Bodo evropski poslanci v nasprotju z željami ZDA zavrnili sporazum o SWIFT?

Poslanci EP bodo namreč o začasnem sporazumu med EU in ZDA o posredovanju bančnih podatkov v okviru SWIFT razpravljali na plenarnem zasedanju v sredo, 10. februarja, o tem, ali naj sporazum podprejo ali zavrnejo, pa bodo glasovali v četrtek, 11. februarja.

 

 

SWIFT je omrežje, ki več kot 8000 bankam omogoča varen in učinkovit prenos podatkov, ki so pomembni za različne bančne transakcije, npr. prenos denarja med različnimi računi bank iz različnih držav. SWIFT ima na tem področju okoli 80-odstotni tržni delež. Ker so osebne finance zelo pomemben del življenja vsakogar, lahko bančni podatki marsikaj povedo o posamezniku.

 

Iz vidika boja proti terorizmu gre za zelo uporabne podatke, zaradi česar so ZDA SWIFT že leta 2001, neposredno po terorističnih napadih v New Yorku, s sodno odredbo prisilile, da ameriškim varnostnim službam posreduje bančne podatke ne samo ameriških, ampak tudi večine evropskih bank.

 

 

Evropski parlament je vedno znova opozarjal, da ZDA niso nikoli natančno povedale, kako se podatki o bančnih transakcijah evropskih državljanov uporabljajo, kdo ima do njih dostop, kako se hranijo in kakšne pravne zaščite so deležni. Prvi sporazum o posredovanju bančnih podatkov je bil sicer med EU in ZDA sklenjen leta 2007, potem ko so leta 2006 na dan prišli podatki, da SWIFT, ki ima sedež v Belgiji, evropske bančne podatke že od leta 2001 posreduje ameriškim oblastem.

 

Nov sporazum, o katerem so se 4. februarja izrekali člani odbora EP za pravosodje, je potreben zato, ker je SWIFT strežnike, kjer se hranijo podatki o transakcijah evropskih bank, prenesel v Evropo, tako da sedaj ti niso več fizično shranjeni na strežnikih v ZDA.

 

 

Članice EU so se z ZDA o novem, začasnem sporazumu o posredovanju bančnih podatkov začele pogajati sredi leta 2009, 30. novembra istega leta, le dan preden je v veljavo stopila Lizbonska pogodba, ki bi Parlamentu dala možnost blokirati sporazum, pa so notranji in pravosodni ministri EU sporazum z ZDA podpisali.

 

Evropski poslanci so glasno protestirali proti takšnemu ravnanju vlad, češ da je izključujejo Parlament iz procesa odločanja, kar je nesprejemljivo. K nezadovoljstvu EP je močno prispevalo tudi dejstvo, da so poslanci besedilo sporazuma, katerega trajanje je sicer omejeno na 9 mesecev, prejeli šele 25. januarja, le slab teden preden naj bi ta stopil v veljavo.

 

SWIFT se je po tem dogajanju odločil, da bo zadržal izvajanje sporazuma, dokler svojega soglasja k njemu ne dajo evropski poslanci.

 

 

Kot je v poročilu o sporazumu zapisala njegova avtorica Jeanine Hennis-Plasschaert (ALDE, NL), ta "krši dve temeljni načeli zaščite podatkov, t.j. načeli o nujnosti in sorazmernosti." Člani odbora so se strinjali, da je to zadosten razlog za zavrnitev sporazuma.  Poslanci so še poudarili, da so potrebna zagotovila, da se podatki zbirajo le zaradi boja proti terorizmu

 

Med drugimi zadržki glede začasnega sporazuma je poročevalka še izpostavila dejstvo, da posredovanje podatkov ni pogojeno s sodnimi odredbami, prav tako pa v sporazumu ni jasnih določil v zvezi s časovnimi omejitvami za hrambo podatkov, in njihovim posredovanjem tretjim državam.

 

Če bodo odločitvi odbora, da zavrne začasni sporazum, sledili poslanci na plenarnem zasedanju EP, ki bo potekalo od 8. do 11. februarja, potem sporazum ne bo stopil v veljavo. To bi bilo prvič, da bi Parlament izkoristil svojo pravico, da blokira mednarodne sporazume - pripada mu namreč po Lizbonski pogodbi, ki je v veljavo stopila konec prejšnjega leta.