Nova pravila za državljanske pobude

 

Komisija tako predlaga, da bi lahko en milijon podpisnikov, ne glede na to, ali bodo podpis vložili pisno ali elektronsko, iz devetih različnih držav EU, ki že lahko glasujejo na nacionalnih volitvah, dal pobudo za sprejem evropskega zakonodajnega akta. Državljanska pobuda se sicer ne dotika izključne pravice za predlaganje zakonodaje, ki jo ima Komisija, vendar bo morala slednja upoštevati državljansko pobudo, ko se bo odločala o zakonodajnih predlogih.

 

V skladu s predlogom uredbe bodo imeli pobudniki 12 mesecev časa, da zberejo zahtevano število podpisov, podpisniki pa bodo morali poleg svojega imena posredovati še kraj bivanja, naslov elektronske pošte, kraj in datum rojstva, podatke o državljanstvu ter številko osebnega dokumenta. Pri tem velja poudariti, da bo moralo podpise za uspeh pobude dati določeno število državljanov iz vsake izmed devetih držav, npr. najmanj 72,000 iz Nemčije, 4500 iz Malte in 6000 iz Slovenije.

 

Državljanske pobude bodo lahko registrirane na spletu, Komisija pa bo preverila, ali ustrezajo pogojem, predvsem če so skladne z evropskimi vrednotami.

 

 

"Komisija je dokaj dobro ujela ravnotežje med spodbujanjem demokracije in integriteto novega sistema," je menil Andrew Duff (ALDE, UK) in dodal, da bi bilo dobro, če bi pobudniki pred formalno vložitvijo državljanske pobude pri Komisiji povprašali, ali so njihovi predlogi sploh izvedljivi.

 

 

Gerald Häfner (Zeleni/EFA, DE) je ob tem menil, da nova pravila o državljanski pobudi odpirajo vrata neposrednemu sodelovanju evropskih državljanov v srcu evropske politike.