Volilni predpisi se razlikujejo od države do države. V večini – tudi v Sloveniji – ima volilno pravico vsak, ki je dopolnil osemnajst let.

 

Če ne živite v svoji državi, lahko volite tudi v državi, kjer imate začasno bivališče. Vsi, ki so se v predpisanih rokih vpisali v volilno evidenco, lahko namreč glasujejo po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.  

  

Do natančnejših informacij vam bodo pomagale spodnje povezave.

 

 

Z udeležbo na junijskih evropskih volitvah boste soodločali o prihodnosti Evrope, saj lahko s  svojim glasom vplivate  na pomembne odločitve.

 

Če se volitev ne boste udeležili, bodo namesto vas odločali drugi. Ne dovolite drugim, da odločajo o vaši prihodnosti.

 

Evropski parlament se izvoli vsakih pet let in je pomemben dejavnik v procesih odločanja v Evropski uniji. Prihodnjih 736 evropskih poslancev bo odločalo o pomembnih stvareh, ki bodo vplivale na kakovost vašega življenja. Varnost igrač za vaše malčke, nevarnosti podnebnih sprememb, zdrava hrana na vašem krožniku, uspešno delovanje finančnih trgov v prihodnosti, so le nekatere izmed njih.    

 

Vas še nismo prepričali? Preberite 10 razlogov, zakaj vas vabimo na volitve (druga spodnja povezava).

 

 

V vseh državah članicah je en sam krog volitev. Volilni dan se sicer razlikuje od države do države, glede na to, kako se v posamezni državi običajno voli. V mnogih državah, tudi v Sloveniji, bodo volitve v nedeljo 7. junija. Nizozemci in Britanci bodo denimo volili že v četrtek 4. junija.

 

V Sloveniji volivci glasuje za eno listo kandidatov tako, da jo obkrožijo. Na listi pa lahko označijo tudi eno kandidatko ali kandidata, kateremu dajo preferenčni glas.

 

 

Glej prvo spodnjo povezavo.

 

 

V zadnjih desetletjih sta se moč in vpliv Parlamenta bistveno povečala. Letošnje volitve – ki so sedme v 30 letih – so zato še večja priložnost Evropejcev, da z neposredno izvolitvijo svojega predstavnika v Evropskem parlamentu oblikujejo evropsko politiko naslednjih petih let.

 

Namen kampanje Parlamenta je vzbuditi zavedanje o delu evropskih poslancev. To ni politična kampanja, s sloganom "Ti odločaš!" pa naj bi evropske volivce pozvali na volišča med 4. in 7. junijem. Kampanja uporablja različne načine in sredstva, kako obveščati ljudi o ključnih temah.

 

 

Plakati po vsej Evropi, ki temeljijo na desetih temah: varnost, energija, goriva in podnebne spremembe, hrana in kmetijstvo, meje in priseljevanje, standardizacija, zaščita potrošnikov, proračun, enake možnosti ter finančni trgi.

 

 

 

Stroški kampanje, ki poteka v vseh 27 državah EU in 23 uradnih jezikih, so okoli 18 milijonov evrov, kar je približno 0,05 evra na volivca. Potencialnih volivcev je okoli 375 milijonov. Denar je del proračuna Evropskega parlamenta za leti 2008 in 2009, ki je del skupnega proračuna Unije.

 

 

Vsaka država sama. Obstajata le dva pogoja: volitve morajo potekati med 4. in 7. junijem, rezultati pa se lahko objavijo šele po zaprtju zadnjega volišča v nedeljo 7. junija. To bo tokrat ob 22 uri, ko se bodo kot zadnja zaprla italijanska volišča.

 

 

Ne, volitve ne sovpadajo z državnimi ali drugimi prazniki.

 

 

Poznan dogodek v Normandiji iz leta 1944 je seveda pomemben del evropske zgodovine, vendar evropske volitve nimajo nikakršne povezave z njim. V Franciji, kjer so se izkrcali zavezniki, bodo volitve 7. junija.

 

 

Ne. Volitve bodo potekale od 4. do 7. junija. V večini držav - tudi v Sloveniji - bodo volivci glasovali v nedeljo 7. junija. Vsi rezultati pa bodo objavljeni v nedeljo 7. junija.

 

 

Potrebni koraki se v podrobnosti razlikujejo od države do države, čeprav pogosto vključujejo registracijo pri lokalnih, regionalnih ali nacionalnih volilnih organih. Ponekod zahtevajo od posameznih kandidatov ali političnih skupin, da plačajo depozit.

 

 

V Sloveniji zakon določa, da na volitvah v Evropski parlament lahko kandidira vsak državljan Slovenije ali druge države članice s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ga predlagajo politične stranke ali volivci in je dopolnil 18 let. 

 

 

Vsak volivec lahko odda samo en glas. Glasuje lahko za celotno listo, ali pa na glasovnici označi enega kandidata in mu tako da preferenčni glas, to pomeni, da ima ta kandidat prednost pred ostalimi kandidati na listi.

 

Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament določa: "Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se opravi na ravni vse države. Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo (d'Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov."

Prvi teden v juniju bomo evropski državljani ponovno volili svoje predstavnike v Evropski parlament. To bodo že sedme neposredne volitve in prve volitve, ki bodo potekale v 27 državah članicah EU hkrati. Slovenci bodo svoje predstavnike volili v nedeljo 7. junija 2009.

 

Kandidati za poslanska so voljeni na splošnih in neposrednih volitvah, po pravilu sorazmernosti, za dobo petih let in z možnostjo ponovne izvolitve. Volitve so svobodne in tajne.

 

 

Vsak državljan EU ima pravico, da voli ali je izvoljen na volitvah v Evropski parlament. Temeljna pogoja za to sta evropsko državljanstvo in prebivališče v državi članici, kjer državljan voli ali kandidira za poslance. 

 

Od leta 1993 imajo državljani EU namreč pravico, da volijo ali so izvoljeni v Evropski parlament tudi če bivajo v drugi državi članici, a niso njeni državljani. Delež volivcev, ki voljo izven svoje države članice, se z vsakim mandatom vztrajno povečuje. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to je vse večja mobilnost prebivalcev in delavcev v Uniji.  

 

 

V vsaki državi članici se voli glede na njen volilni sistem, povsod pa veljajo skupna demokratična pravila o splošnih, neposrednih, svobodnih volitvah ter tajnim glasovanjem.

 

V Sloveniji volitve v EP ureja Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki določa, da na volitvah v Evropski parlament lahko kandidira vsak državljan Slovenije ali druge države članice s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ga predlagajo politične stranke ali volivci in je dopolnil 18 let.  

 

V vsaki državi članici so člani Evropskega parlamenta izvoljeni na podlagi proporcionalne zastopanosti, pri čemer se uporabi sistem list ali en prenosljivi glas. Države članice lahko dovolijo glasovanje na podlagi sistema preferenčnih list.

 

Vsaka država članica lahko v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi razmerami oblikuje volilne enote za volitve v Evropski parlament ali na drugačen način razdeli svoje volilno območje, ne da bi pri tem vplivala na proporcionalno naravo volilnega sistema.

 

Države članice lahko določijo najnižji prag za dodelitev poslanskih mest. Na ravni države ta prag ne sme presegati pet odstotkov oddanih glasov.