Sporočilo za javnost
Catherine Ashton: Evropska unija mora bolje uveljaviti svojo politično težo
Zunanji odnosi - 02-12-2009 - 20:57
Odbori
Odbori
Catherine Ashton, 2. december 2009
Na sredini predstavitvi v Parlamentu je Catherine Ashton, nova visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko, poslancem zagotovila, da ima ustrezne sposobnosti za opravljanje dolžnosti, ki jih prinaša položaj. Odboru za zunanje zadeve, kjer se bo pred imenovanjem Komisije formalno predstavila januarja, je tudi zatrdila, da bo pomagala Evropi pri boljšem uveljavljanju njene politične teže v svetu.
Lady Ashton je dejala, da verjame v tiho diplomacijo in vzpostavljanje zaupanja. Želi, da "promet teče", ne stoji, vendar pa mora biti Evropa, kadar je to potrebno, "v prvih vrstah in glasna".
Poudarila je, da ima Evropa v svetu velik ugled, tudi zato, ker zunanja politika Unije sloni na vrednotah, hkrati pa je EU največja donatorka človekoljubne in razvojne pomoči na svetu.
Skupno oblikovanje odnosov s Parlamentom.
V odgovoru na vprašanje, ki ga je postavil poslanec José Ignacio Salafranca (ELS, ES), je Ashtonova pojasnila, da bosta morala Parlament in visoka predstavnica skupaj opredeliti oblike medsebojnega sodelovanja. Napovedala je iskanje "najvišjega skupnega faktorja" med 27 državami članicami, ne pa najnižjega skupnega imenovalca in dodala, da ob tem računa tudi na strokovne izkušnje poslancev.
Kristian Vigenin (S&D, BG) je spraševal o odnosih z Rusijo, še posebej o sporih pri oskrbi z energijo in o položaju človekovih pravic ter demokracije v tej državi. Ashtonova je vztrajala, da je nadaljevanje dialoga z Moskvo ključnega pomena.
Anemie Neyts-Uytterbroeck (ALDE, BE) je opozorila, da se je treba izogniti boju za prestiž med Svetom in Komisijo glede izvajanja zunanje politike, nova zunanja služba EU pa je priložnost za oblikovanje nove vrste diplomacije. Visoka predstavnica je na to dodala, da je nujni predpogoj za uspešno delo moder in jasen izkoristek energije, ki jo prinese vsakokratno predsedstvo Svetu EU.
"Nisem zastopnica britanske vlade"
Ulrike Lunacek (Zeleni/EFA, AT) je poudarila, da Evropa potrebuje močen, enoten glas, en obraz in jasno ter pregledno zunanjo in varnostno politiko. Ashtonova je poslancem zagotovila, da ne bo podaljšana roka Londona v Bruslju in da je ponosna, ker jo tako v Britaniji kot drugod označujejo za prepričano Evropejko.
Charles Tannock (EKR, UK) je izrazil zaskrbljenost zaradi (ne)izkušenosti predstavnice na področju zunanjih zadev in se vprašal, zakaj je bila izbrana namesto bolje kvalificiranih za ta položaj. Catherine Ashton mu je odgovorila, da jo je izbralo 27 voditeljev držav ali vlad in da ima ustrezne sposobnosti za delo, ki ga bo opravljala.
Sabine Lösing (GUE/NGL, DE) je opozorila na možnost diskriminacije manjših držav članic pri ustvarjanju nove evropske diplomatske službe. Ashtonova se je strinjala, da so male države zelo pomembne, zato je treba zagotoviti njihove sodelovanje tako v novi službi kot pri drugih projektih.
Dejanja v preteklosti
David Campbell Bannerman (EFD, UK) je visoko predstavnico spomnil na njeno funkcijo vodje financ pri združenju CND (Campaign for Nuclear Disarmament) v začetku 80-ih let in jo vprašal, če takrat morda ni prejela sredstev iz katerekoli države sovjetskega bloka. Ashtonova je vztrajala, da organizacija ni nikoli dobila denarja neposredno iz nobene komunistične države, večino prihodkov pa so predstavljali prostovoljni prispevki, zbrani na demonstracijah in pohodih.
Strateški pomen čezatlantskih odnosov
Odnosi z ZDA ostajajo strateškega pomena, po mnenju visoke predstavnice pa bi morale članice zveze NATO in EU skupaj reševati problem Afganistana, Bližnjega vzhoda in Irana.
Začetek z nepopisanim listom papirja
Glede specifičnih vprašanj, kot so plinovod Severni tok, odnosi z Latinsko Ameriko, gospodarsko izkoriščanje Arktike in delovanje evropske diplomatske službe, je lady Ashton pojasnila, da je še prezgodaj za konkretnejše odgovore in obljubila, da bo izčrpnejša na januarski predstavitvi.
"Morda je za vas prednost, da prihajam z nepopisanim listom papirja," je dejala glede oblikovanja nove diplomatske službe: "Tega doslej ni poskušal še nihče, sama pa se bom potrudila po najboljših močeh. Prosim, pomagajte mi, da bo vse v redu."
Ozadje
V skladu z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati dan pred sejo odbora, bo visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko hkrati tudi podpredsednica Komisije. Pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike ji bo v podporo nova skupna evropska diplomatska služba. Visoka predstavnica bo tudi vodila srečanja evropskih zunanjih ministrov.
Pred prevzemom položajev mora celotna Komisija kot kolektivno telo dobiti zaupnico Parlamenta. Glasovanje bo predvidoma konec januarja, pred tem pa bodo od 11. do 19. januarja potekale predstavitve kandidatov za komisarje na pristojnih parlamentarnih odborih. Razprava na odboru za zunanje zadeve v sredo ni bila nadomestek za januarsko predstavitev in ne prejudicira izida glasovanja.
Evropski parlament je z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, dobil širše zakonodajne pristojnosti. O praktično vsej evropski zakonodaji - vključno s kmetijstvom, priseljevanjem, energetiko in proračunom - Parlament in Svet ministrov odločata skupaj. Kot edina demokratično izvoljena evropska ustanova ima Parlament tudi okrepljeno vlogo pri zagotavljanju odgovornosti Unije pred svojimi državljani, kar se kaže z njegovo večjo težo pri imenovanjih kandidatov na vodilne položaje v EU.
REF.: 20091202IPR65813