Fokus
Plenarno zasedanje v Strasbourgu, 19. do 22. oktober
Institucije - 16-10-2009 - 17:53
Evropski parlament bo zasedal od ponedeljka do četrtka.
Evropski poslanci bodo na oktobrskem plenarnem zasedanju glasovali o proračunu EU za leto 2010, pri čemer bodo zahtevali dodaten denar za oživitev gospodarstva in 300 milijonov evrov za sklad pomoči mlekarski industriji. Na dnevnem redu bosta med drugim tudi razpravi o svobodi obveščanja v Italiji in o prihajajočem Evropskem svetu. Evropski parlament bo v torek popoldne prvič uporabil svojo novo pristojnost, čas za vprašanja predsedniku Komisije.
Na naši spletni strani vas bomo redno obveščali o dogodkih na plenarnem zasedanju.
Sommaire du dossier :
REF.: 20091009FCS62255
Pregled glavnih tem zasedanja
Pri glasovanju o proračunu EU za leto 2010 bodo poslanci zahtevali dodaten denar za oživitev gospodarstva in 300 milijonov evrov za sklad pomoči mlekarski industriji.
Po nedavni razpravi o svobodi obveščanja v Italiji in drugih evropskih državah bo Parlament tokrat glasoval še o resoluciji.
Nagrada Saharova za svobodo misli 2009: predsednik Jerzy Buzek bo ime sporočil v četrtek opoldne.
Evropski parlament bo v torek popoldne prvič uporabil svojo novo pristojnost, čas za vprašanja predsedniku Komisije.
Poslanci bodo v četrtek sprejemali poročilo o načrtovani evropski službi za zunanjepolitično delovanje.
Razprava o prihajajočem Evropskem svetu, ki bo 29. in 30. oktobra v Bruslju, se bo verjetno vrtela predvsem okoli implementacije Lizbonske pogodbe po končanih ratifikacijah.
V torek dopoldne bodo parlamentarci razpravljali o načinih pomoči najrevnejšim državam v njihovih prizadevanjih proti podnebnim spremembam.
Del večerne razprave v ponedeljek bo namenjen tudi pojasnilom o zamudi pri uvajanju schengenskega informacijskega sistema SIS II.
Poslanska vprašanja: od Lizbonske pogodbe do Tonya Blaira
Predsednik Komisije José Manuel Barroso (na sredi), od desne proti levi: Paulo Rangel, Stephen Hughes, Guy Verhofstadt, Rebecca Harms,Michal Kaminski, Lothar Bisky in Nigel Farage
Med prvo uro poslanskih vprašanj predsedniku Komisije se je v Evropskem parlamentu razpravljalo o številnih temah: Lizbonski pogodbi, podpori komisarki Neelie Kroes in morebitnemu kandidatu za predsednika Evropskega sveta Tonyu Blairu. José Manuel Barroso je najprej odgovarjal na vprašanja predstavnikov političnih skupin, v naslednje pol ure pa na vprašanja posameznih poslancev o vplivu finančne krize na zaposlovanje in socialno kohezijo.
Paulo Rangel (EPP, PT) je v imenu svoje skupine Barrosa vprašal, če je Komisija še sprejela konkretne ukrepe za premostitev prehodnega obdobja med pogodbo iz Nice in Lizbono. Barroso je odgovoril: "Vse države so, demokratično gledano, sprejele Lizbonsko pogodbo, čeprav eno odprto vprašanje še ostaja in Komisija zato čaka na odločitev češkega ustavnega sodišča."
Stephen Hughes (S&D, UK) je izrazil zaskrbljenost, ker se finančna kriza obrača v socialno krizo, zato ga je zanimalo, kakšna je politika predsednika Komisije za gospodarsko okrevanje. V odgovoru je Barroso dejal, da bi bile brez evropskega načrta za oživitev gospodarstva razmere mnogo hujše in pojasnil, da je pozval predsedstvo Sveta EU naj skliče izredni vrh o zaposlovanju.
Vodja liberalcev Guy Verhofstadt (ALDE, BE) je Barrosa vprašal, če se strinja s stališčem komisarke za konkurenco Neelie Kroes o nemškem reševanju podjetja Opel. Predsednik Komisije je odgovoril, da imajo komisarji vedno vso njegovo podporo, v konkretnem primeru pa je komisarko podprl še preden je svoje stališče sporočila javnosti.
Sopredsedujočo Zelenih Rebecca Harms (Zeleni/EFA, DE) so zanimala pogajanja o mednarodnem sporazumu za omejitev izpustov toplogrednih plinov pred konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu. "Upam, da bo Evropski svet konec meseca sprejel jasno in trdno stališče," je odgovoril Barroso in zagotovil, da bo predlog Komisije gotovo šel v to smer.
Michał Tomasz Kamiński (EKR, PL) je vprašal, kaj namerava storiti za okrepitev notranjega trga kot načina reševanja krize. Barroso je poudaril, da je notranji trg najpomembnejša prednostna naloga njegovega programa in napovedal novo poročilo o delovanju trga.
Lothar Bisky (GUE/NGL, DE) je opozoril, da je Komisija pozvala države članice, naj zmanjšajo svoje proračunske primanjkljaje in se spraševal, če je to res pravi način izhoda iz krize. "V določenem trenutku se bomo morali doseči proračunsko trajnost, saj gre za vprašanje solidarnosti z naslednjimi generacijami," je odgovoril predsednik Komisije in ob tem omenil leto 2011.
Nigel Farage (EFD, UK) je vprašal, če je omenjanje nekdanjega britanskega premiera Tonya Blaira kot najresnejšega kandidata za bodočega predsednika Evropskega sveta povezano s tem, da je v pogajanjih o finančni perspektivi pred petimi leti pristal na zmanjšanje britanskega rabata. Barroso je zanikal govorice, da bi tak tajni dogovor kadarkoli obstajal.
Svoboda obveščanja v Italiji in drugih članicah EU: vse resolucije zavrnjene
Veselje članov Evropske ljudske stranke potem, ko nobena od devetih resolucij o svobodi obveščanja v Italiji in drugih državah članicah ni bila sprejeta.
Ob glasovanju o devetih predlogih resolucije o svobodi obveščanja v Italiji in drugih državah članicah EU v sredo ni nobeden od predlogov dobil večine glasov. Razprava o tej tematiki je bila sicer že 8. oktobra v Bruslju.
Poslanci so zavrnili dva predloga skupnih resolucij, najprej skupni predlog skupin ELS, EKR in EFD s 322 glasovi proti, 297 za in 25 vzdržanimi glasovi. Besedilo skupin S&D, ALDE, Zeleni/EFA in GUE/NGL pa je dobilo 338 glasov proti, 335 za in 13 vzdržanih. Zavrnjene so bile tudi vse ostale resolucije posameznih skupin.
Izidi posameznih glasovanj (število glasov za - proti - vzdržani):
-
skupna resolucija ELS, EKR, EFD: 297 - 322 - 25
-
resolucija ELS: 258 - 347 - 73
-
resolucija EKR: 301 - 351 - 26
-
skupna resolucija S&D, ALDE, Zeleni/EFA, GUE/NGL: 335 - 338 - 13
-
resolucija Zeleni/EFA: 321 - 346 - 8
-
resolucija EFD: 257 - 399 - 20
-
resolucija GUE/NGL: zavrnjena z dvigom rok
-
resolucija S&D: 333 - 345 - 5
-
resolucija ALDE: 338 - 338 - 8
Razprava pred oktobrskim Evropskim svetom
Švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström na triurni razpravi pred Evropskim svetom.
Lizbonska pogodba in bližajoči se podnebni vrh v Kopenhagnu sta bili osrednji temi sredine razprave pred evropskim vrhom, ki bo 29. in 30. oktobra v Bruslju. Takrat bodo evropski voditelji razpravljali tudi o finančni krizi, priseljevanju in zaposlovanju v Evropi ter o novih storitvah EU na področju zunanjih zadev. Švedska ministrica Cecilia Malmström je v imenovanju predsedovanja Uniji dejala, da bo EU najbolje pripravljena, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba.
Med razpravo so govorci vseh političnih skupin poudarili, katera posebna sporočila naj predsednik Buzek v imenu Evropskega parlamenta posreduje evropskim voditeljem naslednji teden.
Lizbonska pogodba
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je na razpravi dejal, da po močni podpori, ki so jo Irci dali Lizbonski pogodbi in po zaključitvi procesa ratifikacije na Poljskem, lahko zdaj trdimo, da so vse države članice demokratično potrdile pogodbo.
Za največjo politično skupino v Parlamentu Evropsko ljudsko stranko je spregovoril njen predsednik Joseph Daul. "Dokler bodo razpravo v Evropi monopolizirale institucije, ni mogoče delovati odgovorno in tako hitro, kot bi potrebovali," je povedal Daul.
Predsednik liberalnih demokratov, Belgijec Guy Verhofstadt pa je dejal, da se je češki predsednik Klaus najverjetneje sprijaznil z dejstvom, da nič ne more več ustaviti Lizbonske pogodbe.
"Zakaj ne moremo nikoli priti do rezultatov, ki bi pomenili spremembo za naše državljane? Institucionalne spremembe ne pomagajo pri podnebnih vprašanjih. Evropski vrh naj se osredotoča na pomembna vprašanja, ki vplivajo na ljudi," je v imenu Evropskih konservativcev in reformistov povedal britanski poslanec Timothy Kirkhope.
Za evroskeptično skupino Evropa svobode in demokracije je spregovoril britanski poslanec Nigel Farage: "Moje oči bodo usmerjene k predsedniku Klausu. On verjame v nacionalno demokracijo in ščiti češki nacionalni interes. Povsem prav ima, da je skeptičen. Vsi ljudje se niso demokratično strinjali z Lizbonsko pogodbo."
Konferenca ZN o podnebnih spremembah v Kopenhagenu
V nadaljevanju se je razprava preusmerila na priprave na podnebno konferenco v Kopenhagnu.
"Vsi se zavedamo enega: čim dlje bomo čakali, da ukrepamo, tem višji bodo stroški. Poiskati moramo kreativne rešitve in pokazati, da je EU združena v boju proti podnebnim spremembam. Najprej mora Kopenhagen pokazati smernice za zmanjšanje emisij in nato moramo mi pokazati pripravljenost, da pomagamo tistim, ki so želijo naredijo korak v tej smeri," je povedal Barroso.
Daul od Sveta pričakuje, da bo pripravil ustrezno strategijo, ki bo upoštevala šibke obveze naših partnerjev. "Kako boste pritisnili na ZDA, Kitajsko in druge rastoče države? Skromno, vljudno ali odločno?"
Socialdemokrat Hannes Swoboda je omenil, da bo na konferenci v Kopenhagnu treba sprejeti eno najpomembnejših odločitev, saj se moramo obvezati ciljem, kar ne bo enostavno.
Rebecca Harms iz skupine Zelenih je menila, da je Kopenhagen eden naših največjih izzivov in ga moramo vzeti resno. "Od leta 2020 bo na razpolago sto milijard evrov za pomoč državam v razvoju, tako da bodo lahko izpolnile svoje obveze glede podnebnih sprememb. Če to vsoto primerjamo z denarjem, ki smo ga porabili zaradi ekonomske krize ali za finančni sektor, potem je to resnično drobiž", je še dejala poslanka.
Ekonomska kriza in zaposlovalna politika
Swoboda je bonuse, ki jo jih plačale nekatere banke, imenoval provokativne. "To ni glavni problem, ampak kaže na to, kako mnogi menedžerji ne razumejo, kako naj stvari potekajo v novem sistemu," je povedal avstrijski poslanec. Pozdravil pa je soglasje o politiki zaposlovanja za prihodnja leta.
V imenu levičarske skupine GUE/NGL je spregovoril Lothar Biski: "Pozivamo k večji solidarnosti med državami članicami in več trajnosti v socialnih in pokojninskih sistemih. Če si pogledamo politike držav članic in politiko Komisije, ne vidimo strategije, ki bi bila usmerjena k tem ciljem."
Proračun 2010: več denarja za oživitev gospodarstva in sklad za mlekarstvo
Poslanci med drugim glasovali za milijardo in pol za oživitev gospodarstva
Pri glasovanju o proračunu EU za prihodnje leto so evropski poslanci v četrtek zahtevali 1,5 milijarde evrov novih sredstev, ki bi jih namenili za oživitev gospodarstva in 300 milijonov za sklad pomoči mlekarski industriji. Glavni namen Parlamenta je zvišati proračunske postavke na raven iz prvotnega predloga Komisije, ki jo je Svet EU znižal.
Po torkovi popoldanski razpravi je bilo pred četrtkovim glasovanjem v postopek vloženih več sto dopolnil - kup papirja tehta dobra 2 kilograma. Parlament je sicer resolucijo o proračunu za leto 2010 v prvem branju sprejel s 522 glasovi za, 68 proti in 39 vzdržanimi glasovi. Končno glasovanje bo na dnevnem redu decembrskega plenarnega zasedanja.
Pomoč mlekarjem
Med najpomembnejšimi predlogi Parlamenta je ustanovitev sklada za pomoč mlečni industriji, v katerem naj bi bilo 300 milijonov evrov. Iz sredstev sklada bi se financirala preoblikovanje mlečne industrije in postopna odprava mlečnih kvot. Ukrepi pomoči naj bi bili namenjeni tudi manj razvitim območjem, spodbujanju prodaje in preusmeritvi v druge vire dohodkov.
Predlog za oblikovanje sklada je sicer že septembra pripravil odbor za proračun. Komisija se s pobudo načeloma strinja, vendar meni, da naj bi bilo v skladu 280 milijonov evrov.
V predlogu proračuna so sicer tudi drugi ukrepi v boju proti krizi mlekarstva, za kar naj bi bilo skupaj s skladom predvidenih blizu 600 milijonov evrov. Poslanci pa so v četrtek podprli še dva dodatna zakonodajna predloga za pomoč pridelovalcem mleka.
Milijarda in pol za oživitev gospodarstva
"Zaradi krize hoče Svet zmanjšati proračunska sredstva. V Parlamentu pa smo prepričani, da so v boju proti krizi na voljo tudi druga orodja, ki se lahko uporabijo še bolje in bolj učinkovito," je v torkovi razpravi s predstavniki Sveta in Komisije dejal poslanec László Surján.
Poslanci so med drugim podprli dopolnilo, da je treba za nove programe, kot je načrt za oživitev gospodarstva, zagotoviti svež denar. V letu 2010 je za program predvidenih 2,4 milijarde evrov. Po mnenju poslancev bi se lahko denar za ukrepe na področju razvoja podeželja prerazporedil z drugih proračunskih postavk, medtem ko bi se morala za investicije v energetiko nameniti dodatna sredstva.
Parlament zato predlaga odobritev 1,5 milijarde evrov novih sredstev za investicije v energetiko, kot so sistemi za prenos plina in elektrike, vetrne elektrarne in razvoj tehnologij za zajemanje in varno shranjevanje CO2.
Proračunski postopek in časovnica
Letni proračuni EU za čas od 1. januarja do 31. decembra morajo biti usklajeni z večletnim finančnim okvirjem, oziroma finančno perspektivo, ki je predvideni načrt prihodkov in odhodkov za obdobje sedmih let.
Finančna perspektiva se oblikuje na predlog Evropskega sveta: po posvetovanjih med Parlamentom, Svetom in Komisijo nastane medinstitucionalni sporazum, ki določa zgornje letne omejitve plačil ter obveznosti posameznih skupnih politik (v proračunu so opredeljene kot "poglavja") in skupno omejitev za višino obveznosti v celotnem sedemletnem obdobju. Trenutna finančna perspektiva zajema obdobje 2007-2013.
Proračunski postopek je letos doslej potekal takole:
- 28. april: Komisija vloži predhodni predlog proračuna;
- 20. julij: Svet na podlagi dokumenta Komisije pripravi predlog proračuna;
- 28.-30. september ter 5.-8. oktober: prvo branje v odboru za proračun;
- 20. oktober (razprava) in 22. oktober (glasovanje): prvo branje na zasedanju.
Dopolnila, ki jih je Parlament sprejel na oktobrskem zasedanju v Strasbourgu, bodo posredovana Svetu, nato pa se bo začel spravni postopek med institucijama. Na drugem branju (razprava 14. decembra, glasovanje 17. decembra) bodo poslanci bodisi sprejeli, bodisi zavrnili končni predlog proračuna. Zadnje dejanje postopka je podpis predsednika Parlamenta.
Pristojnosti Evropskega parlamenta pri oblikovanju proračuna Unije
Pri postavkah tako imenovane "obvezne porabe", kot sta skupna kmetijska politika in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, ima zadnjo besedo o višini sredstev Svet EU. O ostalih postavkah, ki spadajo v "neobvezno porabo", se poslanci in predstavniki držav članic intenzivno dogovarjajo in sodelujejo pri oblikovanju končnega predloga.
Ko bo začela veljati Lizbonska pogodba, ne bo več razlike med obvezno in neobvezno porabo - Svet in Parlament bosta imela enake pristojnosti pri sprejemanju končnega dokumenta.
Finančna perspektiva, ki je bile doslej le formalni sporazum med državami članicami, bo dobila pravno veljavo in bo trajala vsaj pet let. Potrditi jo bo moral tudi Parlament, vendar pa bo imela pri sprejemanju v Svetu vsaka država članica pravico veta