København: poslanci za vodilno vlogo EU v boju proti podnebnim spremembam

Nekaj tednov pred konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15), kjer naj bi sklenili pogajanja o celovitem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012, so evropski poslanci pozvali voditelje držav in vlad članic, naj to temo postavijo na prvo mesto prednostnih nalog in dajo politični zgled. EU pa bi morala še naprej razvijati zunanjo podnebno politiko in z enoglasnim nastopom ohraniti vodilno vlogo na pogajanjih v okviru COP 15. Ob tem resolucija vnovič poudarja, da je treba do konca v Københavnu skleniti pravno zavezujoč sporazum z začetkom veljavnosti 1. januarja 2013.

 

"Unija je prevzela vodilno vlogo v boju za zaščito podnebja in tako naj ostane tudi v Københavnu. Vztrajati moramo pri naši ponudbi - 30-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2020," je poudaril predsednik parlamentarnega odbora za okolje Jo Leinen (S&D, DE).

 

Resolucija, ki so jo poslanci potrdili s 516 glasovi za, 92 proti in 70 vzdržanimi glasovi,  med drugim zahteva, da bi sporazum vseboval naslednje elemente:

 

- Skupno znižanje emisij toplogrednih plinov v razvitih državah za leto 2020 glede na leto 1990 čimvišje v razponu 25 - 40 odstotkov in dolgoročni cilj znižanja emisij v EU in ostalih razvitih državah vsaj za 80 odstotkov za leto 2050 glede na leto 1990.

 

- Omejitev povečanja skupnih emisij v državah v razvoju na 15 do 30 odstotkov pod njihovo običajno rastjo, Kitajska, Indija in Brazilija pa bi se morale glede na svojo gospodarsko velikost obvezati k sprejetju podobnih ciljev glede zmanjšanja emisij kot industrializirane države.

 

- Odgovornost razvitih držav, da zagotovijo zadostno, trajnostno in predvidljivo finančno in tehnično podporo državam v razvoju, ki jim bo omogočila, da se zavežejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za začetno obdobje 2010-2012 naj bi pomoč znašala vsaj 5 do 7 milijard evrov.

 

- Skupni prispevek EU k prizadevanjem držav v razvoju za blažitev posledic in njihovim potrebam po prilagoditvi ne bi smel biti nižji od 30 milijard letno do 2020.

 

- Za cilje za zmanjšanje emisij ter finančne zaveze veljati okrepljen sistem za spremljanje skladnosti, skupaj z mehanizmom zgodnjega opozarjanja in kaznimi, kot je umik prihodnjih dodeljenih količin.

 

- V prihodnosti je oblikovati stroge standarde kakovosti projektov v okviru mehanizmov plačevanja nadomestil, da bi se izognili primerom, ko bi razvite države od držav v razvoju prevzemale nizkocenovne možnosti zmanjševanja.

 

Poslanci so tudi prepričani, da bo sporazum v Københavnu ponudil potrebno spodbudo za "zeleni New Deal", ki bo dal zagon trajnostni družbeni in gospodarski rasti, spodbudil okoljsko trajnostne tehnologije, obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost, zmanjšal porabo energije ter zagotovil nova delovna mesta in socialno kohezijo tako v razvitih državah kot v državah v razvoju.

 

Resolucija tudi poziva ZDA, naj določijo zavezujoče cilje, za katerimi so stremeli v predvolilnem boju, in s tem jasno sporočijo, da želijo vodilne razvite države nadaljevati boj proti podnebnim spremembam. Ob tem poudarja, da je zelo pomembno, da k temu prispeva tudi Indija in spoštuje odločitev Japonske, ki se je obvezala, da bo svoje izpuste do leta 2020 zmanjšala za 25 odstotkov ter  pozdravlja pozitivne znake iz Kitajske.