Švedsko predsedstvo: podnebne spremembe, kriza in Lizbona

V svojem nastopu je premier Reinfeldt orisal glavne naloge, ki čakajo švedsko predsedstvo: uspešen prehod na delovanje Unije v skladu z Lizbonsko pogodbo, ukrepi za reševanje gospodarske krize in boj proti podnebnim spremembam. Izpostavil je še stockholmski program na področju pravosodja in notranjih zadev.

 

Glede podnebnih sprememb je poudaril nujnost korakov v smeri učinkovitejše rabe energije: "Hkrati, ko varčujemo z energijo, izboljšujemo stanje javnih financ in gospodinjstva imajo na razpolago več denarja, obenem pa višja tudi naša energetska varnost. Če bi na primer Ukrajina vlagala več denarja v energetsko učinkovitost in na tem področju dosegla raven Češke ali Slovenije, bi lahko popolnoma odpravila odvisnost od uvoza ruskega plina." Dodal je, da je treba na kobenhavnskem vrhu k sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam prepričati države v razvoju in omogočiti prenos čistih tehnologij iz razvitih držav.

 

Ob vprašanju reševanja gospodarske krize se je švedski premier zavzel za usklajeno evropsko delovanje, ki je najboljši način. Jeseni bodo voditelji razpravljali o dodatnih ukrepih, predvsem pa je treba obnoviti zaupanje v finančne trge in okrepiti nadzorne sisteme. Vzporedno s tem bi bilo treba ohranjati socialno dimenzijo evropske politike, ki bo temeljila na zdravih javnih financah in ustvarjanju delovnih mest, saj bo le tako dovolj sredstev za socialne programe."

 

Stockholmski program na področju pravosodja in notranjih zadev predvideva ukrepe proti čezmejnemu kriminalu ter terorizmu ob hkratnemu ohranjanju svobodnega pretoka ljudi čez državne meje. Vpeljal naj bi tudi skupni sistem azilne politike in naseljevanja azilantov.

 

Na koncu je Reinfeldt dejal: "Številni so mi rekli, da bo naše predsedstvo eno najtežjih v zadnjih letih in mnogi se sprašujejo, ali lahko država velikosti Švedske prevzame takšno odgovornost. Seveda je ne more prevzeti sama, vsi skupaj pa lahko odgovorimo tudi na take izzive."

 

 

Tudi José Manuel Barroso je dejal, da časi niso običajni, zato tudi to predsedstvo ne bo običajno. Prednostna naloga EU mora biti sprejem ukrepov za povečanje zaposlovanja in čeprav je zaposlovalna politika v pristojnosti članic, lahko Unija pomaga z Evropskim socialnim skladom in mikrofinanciranjem malih podjetij. Predlogi za izboljšanje nadzora finančnih trgov postavljajo Evropo na vodilno mesto v reformi tega sektorja, hkrati pa mora iskati nove vire, izkoristiti vse prednosti skupnega trga in se izogibati protekcionizmu. Pravno zavezujočim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov pa je treba dodati še druge ukrepe, predvsem pomoč državam v razvoju s prenosom tehnologije.

 

 

Joseph DAUL (EPP, FR): "Pričakujemo da bo švedsko predsedstvo predvsem v znamenju akcije. Pred dvojnim izzivom na gospodarskem in podnebnem področju je potrebno za rešitev krize ter za uveljavitev našega socialnega in tržnega modela storiti več. Prepričan sem, da je vitalnost gospodarstva tisto, ki nam lahko omogoči voditi resnično socialno politiko, kakršno tudi potrebujemo. (...) Na področju podnebja je Evropa dokazala, da kadar to želi, je tudi zmožna, k temu je potrebno pritegniti tudi druge svetovne velesile, zlasti ZDA, ki mora končno preiti od besed k dejanjem, pa Kitajsko, Indijo in ostale. Da bi lahko resnično učinkovito delovali, mora Evropa imeti tudi ustrezne institucije - v preteklem letu smo videli, da je z eno pogodbo in obstoječimi pravili sicer možno iti naprej, toda res je, da se lahko tudi obtiči na mestu."

 

Martin SCHULZ (S-D, DE): "Švedsko predsedovanje je padlo v čas nekega novega institucionalnega razvoja. Ne le da naš parlament začenja na novo, Evropa je nekje v vicah med Nico in Lizbono. To je čas negotovosti, v katerem pa potrebujemo neko jasnost o trgu delovne sile, o gospodarstvu, o članicah. Seveda so podnebne spremembe ključna tema in seveda kriza na področju zaposlovanja terja neposredne rešitve. (...) Lotiti se je treba še enega vprašanja - sestave nove Komisije. Občutek imam, da se je v Svetu razpasla negotovost in nihče ne ve, kako bomo nadaljevali. To je nekako tako kot v vili Čiračara pri Piki Nogavički. Če bomo nadaljevali v skladu z Nico, bi rad vedel, katera članica ne bo imela komisarja. Vemo, da grozi krvava bitka za zaprtimi vrati, še nekaj mesecev bo trajalo do sestave nove Komisije.(...) Že nekaj tednov si želimo s kandidatom za predsednika razpravljati o tem, a ste rekli, da greste drugo pot - najprej formalni sklep in potem predstavitev kandidata. Mislim pa, da ta ne bo dobil večine v Parlamentu, razen če se ne bo zelo, zelo potrudil."

 

Guy VERHOFSTADT (ALDE, BE): "Ratifikacija Lizbonske pogodbe je na prvem mestu, potem priprava Kobenhavnskega vrha in stockholmska agenda. Glede boja proti finančni in gospodarski krizi: prihajate v specifičnem trenutku in Švedska ima tudi specifične izkušnje, z gospodarsko, nepremičninsko in finančno krizo v 90-ih letih. Z njo ste se spoprijeli v finančnem sektorju in naredite zdaj enako tudi na evropski ravni. Na podlagi 27 različnih pristopov ne bo nikoli delovalo. (...) Zaznavamo številne protekcionistične ukrepe in vaša odgovornost je, da jim poveste, da je boljši način soočanja sodelovanje v enotnem načrtu, z naložbami v gospodarstvo in obnovljive energetske vire.

 

Rebecca HARMS (Zeleni/EFA, DE): "Kolega. Schulz je izrazil institucionalne pomisleke, ki jih tudi moja politična skupina poudarja že ves čas - govorim o novem predsedniku Komisije. Želimo si, da bi bila celotna Komisije ter vodenje EU v skladu z lizbonsko pogodbo in glede tega ne popuščamo. (...) Gospodarski razvoj moramo oblikovati na trajnosten način, podnebne in gospodarske cilje je potrebno uskladiti, tako bomo ustvarili na milijone delovnih mest. Lahko le povzamem, da smo se Evropejci v zadnjih mesecih na mednarodnem odru izkazali z neko zadržanostjo in oklevanjem glede ciljev pri omejitvah izpustov, kar žal velja tudi za Švedsko, sploh pa za sklade za države v razvoju, tu je šlo vse povsem narobe."

 

Michał Tomasz KAMIŃSKI (ECR, PL): "V veliki meri se strinjamo, zlasti z obljubo, da se spopade z ekonomsko in finančno krizo, ki zadeva tako severno, južno, zahodno kot vzhodno Evropo. Zato smo zadovoljni, ko vidimo, katere prednostne naloge ste izpostavili. Strinjamo se, da se je pomembno spopasti tudi s podnebnimi spremembami - ne živimo le v eni Evropi, ampak v enem svetu. (...) Le eno vprašanje je, kjer se ne strinjamo - ratifikacija Lizbonske pogodbe: na demokratičnem referendumu so jo Irci zavrnili in ob spoštovanju demokracije je treba irskim državljanom prisluhniti."

 

Lothar BISKY (GUE/NGL, DE): "Predsedniki evropskih vlad se obnašajo, kot da nimajo nobenega opravka s krizo, niso ničesar krivi in zato ničesar ne ukrenejo. A potrebna je preglednost tudi ko govorimo o tem, kar je do krize pripeljalo, tudi ko govorimo o bančnikih.(...) Evropa mora biti privlačna za imigrante, toda pri tem ne smemo pozabiti, da umre na sto tisoče ljudi, ki bežijo pred vojnami in naravnimi katastrofami. Govorite le o ukrepih proti nezakonitemu priseljevanju, mi pa zahtevamo človeško ravnanje s političnimi in podnebnimi migranti. Treba je ustvariti dobre okvirne pogoje za zaposlovanje, tudi za zagotavljanje enakosti med spoloma. Dostojno delo, ki zagotavlja dostojno minimalno plačo po vseh 27 članicah je ključnega pomena."

 

Francesco Enrico SPERONI (EFD, IT): "Vesel sem, ker ste začrtali vprašanja, ki so blizu državljanom - okolje, finančna kriza, delovna mesta in boj proti kriminalu. Delati moramo za svoje državljane, biti moramo usklajeni, se odzivati na njihove želje in zahteve. Hkrati je treba tudi hitro preiti k dejanjem in preseči pomanjkanje zaupanja, ki se odraža iz slabe udeležbe na volitvah. Moramo torej upoštevati želje naših državljanov in volivcev ter se izogibati konfliktom s sosedami, ki se soočajo z enakimi problemi."

 

Barry MADLENER (samostojni poslanci, NL): "Prišli smo v Evropski parlament tudi zato, da bi državljani dobili nazaj denar, ki so ga vložili v to podjetje. Gre za jasno sporočilo: Nizozemci menijo, da je šla širitev Unije predaleč. Določena vprašanja je treba reševati na nacionalni ravni, EU pa naj se ukvarja z gospodarskim in monetarnim sodelovanjem. Poleg tega gre še za ta potujoči cirkus med Brusljem in Strasbourgom, ki stane na milijone evrov. Turčija: njeno članstvo bi nizozemske državljane drago stalo, a je soseda, ki sploh ne pripada evropski družini."