Članek
Evropski varuh človekovih pravic vidi izzive pri spoštovanju prava EU
Varuh človekovih pravic - 03-05-2010 - 09:02
- Priporočila v veliki meri upoštevana
- Z Lizbonsko pogodbo širitev pristojnosti ombudsmana
Evropski ombudsman Nikiforos Diamandouros
Nikiforos Diamandouros je evropski varuh človekovih pravic. V torek, 4. maja, bo odboru Evropskega parlamenta za peticije predstavil svoje letno poročilo. Z Diamandourosom smo se pogovarjali o tem, kaj za njegovo delo pomeni Lizbonska pogodba. Sam sicer meni, da slednja za države EU predstavlja izziv, kar se tiče spoštovanja evropskega prava.
V letu 2008 je bilo kar tri četrtine pritožb, ki ste jih prejeli, neveljavnih. Zdi se, da okoli tega, kar naj bi varuh človekovih pravic počel, vlada zmeda.
Ta delež se je sicer nekoliko zmanjšal, ampak še vedno je 70-odstoten, imate prav. Tudi izobraženim ljudem je zelo težko razumeti, da če pride do kršitve prava EU na nacionalni ravni, potem ne morejo priti k meni. Obrniti se morajo na nacionalnega varuha. 80 odstotkov vseh pritožb je zavrnjenih zaradi tega.
Da bi se lotili teh težav, smo vzpostavili evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, v okviru katere pritožbe posredujemo tistim institucijam, ki so zato pristojne. Državljani tako ne rabijo tekati naokoli in iskati pristojne institucije, zanje to opravimo mi.
Imate prav, zmeda obstaja, ampak lahko jo zlahka odpravimo.
Kako se je vaše delo spremenilo v zadnjih sedmih letih, odkar ste varuh človekovih pravic? Kakšen vpliv bo imela Lizbonska pogodba?
Institucija varuha se je v teh letih močno razvila, število zaposlenih je npr. zraslo iz 28 leta 2003 na 65 danes.
To kaže, da smo vse močnejši, da rastemo. Verjamem, da bo Lizbonska pogodba odprla nove priložnosti. Listina človekovih pravic EU ima sedaj enako pravno veljavo kot pogodbe. Je pravno zavezujoča. In ne pozabite, da 41. člen listine pravi, da je dobra administracija temeljna pravica vsakega državljana EU.
Poleg tega daje Lizbonska pogodba varuhu človekovih pravic pristojnosti v zvezi z vsemi institucijami, uradi in telesi EU, vključno z Evropskim svetom. Ker je star sistem stebrov izginil, je pod mojo pristojnost prišla tudi zunanja in varnostna politika.
Pričakovati je torej, da bo to pripeljalo do več pritožb ter tako do več priložnosti, da državljanom pomagamo.
Odločitve varuha niso pravno zavezujoče, kljub temu pa jih v 70 odstotkih primerov spoštujejo. Zakaj?
Evropska unija ima močno tradicijo vladavine prava. Sedaj hoče izboljšati tudi svoj demokratični ugled. To pomeni, da je raven spoštovanja pravil in odločitev veliko večja, kar pa ne velja le za odločitve sodišč, ampak tudi za pravila igre na splošno.
Imate pa prav, da varuh človekovih pravic ni sodna institucija, ampak alternativa sodiščem, zaradi česar tudi nimam možnosti sprejemati zavezujočih odločitev.
Ampak tega ne vidim kot slabost, ampak kot izziv. Vsako svojo odločitev moram argumentirano in prepričljivo razložiti, tako da jo druga stran zelo težko zavrže. To ne pomeni, da ni nestrinjanja. To ne pomeni, da ni trenutkov, ko se obotavljajo s spoštovanjem mojih odločitev. Včasih je za to potrebno dalj časa. Ampak na koncu je rezultat vseeno spoštovanje, kar nam prinaša veliko zadovoljstva.
REF.: 20100429STO73777