Sredstva za energetsko učinkovitost stanovanjskih objektov

Sedanja pravila omogočajo uporabo sredstev iz strukturnih skladov v takšne namene le v 12 novih državah članicah in še tam le za posege na skupnih delih stavb oziroma za cele stavbe socialnih stanovanj v ogroženih mestnih območjih. Novi ukrepi bodo na voljo vsem državam, upravljanje z njimi pa bo poenostavljeno. V četrtek je Parlament uredbo sprejel s 629 glasovi za, 17 proti in 12 vzdržanimi glasovi.

 

Med drugim naj bi v namene obnove zgradb za večjo energetsko učinkovitost vse države lahko namenile največ do 4 odstotke vseh sredstev iz sklada za regionalni razvoj. Nove članice lahko ta sredstva porabijo tudi v druge namene, zato bi tam poraba lahko dosegla 6 odstotkov.

 

Uredba ne bo več govorila o gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ker se ta opredelitev med članicami razlikuje, temveč uporablja izraz socialna kohezija. Odločitev o dejanskih naložbah v energetsko učinkovitost pa ostaja v pristojnosti držav članic.

 

Nova zakonodaja še uvaja tri dodatne oblike upravičenih stroškov za vse nepovratne pomoči iz sklada za regionalni razvoj:

 

- posredni stroški (do 20 odstotkov neposrednih stroškov projekta),

- povprečnine (ki ne smejo presegati 50 tisoč evrov),

- pavšalni stroški na enoto standardnega obsega.

 

 

Zgradbe porabijo približno 40 odstotkov vse proizvedene energije in predstavljajo 40 odstotkov vseh izpustov CO2. Po ocenah Komisije bi stanovanjski sektor do leta 2020 lahko dosegel do 28 odstotkov energetskih prihrankov.

 

 

V skupni razpravi o več poročilih, ki obravnavajo spremembe zakonodaje o evropskih skladih, je sodelovala tudi poslanka Ljudmila NOVAK (EPP-ED, SI), ki  je podprla zamisel o razširitvi sistema pavšalnih plačil:

 

"Pri sprejemanju teh sprememb pa opozarjam na naslednje: tri četrtine državljanov Evropske unije meni, da ima Evropski parlament pomembno vlogo pri sooblikovanju evropskih politik. Ista anketa je še pokazala, da uživa Evropski parlament največje zaupanje med anketiranci. 51 odstotkov jih je dejalo, da zaupajo Evropskemu parlamentu, medtem ko jih Komisiji zaupa 47 odstotkov in Svetu 42 odstotkov. Zaupanje v našo institucijo je bilo višje tudi od zaupanja v Evropsko centralno banko.

 

Zakaj naštevam te statistične podatke? Zato, ker je ta Evropski parlament že leta 2005 izpostavil, da je potreba po večji poenostavitvi ključno vprašanje strukturnih skladov na splošno, še posebej pa Evropskega socialnega sklada. Naša priporočila za izboljšanje pogojev, v katerih poslujejo podjetja in državljani, pa je Komisija pričela uresničevati šele sedaj, ko se nahajamo v krizi. Veseli me, da bodo naše ugotovitve in priporočila vsaj delno uresničene, hkrati pa me žalosti gasilski pristop k reševanju težav. Upam, da bo ta izkušnja v prihodnje prispevala k temu, da bo Komisija ukrepala hitreje in da bodo številne tehtne in upravičene pripombe ter predlogi Parlamenta prej uresničeni."