Buzek je ob tem dejal: "Moje misli so s prebivalci Haitija, ki jih je prizadela ta tragedija. Evropske države in Unija so že obljubile precejšno finančno pomoč državi, na to območje pa je napotenih tudi 150 evropskih policistov." Predsednik je še povedal, da je med pogrešanimi tudi Pilar Juarez Boal, namestnica vodje delegacije EU na Haitiju, ki je bila pred tem zaposlena v Parlamentu. Poslanci so spomin na žrtve doslej najhujšega potresa v zgodovini Haitija nato počastili z minuto molka.

V nadaljevanju je Buzek izrazil obžalovanje zaradi usmrtitve britanskega državljana Akmala Shaikha na Kitajskem. "Shaikh je eden od skoraj 7000 ljudi, ki jih letno usmrtijo v tej državi in prvi državljan Evropske unije, usmrčen na Kitajskem po letu 1951. Evropski parlament je vedno obsojal smrtno kazen in ponavlja svoj poziv k moratoriju na usmrtitve," je dejal predsednik.

Predsednik je tudi pozdravil miren potek prvega kroga predsedniških volitev v Ukrajini ter še zaželel veliko delovnih uspehov španski vladi, ki je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Svetu EU.

"Izrazila sem željo po tej razpravi, da bi vas lahko obvestila o zadnjem razvoju dogodkov glede te neizmerne politične in humanitarne katastrofe," je Ashtonova povedala parlamentarcem. Zunanji ministri članic Unije so se v ponedeljek zavezali na izrednem sestanku, da bodo države prispevale 122 milijonov evrov človekoljubne pomoči in za 100 milijonov drugih oblik pomoči Haitiju. Finančni prispevek iz inštrumentov EU za dolgoročno pomoč pa naj bi dosegel 200 milijonov evrov.

"Gre za obsežen odziv v kratkem času. Dobiti denar pa je lažja naloga kot poslati pomoč na prizadeto območje," je dejala visoka predstavnica in napovedala, da bo Svet na sestanku v ponedeljek, 25. januarja spet razpravljal o Haitiju in verjetno sprejel odločitev o napotitvi evropskih policijskih in orožniških sil v porušeno prestolnico države Port-au-Prince.

"EU se je hitro odzvala, vendar pa še ni napotila svojih sil na prizadeto območje," kar je v skladu z nasveti Generalnega sekretarja Združenih narodov, je pojasnila poslancem. Ashtonova bo še ta teden odpotovala v ZDA za in sodelovala pri koordinaciji skupnih prizadevanj za pomoč z ameriško administracijo in ZN.

"Ne gre le za reševanje človeških življenj, ampak za reševanje celotne države," je dejal Karel De Gucht, evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč. V svojem nastopu je izpostavil, da so med žrtvami potresa tudi uslužbenci mednarodnih človekoljubnih organizacij, kar dodatno otežuje delo na terenu. Dodal je, da je na prizadeto območje nujno treba poslati medicinsko, tehnično in logistično pomoč, da bi preprečili izbruh nalezljivih bolezni, kot je kolera.

Komisija je za pomoč že namenila 130 milijonov evrov, od česar je 77 milijonov novih sredstev. Za dolgoročno pomoč pri obnovi je predvidenih 200 milijonov, v pogovoru z državami članicami pa bodo poskušali to vsoto še zvišati. Napovedal je še, da bo v sredo odpotoval na prizadeto območje in ob tem poleg Haitija obiskal še sosednjo Dominikansko republiko.

Gay Mitchell (ELS, IE) je dejal, da bo komisarjev obisk prispeval k temu, da bo EU kot največja svetovna donatorka človekoljubne pomoči "bolj prepoznavna na terenu" in se zavzel tudi za napotitev evropskih bojnih skupin. Opozoril je tudi na akutne probleme Haitija, predvsem revščino, in pozval k dolgoročnemu boju za njeno odpravo v tej državi.

Linda McAvan (S&D, UK) je izrazila zadovoljstvo, ker se je "javnost odlično odzvala na pozive k zbiranju pomoči", EU pa bi morala svoj prispevek še povečati. Zavzela se je za mednarodno konferenco o Haitiju, ki naj bi se lotila problema zadolženosti te države in predlagala, da bi Mednarodni denarni sklad 100 milijonov evrov posojila Haitiju spremenil v dotacijo.

Liam Alward (ALDE, IE) je razmere na Haitiju označil za "največjo humanitarno katastrofo v zadnjih desetletjih (...) birokratske prepreke pa ovirajo razdeljevanje pomoči, kar ima lahko resne posledice. Rabimo modro vodstvo in usklajeno delovanje. Dolgoročna obnova države mora postati prednostna naloga in tudi ko bodo televizijske ekipe odšle, bo morala EU nadaljevati prizadevanja pri obnovi in razvoju tega območja."

Eva Joly (Zeleni/EFA, FR), predsednica parlamentarnega odbora za razvoj, je opozorila na razsežnosti katastrofe, ki po njenih besedah presega ostale naravne nesreče: "Mednarodne ustanove so na Haitiju izvajale napačno politiko ter oslabile družbeno tkivo te države. Zagotoviti moramo čim več pomoči, vendar se moramo ob tem vprašati o pravilnosti svojih razvojnih metod." Ob tem je povlekla tudi primerjavo med državno pomočjo v višini 150 milijard dolarjev, ki so jo ameriške banke dobile iz Washingtona in vsoto, ki je bila doslej obljubljena Haitiju.

Nirj Deva (EKR, UK) je opomnil kolege, da se ob naravnih nesrečah ne pojavi toliko problem količine mednarodne pomoči, kot predvsem problem neustrezne, uničene infrastrukture na prizadetem območju: "Moramo razviti sposobnost, da bi lahko hitro vzpostavili ustrezno infrastrukturo," je dejal in se zavzel za oblikovanje globalnih sil za odziv, ki bi v takšnih primerih lahko hitro posredovale in postavile nujno infrastruktro za razdeljevanje pomoči.

Patrick Le Hyaric (GUE/NGL, FR) želi zvišanje evropske pomoči in pozval svetovni bančni sistem, naj prispeva k prizadevanjem za pomoč Haitiju. Parlament bi moral podpreti brezpogojen odpis dolgov te države, ZDA pa ne bi smeli dopustiti vojaške zasedbe Haitija pod krinko pomoči.

Fiorello Provera (EFD, IT) je izrazil globoko solidarnost z žrtvami in opozoril, da je minimalni pogoj za uspešno razdeljevanje pomoči na prizadetih območjih zagotovitev reda in miru. Zavzel se je tudi za učinkovit nadzor nad porabo zbranih sredstev, ki bi preprečil izkoriščanje in kraje denarja v državah, znanih po korupciji in nesposobni administraciji.

Nick Griffin (samostojni poslanci, UK) je povedal, da bo za pomoč Haitiju namenil svojo poslansko dnevnico, ter svoje britanske kolege pozval, naj sledijo njegovemu zgledu.

"Evropska unija mora staviti nase, ustrezen odgovor na gospodarsko krizo pa mora biti njena najpomembnejša naloga," je poslancem uvodoma dejal predsednik španske vlade José Luis Rodríguez Zapatero, ki je nato predstavil štiri prednostne točke programa šestmesečnega predsedovanja Uniji. Zavzel se je za dokončno vzpostavitev enotnega energetskega trga za zmanjšanje odvisnosti EU zunanjih virov energije, hkrati pa bi bilo treba razviti tudi "skupni digitalni trg", ki naj bi izboljšal produktivnost ter povečal obseg elektronskega trgovanja.

Med evropskimi cilji bi moral biti tudi razvoj trajnostnega industrijskega sektorja ter spodbujanje proizvodnje in prodaje električnih avtomobilov, kar bi pomenilo prispevek tako v boju proti podnebnim spremembam kakor tudi k tehnološkemu napredku. Zapatero je dodal še pomen naložb v raziskave in izobraževanje, da bi Evropa v prihodnosti postala vodilna na tem področju. Predstavil je še druge elemente svojega programa, kot je med drugim uvajanje novih instrumentov iz Lizbonske pogodbe, na primer državljanske pobude in evropskega sodnega naloga za uspešnejši boj proti nasilju v družini.

Španski premier se je v svojem nastopu dotaknil tudi tragedije na Haitiju in obljubil, da "bomo Evropejci naredili vse, kar je v naši moči, za pomoč trpečim delom sveta. Naš odgovor na potrebe po človekoljubni pomoči bo odločen."

Predsednik Komisije José Manuel Barroso se je zavzel za temeljite spremembe delovanja evropske ekonomije, kar naj prispeva k oblikovanju "konkurenčnega in , inovativnega socialno-tržnega gospodarskega modela". Glede Haitija pa je izrazil polno evropsko solidarnost ter povedal, da so EU in države članice že obljubile človekoljubno pomoč v skupni višini 222 milijonov evrov, Komisija pa bi za obnovo lahko dolgoročno namenila še dodatnih 200 milijonov.

Joseph DAUL (ELS, FR) se ni strinjal z Zapaterovimi napovedmi, da bo treba za reševanje krize še povečati javno-proračunske primanjkljaje in predlagal, da bi pomoč raje namenili malim in srednjim podjetjem. "Ne vem, če vi in vaša politična družina dojemate, da so vaši predlogi nerealistični," je dejal Daul.

Martin SCHULZ (S&D, DE): "Premier Zapatero je predstavil ambiciozen program (...) in njegov ekonomski model pomeni pravi pristop, ki bo popeljal Evropo v novo fazo, vendar pa se izzivov, s katerimi se sooča Evropa ne more reševati le s srečanji na vrhu, temveč morajo države članice dejansko izvajati dogovorjeno."

Guy VERHOFSTADT (ALDE, BE) je kot temeljno vprašanje postavil pripravljenost Svata in držav članic, da spremenijo neuspešno metodo odprtega usklajevanja, ki prinaša le vedno več novih dokumentov. Glede boja proti podnebnim spremembam pa je predlagal novo strategijo po neuspehu Københavna: "Načrt mora sloneti na treh elementih: komisarju za podnebne spremembe, tristranskemu sporazumu z ZDA in Kitajsko ter skupnih točkah z Američani, kot je trgovanje z izpusti."

Daniel COHN-BENDIT (Zeleni/EFA, FR): "Če ne bomo preusmerili razprave v vprašanje, kakšne vrste gospodarsko rast hočemo na ravni EU, bomo ponovili stare napake in še naprej uničevali podnebje." Zavzel se je za večjo energetsko učinkovitost in zmanjšanje porabe energije, ter predstavil zamisel o evropskem tramvaju, posodobitvi mestnega prevoza po vsej celini, kar bi ustvarilo nova delovna mesta ter zvišalo stopnjo okolju prijazne mobilnosti.

Timothy KIRKHOPE (ECR, UK) je nasprotoval "oblikovanju obvezne ekonomske politike s sankcijami" in se zavzel za usklajevanje že obstoječih politik, na kar je Zapatero odgovoril, da njegov namen ni večji nadzor članic, temveč spodbujanje konkurenčnosti. Kirkhope se je zavzel tudi za odločnejši boj proti podnebnim spremembam in ostrejšo politiko do Irana.

Willy MEYER (GUE/NGL, ES): "Vaš program ne rešuje temeljnih gospodarskih težav. Državni posegi v gospodarstvo, posebej v finančni sektor, bi morali biti še obsežnejši. Ponujate stare recepte, ki pomenijo demontažo evropskega socialnega modela." Nasprotoval je tudi načrtovanemu srečanju na vrhu EU-Maroko, ker uradni Rabat Zahodni Sahari ne priznava pravice do samoodločbe.

Marta ANDREASEN (EFD, UK) pa je predstavila probleme številnih britanskih državljanov, ki so jih španske oblasti razlastile, ker naj bi bile njihove počitniške hiše v nasprotju s tamkajšnjimi predpisi o urejanju prostora.

Glavna pristojnost evropskega varuha človekovih pravic je preiskava utemeljenosti pritožb državljanov nad delom institucij Evropske unije. Varuh Diamandouros je kot prednostne naloge svojega mandata naštel naslednje:

- zagotavljanje, da bo EU izvajala načela Lizbonske pogodbe, ki prinašajo nove prednosti za državljane;

- okrepitev konstruktivnega dialoga med institucijami in organi EU za izboljšanje storitev za državljane in boljši izkoristek obstoječih kapacitet;

- več sodelovanja z nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic ter boljše komuniciranje z državljani.

Postopek za izvolitev varuha je v pristojnosti parlamentarnega odbora za peticije, ki preveri ustreznost kandidatov in njihovo izpolnjevanje pogojev. Pravilnik med drugim določa, da mora evropski varuh človekovih pravic vedno zagotavljati neodvisnost svojega dela. Evropski parlament izvoli varuha s tajnim glasovanjem ob začetku vsakega zakonodajnega obdobja.

Urad evropskega varuha človekovih pravic je bil ustanovljen leta 1995, leto dni kasneje pa je začela delovati tudi evropska mreža ombudsmanov, kjer sodeluje 90 uradov iz 31 držav.

Nikos Diamandouros je na položaju že od januarja 2003, ko je sredi zakonodajnega mandata 1999-2004 zamenjal Jacoba Södermana,  prvega evropskega varuha človekovih pravic, ki se je takrat upokojil. Za prvi polni petletni mandat je bil nato izvoljen januarja 2005.