Špansko predsedovanje EU: glavni cilj je okrevanje po krizi

"Evropska unija mora staviti nase, ustrezen odgovor na gospodarsko krizo pa mora biti njena najpomembnejša naloga," je poslancem uvodoma dejal predsednik španske vlade José Luis Rodríguez Zapatero, ki je nato predstavil štiri prednostne točke programa šestmesečnega predsedovanja Uniji. Zavzel se je za dokončno vzpostavitev enotnega energetskega trga za zmanjšanje odvisnosti EU zunanjih virov energije, hkrati pa bi bilo treba razviti tudi "skupni digitalni trg", ki naj bi izboljšal produktivnost ter povečal obseg elektronskega trgovanja.

 

Med evropskimi cilji bi moral biti tudi razvoj trajnostnega industrijskega sektorja ter spodbujanje proizvodnje in prodaje električnih avtomobilov, kar bi pomenilo prispevek tako v boju proti podnebnim spremembam kakor tudi k tehnološkemu napredku. Zapatero je dodal še pomen naložb v raziskave in izobraževanje, da bi Evropa v prihodnosti postala vodilna na tem področju. Predstavil je še druge elemente svojega programa, kot je med drugim uvajanje novih instrumentov iz Lizbonske pogodbe, na primer državljanske pobude in evropskega sodnega naloga za uspešnejši boj proti nasilju v družini.

 

Španski premier se je v svojem nastopu dotaknil tudi tragedije na Haitiju in obljubil, da "bomo Evropejci naredili vse, kar je v naši moči, za pomoč trpečim delom sveta. Naš odgovor na potrebe po človekoljubni pomoči bo odločen."

 

Predsednik Komisije José Manuel Barroso se je zavzel za temeljite spremembe delovanja evropske ekonomije, kar naj prispeva k oblikovanju "konkurenčnega in , inovativnega socialno-tržnega gospodarskega modela". Glede Haitija pa je izrazil polno evropsko solidarnost ter povedal, da so EU in države članice že obljubile človekoljubno pomoč v skupni višini 222 milijonov evrov, Komisija pa bi za obnovo lahko dolgoročno namenila še dodatnih 200 milijonov.

 

 

Joseph DAUL (ELS, FR) se ni strinjal z Zapaterovimi napovedmi, da bo treba za reševanje krize še povečati javno-proračunske primanjkljaje in predlagal, da bi pomoč raje namenili malim in srednjim podjetjem. "Ne vem, če vi in vaša politična družina dojemate, da so vaši predlogi nerealistični," je dejal Daul.

 

Martin SCHULZ (S&D, DE): "Premier Zapatero je predstavil ambiciozen program (...) in njegov ekonomski model pomeni pravi pristop, ki bo popeljal Evropo v novo fazo, vendar pa se izzivov, s katerimi se sooča Evropa ne more reševati le s srečanji na vrhu, temveč morajo države članice dejansko izvajati dogovorjeno."

 

Guy VERHOFSTADT (ALDE, BE) je kot temeljno vprašanje postavil pripravljenost Svata in držav članic, da spremenijo neuspešno metodo odprtega usklajevanja, ki prinaša le vedno več novih dokumentov. Glede boja proti podnebnim spremembam pa je predlagal novo strategijo po neuspehu Københavna: "Načrt mora sloneti na treh elementih: komisarju za podnebne spremembe, tristranskemu sporazumu z ZDA in Kitajsko ter skupnih točkah z Američani, kot je trgovanje z izpusti."

 

Daniel COHN-BENDIT (Zeleni/EFA, FR): "Če ne bomo preusmerili razprave v vprašanje, kakšne vrste gospodarsko rast hočemo na ravni EU, bomo ponovili stare napake in še naprej uničevali podnebje." Zavzel se je za večjo energetsko učinkovitost in zmanjšanje porabe energije, ter predstavil zamisel o evropskem tramvaju, posodobitvi mestnega prevoza po vsej celini, kar bi ustvarilo nova delovna mesta ter zvišalo stopnjo okolju prijazne mobilnosti.

 

Timothy KIRKHOPE (ECR, UK) je nasprotoval "oblikovanju obvezne ekonomske politike s sankcijami" in se zavzel za usklajevanje že obstoječih politik, na kar je Zapatero odgovoril, da njegov namen ni večji nadzor članic, temveč spodbujanje konkurenčnosti. Kirkhope se je zavzel tudi za odločnejši boj proti podnebnim spremembam in ostrejšo politiko do Irana.

 

Willy MEYER (GUE/NGL, ES): "Vaš program ne rešuje temeljnih gospodarskih težav. Državni posegi v gospodarstvo, posebej v finančni sektor, bi morali biti še obsežnejši. Ponujate stare recepte, ki pomenijo demontažo evropskega socialnega modela." Nasprotoval je tudi načrtovanemu srečanju na vrhu EU-Maroko, ker uradni Rabat Zahodni Sahari ne priznava pravice do samoodločbe.

 

Marta ANDREASEN (EFD, UK) pa je predstavila probleme številnih britanskih državljanov, ki so jih španske oblasti razlastile, ker naj bi bile njihove počitniške hiše v nasprotju s tamkajšnjimi predpisi o urejanju prostora.