Članek
Novi mediji odpirajo razprave o EU tudi tam, kjer jih prej ni bilo
Informacije - 04-05-2010 - 13:40
- Mladi vse bolj posegajo po novih medijih
- Poročanje o EU zapostavljeno
Ustanove EU so vse bolj prisotne tudi na socialnih omrežjih. ©LudwigGatzke/www.flickr.com/photos/stabilo-boss
Tisoče članov spletnih skupnosti in socialnih omrežij, kjer mnenja izmenjujejo predvsem mladi, so tisti kotiček spleta, kamor je glas Evropske unije pred kratkim le s težavo segel. Kot poudarja Morten Løkkegaard (ALDE, DE), avtor poročila Evropskega parlamenta o novih medijih, bi morala EU povečati svojo prisotnost v novih medijih, pri čemer je Parlament po njegovem mnenju naredil že kar nekaj korakov v tej smeri.
"V EU je veliko informacij, vendar malo komunikacije," je dejal Løkkegaard, ko je 27. aprila predstavljal svoje poročilo v odboru EP za kulturo. "Kar potrebujemo, ni pristop od zgoraj navzdol, ampak od spodaj navzgor," je menil.
Biti tam, kjer se stvari dogajajo
Løkkegaard kot eno izmed značilnosti novih medijev izpostavlja dejstvo, da njihovi uporabniki niso navajeni le, da imajo do informacij lahek dostop, marveč tudi, da se nanje lahko odzovejo. Poslanec tudi meni, da je tak način komunikacije idealen za sporočanje nove evropske zgodbe za generacijo, ki z EU odrašča.
Te posameznike je mogoče doseči tam, kjer se pogovarjajo, torej na omrežjih, kot so Facebook, Twitter, pravi Løkkegaard. Evropski parlament je po njegovem mnenju ena izmed prvih evropskih ustanov, ki so že naredile korake v tej smeri, posebej kar se tiče promocije evropskih volitev leta 2009.
Jean-Marie Cavada (EPP, FR) je ob tem kritiziral "aroganco institucij EU", ki stvari ne razlagajo dovolj jasno. Novi mediji pa so horizontalni in to je dobra ideja, je menil.
Premalo novic o EU
Løkkegaard tudi meni, da se v evropskih medijih pojavlja premalo zgodb o EU ter državam priporoča, naj uvedejo smernice o poročanju o EU v javnih medijih. "To je eksperiment, seveda. Želimo več zgodb v medijih, to bi spodbudilo medijske hiše, da v Bruselj pošljejo več novinarjev," je razloži Løkkegaard in dodal, da se je od leta 2005 število novinarjev v Bruslju zmanjšalo iz 1300 na 800.
Petra Kammerevert (S & D, GER) je ob tem dejala, da s pozivanjem javnih medijskih hiš k boljšemu pokrivanju EU ni nič narobe, vendar pa oblikovanje smernic ne bi bila nujno najboljša rešitev.
Ob tem je poslanka kritizirala tudi predlog v poročilu, v katerem Løkkegaard poziva k vzpostavljanju posebne skupine novinarjev, ki bi brez uredniškega nadzora pisali o EU, njihovi izdelki pa bi bili objavljeni na različnih platformah. "Kupovanje urednikov in časopisov ne bi koristilo nikomur," je dejala Kammerevertova, Løkkegaard pa ji je odgovoril, da s svojimi predlogi na noben način ne napada novinarstva.
O Løkkegaardovem poročilu bo odbor EP za kulturo glasoval 2. junija.
REF.: 20100430STO73839