velika podjetja predstavljajo več kot 90 odstotkov evropskih podjetij. Da bi olajšali njihovo delovanje, si Evropska unija prizadeva za ohranjanje rasti konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in gospodarski  razvoj.

 

Nižje cene gostovanja v evropskih omrežjih, preglednejše cene letalskih vozovnic, več pravic za potnike, ki potujejo z vlakom in lažje najemanje posojil v tujini so nekateri od najpomembnejših dosežkov Evropskega parlamenta na področju varstva potrošnikov v zadnjih petih letih.

 

 

Po mnenju evropskih poslancev so bile visoke cene mobilnega gostovanja po Uniji neupravičene. Nova uredba je uvedla evrotarifo za gostovanja, ki lahko znaša (brez DDV) največ 46 centov za minuto odhodnih klicev in 22 centov za minuto dohodnih klicev med gostovanjem v tujem omrežju. Pred uvedbo je bila povprečna cena za minuto klica med gostovanjem 1,15 evra, poleti 2009 pa naj bi se tarife še znižale na 43 centov za minuto odhodnih klicev in na 19 centov za minuto dohodnih klicev.

 

 

V skladu z uredbo, ki jo je sprejel Evropski parlament, morajo biti iz cene letalske vozovnice jasno razvidni vsi davki, prispevki in pristojbine, ki jih plača potnik. Tudi v oglasih smejo biti navedene samo končne cene, kar velja tudi za rezervacije prek spleta. Na kakršnekoli morebitne dodatne stroške morajo biti kupci opozorjeni že na začetku postopka rezervacije vozovnice.

 

 

Letalskim potnikom je nova zakonodaja prinesla preglednejše cene vozovnic, na katerih morajo biti označena vse dodatne takse in druga morebitna doplačila k osnovni ceni prevoza. Invalidnim osebam mora biti omogočen dostop do letala, potniki na vlakih pa bodo v primeru daljših zamud upravičeni do povračila voznine.

 

 

Evropski parlament je dopolnil zakonodajo o televizijskem oglaševanju z novimi, strožjimi pravili o oglasih, ki so namenjeni otrokom in omejitvami promocijskega prikazovanja izdelkov v televizijskih oddajah. V uri programa ne sme biti več kot 12 minut oglasov, filmi ter informativne oddaje pa so lahko prekinjeni z oglasnimi bloki le enkrat v 30 minutah. Tudi otroške oddaje, ki trajajo dlje kot pol ur,e se lahko prekinjajo z oglasi le vsakih 30 minut. Promocijsko prikazovanje izdelkov bo dovoljeno le v filmih, nadaljevankah, športnih in zabavnih programih, prepovedano pa bo v oddajah in drugih programih, namenjenih otrokom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Parlament podpira ukrepe proti terorizmu in za izboljšanje varnosti, ki so posledica novih izzivov, s katerimi se sooča EU, hkrati pa skrbi, da zakonodaja varuje temeljne demokratične vrednote. Poslanci so bili kritični do letalskih poletov ameriške Cie v Evropi in do načina izmenjave podatkov z ameriškimi oblastmi. V iztekajočem se mandatu je bila tudi dopolnjena zakonodaja o varnosti v letalstvu, posedovanju orožja in pranju denarja.

 

 

Parlament je opozoril na nevarnost poseganja v zasebnost državljanov, če bi evropska letališča v skladu s predlogom Komisije res uvedla naprave za skeniranje teles potnikov. Komisija je predlog umaknila in ga dodatno preučuje.

 

 

Z julijem 2009 bodo vse države članice EU izdajale biometrične potne liste. Parlament je ob sprejemanju v uredbo o potnih listinah vnesel dopolnilo, po katerem se otrokom, mlajšim od 12 let, ne bo jemalo prstnih odtisov, saj ti podatki niso uporabni, ker se odtisi med odraščanjem še spreminjajo. Uredba prinaša še zahtevo za vse države EU, ki jo Slovenija sicer že izpolnjuje, da morajo otroci imeti lastne potne liste in ne morejo biti več vpisani v potne liste staršev.

 

 

Nova direktiva, ki ponudnikom telekomunikacijskih storitev nalaga obveznost shranjevanja določenih podatkov o telefonskih klicih, naj bi pripomogla k večji učinkovitosti v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Podatki o uporabnikih, času in trajanju ter lokaciji opravljenih klicev, SMS sporočil in uporabi spleta naj bi se shranjevali od 6 do 24 mesecev (odločitev o dolžini zahtevanega obdobja je v pristojnosti držav članic).

 

 

Poslanci izražajo zaskrbljenost, da bi sporazumi s tretjimi državami o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih lahko bili v nasprotju z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Parlament je večkrat zahteval spremembe in več demokratičnega nadzora tako imenovanih sporazumov za uporabo evidence podatkov o letalskih potnikih.

 

 

Nova zakonodaja, ki jo je podprl tudi Parlament, naj bi na evropski ravni razširila pojmovanje terorizma, ki bi zajemalo tudi pojem javno spodbujanje k terorističnim kaznivim dejanjem ter novačenje in usposabljanje za teroristične dejavnosti. Poslanci pa so ob tem opozorili, da določila ne smejo omejevati svobode izražanja.

 

Parlament je potrdil več zakonodajnih predlogov, ki omogočajo stabilnost in konkurenčnost finančnih storitev v Evropi ter hkrati varujejo interese potrošnikov. Poslanci pa tudi vztrajajo, naj Komisija hitreje reagira na finančno krizo in okrepi sistem nadzora nad evropskim trgom finančnih storitev, ki je še vedno zelo razdrobljen.

 

 

V primeru bankrota evropske banke bo država varčevalcem jamčila za vloge do 100 tisoč evrov. Sedaj veljavna meja 20 tisoč evrov se bo do konca junija 2009 zvišala na 50 tisoč evrov in nato na 100 tisoč do konca leta 2010. Varčevalcem bo zagotovljen tudi hitrejši dostop do njihovih vlog v nujnih primerih, vzpostavljeni pa bodo še mehanizmi za čezmejno sodelovanje.

 

 

Poslanci so na Komisijo naslovili uradno zahtevo, naj pripravi zakonodajne predloge za ureditev vprašanj, ki so se ob finančni krizi pokazala za najbolj pereča. Pravila o kapitalski ustreznosti naj bi se tako razširila na vse finančne institucije, ne glede na njihov pravni položaj, okrepiti pa bi bilo treba tudi zakonodajo o nadzoru čezmejnih finančnih institucij.

 

 

Parlament je sprejel zakonodajni okvir, ki bo poenostavil in pocenil brezgotovinska čezmejna plačila, kot so uporaba kreditnih in plačilnih kartic, bančne transakcije ter trajni plačilni nalogi. Do leta 2010 naj bi banke uvedle nove sisteme in postopke, da bi lahko začelo delovati enotno evropsko plačilno območje, ko bodo načini čezmejnega plačevanja enaki kot tisti doma.

 

 

Med ukrepi za zajezitev finančne krize bo Evropski parlament obravnaval zakonodajo za izboljšanje nadzora nad bančnim sektorjem in spremembe izračuna kapitalskih zahtev. Temeljno vprašanje je listinjenje - postopek, ko posojilodajalci dolg svojih kreditojemalcev ponudijo na trgu kot finančni produkt. Določila zakonodaje naj bi zagotavljala, da bo posojilodajalcu poplačilo dolga še vedno v interesu, s tem pa naj bi preprečili brezbrižno dajanje posojil.

 

 

Z reformo pravil delovanja zavarovalniške industrije, imenovano Solventnost II, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, naj bi zavarovalniški nadzorniki dobili več instrumentov za ocenjevanje tveganj, ki jih bodo sprejemale zavarovalnice, ter jim bodo zato lahko postavili višje kapitalske zahteve. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nova uredba o pesticidih prepoveduje uporabo določenih zelo strupenih snovi pri izdelavi fitofarmacevtskih sredstev, številne nevarne sestavine pa bo treba sčasoma nadomestiti z varnejšimi alternativami. Hkrati sprejeta direktiva predvideva zmanjšanje uporabe pesticidov in prepoveduje škropljenje iz zraka ter njihovo uporabo blizu parkov, igrišč ali varovanih območij ob vodotokih.

 

 

Nova zakonodaja proizvajalcem alkoholnih pijač dovoljuje, da izdelujejo vodko iz kateregakoli kmetijskega pridelka, vendar mora biti to tudi jasno označeno in ne sme zavajati potrošnika. Parlament pa je v uredbo dodal določilo o prepovedi dodajanja arom žganim pijačam in določbe o geografskih oznakah žganih pijač. Žgane pijače iz Slovenije s tradicionalnimi geografskimi oznakami so brinjevec, dolenjski sadjevec, slovenska travarica, pelinkovec, orehovec in domači rum.

 

 

Medtem ko evropski sistem za varno hrano učinkovito preprečuje zastrupitve s hrano ali nezadostno prehrano, pa evropski potrošniki vse pogosteje kažejo zanimanje za kakovostno in etično proizvedeno hrano. Novo označevanje prehrambenih izdelkov mora biti torej v skladu z vse večjimi zahtevami evropskih kupcev.

 

Da bi zadovoljili zanimanje potrošnikov za poreklo in proizvodne metode prehrambenih izdelkov, so evropski poslanci sprejeli poročilo, ki določa,  da se pri označevanju izdelkov navedejo kraj porekla primarnih proizvodov, kraj porekla glavnih sestavin in surovin, ki se nahajajo v predelanih končnih proizvodih.