With the accession there is a new tribunal for citizens, external to the Union, which should give new human rights guarantees.

 

 

Citizens must exhaust all judicial remedies in the Member States before going to the court in Strasbourg. The Court of Strasbourg is an external tribunal. So if human rights protection has not been guaranteed in national courts, the citizen has the right to make a new application to the Strasbourg court.

 

 

The presence of a national judge in the Strasbourg court is fundamental to explaining the context of a complaint. Let me give you an example. In Spain there are laws that sometimes prohibit the political participation of parties close to ETA. When the Strasbourg court discussed an appeal against Spain for this ban, the role of the Spanish judge is to explain the context and realities on the ground. There is no judge for the EU and when there a claim against the EU, this would be the task of the judge.

 

We said in our report that EU judges must always be present because we believe that whenever there is a claim or complaint against the Union about a Community measure the EU and Member States must be present. We believe it is necessary that the Member States and the Union have the right to defend themselves.

 

 

 

 

Mislim, da še vedno nismo naredili dovolj, saj se še vedno soočamo z nasiljem na osnovi spola in nasiljem nad ženskami. Vendar pa smo zares začeli z informacijskimi kampanjami o nasilju, imamo tudi poseben program posvečen temu, imenovan Daphne. Nekatere države članice so sprejele zelo dobro zakonodajo v zvezi z nasiljem. Prišel je čas, da se takšna zakonodaja sprejme tudi na evropski ravni.

 

 

Najprej podpora žrtvam. Treba je imeti zakone, tako da vse ženske v vseh državah članicah vedo, da je nasilje zločin. Žrtve morajo imeti tudi možnost, da od socialnih centrov, policije in sodstva dobijo vso potrebno podporo. Drugič, špansko predsedstvo EU je predlagalo uvedbo posebne telefonske številke na evropski ravni. To je dober predlog: če imaš telefonsko številko v glavi in je ta enaka povsod po Evropi, potem žrtve lažje pokličejo na pomoč. Tretjič, države članice morajo o primerih nasilja zbrati dobre podatke, npr. koliko je žrtev, ter opraviti analizo vzrokov za nasilje.

 

 

Vsem ženskam, ki živijo v nasilnem razmerju, želim reči: lahko odidete iz tega slabega razmerja in si ustvarite svojo lastno življenje. Vem, kako je. Kriviš sebe, on ima nadzor nad vsem, dan in noč te je strah. Predstavljajte si, da se vsak trenutek bojite osebe, s katero imate odnos, v katero ste bili zaljubljeni in s katero imate otroke. Je najbolj pomembna oseba v vašem življenju, ampak predstavlja grožnjo. Morate spoznati, da tega ne morete sprejeti, da lahko odidete in si ustvarite novo življenje.

 

 

Da, na mizi imamo predlog o evropskem nalogu za zaščito. Prihajam iz Švedske. Ko sem sama izkusila nasilje, sem šla na policijo in ta je preprečila storilcu, da bi bil blizu mojega stanovanja ali delovnega mesta. Imela sem tudi t.i. gumb za paniko za primer, da bi vseeno prišel v moje stanovanje. Z evropskim nalogom za zaščito si zavarovan povsod po Evropi, saj lahko nalog pokažeš policiji v katerikoli državi članici, in tako uveljavljaš pravico do zaščite.

 

 

Prihajam iz Veneta, regije, kjer je kakovost hrane postala glavni motor razvoja turizma ter enološkega in gastronomskega turizma. Okrog hrane se je razvilo celotno lokalno gospodarstvo. Prepričan sem, da v Evropi obstajajo podobna območja, ki bi jih bilo treba spodbuditi in postaviti na zemljevid

 

Oznaka izvora omogoča, da lahko povežete določeno živilo z državo ali regijo, kjer je proizvedeno. Na ta način daste potrošniku možnost izbire. Ne pravim, da je evropska hrana boljša od hrane od drugod. O tem bi moral odločati potrošnik. Grem še korak dlje. Želel bi si, da Evropska komisija opravi raziskavo o tem, kaj bi potrošniki radi videli na oznakah na embalaži živil. Nehajmo se kregati med seboj in vprašajmo ljudi.

 

 

Vsakič, ko poskušaš kaj spremeniti, se moraš soočiti z veliko nasprotovanja. To ne pomeni, da spremembe niso mogoče. Predlagali smo evropsko oznako za izdelke, ki so gojeni in predelani v Evropi.

 

Težave so z velikimi trgovskimi verigami. Te uvažajo hrano od povsod, označujejo pa jo tako, kakor da je njen izvor v državi, kjer je bila nazadnje predelana. To za potrošnika ni pregledno, otežuje pa tudi sledljivost. V poročilu tako pozivamo h kratki distribucijski verigi.

 

 

Veste, celo v Bruslju sem jedel lažni parmezan. Trg lažnih živil je vreden več kot 52 milijard evrov. To je umazan denar, ukraden tistim, ki so delali in ustvarjali. Zato bi morali imeti zelo ostre sankcije tako znotraj kot zunaj EU. Evropsko komisijo pozivamo, naj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pri hrani doseže enako zaščito za zaščitene oznake izvora in zaščitene geografske oznake, kot velja za vina.

 

 

It is a new application of Internet technology. In the next 10-15 years, it is predicted that the Internet of Things will enter our daily lives. It uses RFID (radio frequency identification) technology to receive and transmit information wirelessly. It works with a tiny chip, which has the capacity to store a lot of information about the object or the person on which it has been placed.

 

In the agri-food sector for example, RFID allows better and faster product traceability, and provides information about content: chemical characteristics, gluten levels,... everything. Similar applications are already in use, for example, a chip that can convey real-time information about tyre pressure to a driver.

 

This new technology will revolutionise and widen person-to-thing and thing-to-thing interaction. The innovation lies in the thing-to-thing relationship. The most commonly cited practical example of this is that of fridges which, if suitably programmed, will be able to detect any product past, or approaching, its use-by date.

 

 

This marvellous application will give us innumerable opportunities to create new businesses, to fight against climate change or to improve our energy and transport management...But it can have an impact on fundamental rights. Companies and people using these chips will have access to information about people's private lives. We have to pay a lot of attention to this point.

 

Before all these new applications arrive, we should work out how to protect people's rights. The Commission is right that we need to find a balance. If we want this technology to be successful, citizens must be able to rely on it. We have to put it in the right hands. As we live in an open world, I think that we should raise this subject at a transatlantic level.

 

 

The technology will improve the energy efficiency of transport and reduce pollution. For example, this technology enables you to avoid traffic jams by changing the city traffic lights when there are too many cars in the same lane. As the green economy is closely related to new technologies, we can also use the current crisis to move forward in other sectors: research and development.

 

As for health benefits: I have a friend who suffered from a heart attack. So a chip was put in his body, connecting him to a Spanish hospital. Now, doctors are aware of any change in his body. This way, they control the symptoms and can prevent diseases. But we have not yet studied the impact of radio waves on health.

 

 

 

 

Poročilo tudi predlaga uvedbo dvotedenskega polno plačanega očetovskega dopusta, kar bi po mnenju poslancev prispevalo k priznavanju dejstva, da je vključevanje žensk na trg dela pomembno za gospodarski razvoj. O poročilu, o katerem bo Evropski parlament glasoval na plenarnem zasedanju v Bruslju 24. in 25. marca, smo se pogovarjali z njegovo avtorico Edite Estrela.

 

 

Po eni strani nadaljevati in izboljšati zaščito nosečih in doječih žensk na njihovih delovnih mestih, po drugi pa vključiti načelo enakosti spolov v vzpostavljanje ravnotežja med družinskim, poklicnim in zasebnim življenjem. Moje poročilo se zavzema tudi za več pravičnosti in enakosti, saj razširja doseg evropske zakonodaje tudi na hišne pomočnice in pomočnike, ki so sedaj izključeni iz evropskega prava na tem področju, prav tako pa enake pravice kot drugim staršem daje tistim, ki posvojijo otroka, mlajšega od 12 mesecev.

 

 

Dve vrsti zadržanosti. Najprej je tu tista iz ideoloških razlogov. Evropski parlament predstavlja ljudi iz različnih kultur in iz različnih držav. Ti ljudje imajo različne ideologije in različne življenjske izkušnje, kar se nato odrazi v razpravah o teh zadevah, npr. v mnenjih, da bi morale ženske ostati doma. Nato je tukaj zadržanost iz finančnih razlogov. Slednje izpostavljajo tisti, ki jih skrbijo stroški predlogov iz poročila.

 

Vendar je ta direktiva stara že 18 let in spremembe v veljavo ne bodo stopile že jutri, ampak bodo imele države tri leta časa, da jo prenesejo v svoj pravni red. Bilo bi zelo slabo za države EU in Evropo, če se položaj po sprejetju direktive ne bi izboljšal.

 

Tudi konsistentni bi morali biti. Enkrat nas Komisija in Svet EU opozarjata na demografski primanjkljaj, ko pa pride do sprejemanja ukrepov za spodbujanje števila rojstev, pa začnemo šteti drobiž.

 

 

Kaj bodo pa posledice nizke rodnosti? Otroci danes so davkoplačevalci jutri, odgovorni za stabilnost sistema socialne varnosti. Potrebujemo aktivno prebivalstvo, boriti se moramo proti stereotipom in poudarjati ne samo, da materinstvo ni bolezen ali breme za družbo, ampak je storitev zanjo. Ženske ne smejo biti postavljene v položaj, da se morajo odločati med materinstvom in upravljavskimi funkcijami v podjetju.

 

Če je posameznik v srednjem sloju, ne more ostati doma brez prihodkov dalj časa, daljša odsotnost pa pomeni, da se ne more hitro vključiti nazaj v trg dela. Podali smo uravnotežen in smiseln predlog, ki ustreza pričakovanjem ljudi, družin in žensk. Delo s skrajšanim delovnim časom morda zgleda kot dobra rešitev, ampak ko pride čas za upokojitev, so ženske zaradi tega v slabšem položaju, natanko zato, ker so ostale doma in skrbele za otroke. Obstajajo študije, ki pravijo, da je razlika med ženskimi in moškimi dohodki še večja, ko pride do upokojevanja. Ženske so bolj revne v starosti, ko ravno najbolj potrebujejo pogoje za dostojanstveno življenje.

 

 

Spodbujati bi morali politike in ukrepe za delitev poklicnih in javnih odgovornosti. Očetovstvo branim zato, ker ni omenjeno v evropskem pravu, čeprav koncept obstaja v pravnih ureditvah držav članic ravno zato, ker odgovornost za otroke ni samo materina.

 

V nordijskih državah je moški, ki ne gre na starševski dopust, pojmovan kot slab oče. Na jugu je moški, ki izkoristi starševski dopust, pojmovan kot slab delavec. Naši predlogi bodo omogočili ženskam, da rodijo hitreje in imajo toliko otrok, kolikor jih hočejo. Sem za delitev vseh vrst odgovornosti.

 

Po mnenju Lambertove (Zeleni/EFA), ki je avtorica poročila o tej temi, bo urad olajšal težave, ki izvirajo iz zelo različnih azilnih sistemov v EU. Večja usklajenost slednjih je sicer cilj širšega azilnega paketa, o katerem so danes glasovali evropski poslanci.

EU urad potrebuje zato, ker imamo trenutno v EU velike razlike v zakonih o azilu in v uresničevanju evropskih azilnih direktiv. Najdemo lahko tako države, ki skoraj nikoli ne podelijo statusa begunca, pa tudi takšne, ki imajo celovit, kompetenten sistem.

Namen urada je, da dvigne standarde na področju obravnave prošenj za azil in zagotovi, da tisti, ki res potrebujejo pomoč, to tudi dobijo. Posebej je to pomembno za tiste države, ki so pod pritiskom, saj vedo, da obstaja nekdo, ki jim lahko pomaga in njihove težave jemlje resno.

Sam urad ne bo dovolj, bo pa pomagala. Ena izmed njegovih nalog bo dajati bolj standardizirane informacije o državah, iz katerih prihajajo prosilci za azil. Ne glede na to, o kom odločajo države, o ljudeh iz Iraka ali Čečenije - če vemo, da obstajajo ogromne razlike v praksah držav, moramo zagotoviti, da ljudi obravnavamo pravično, ne le na podlagi politike posamezne države.

Dejstvo, da bo imel urad sedež na Malti, še ne pomeni, da se bo ukvarjal predvsem z malteškim položajem. Vemo, da je Malta pod velikim pritiskom in da se sooča s prihodom ljudi, pri čemer so nekateri prosilci za azil, drugi pa ne. Vsekakor je Malta veliko vložila v svoj azilni sistem, zelo jih je zanimal tudi ta urad

Delno je dejstvo, da bo sedež urada na Malti, resnično znak solidarnosti EU z državo. Vendar pa gre za urad za podporo azilu za celotno EU.

V pogajanjih nobeden nikoli ne dobi vsega, kar si želi. Želeli smo si večje vloge Evropskega parlamenta. Na drugi strani je spet veliko govora o tem, kakšno vlogo naj igrajo agencije in evropske ustanove.

Hoteli smo, da bi urad imel bolj opazovalno kot podporno vlogo, ampak je Svet EU vztrajal pri nazivu podporni urad. Ampak pogajanjem s švedskim predsedstvom EU lahko rečemo resnična pogajanja.

Za SKP je namenjenih 40 odstotkov evropskega proračuna. Pri tem ob omembi skupne kmetijske politike EU marsikdo še vedno pomisli na vinska jezera, gore hrane in neučinkovitost. O tem smo govorili pred 15 leti, danes gre zato, da zagotovimo oskrbo s hrano 500 milijonom evropskih državljanov in to po primerni ceni.

Brez reforme proračuna ne bomo dobili reforme SKP. Gospodarska kriza, brezposelnost in mnogo drugih vprašanj sploh ni bilo na vidiku, ko smo nazadnje reformirali skupno kmetijsko politiko. Nato so tukaj še varna oskrba z energijo, podnebne spremembe, nadzor nad migracijami. Državljani od EU pričakujejo, da bo za vse to poskrbela, ampak z enako denarja kot prej. Kmetijstvo bo zelo težko obdržalo svoj 40-odstotni delež.

Kmetje morajo izpolnjevati vrsto okoljskih, zdravstvenih in drugih standardov. SKP je danes preveč birokratska, mnogo pravil ni sorazmernih s tveganji, ki naj bi jih preprečila.

Večina kmetov je tako ali tako obvezana spoštovati kriterije o kakovosti in sledljivosti proizvodov, saj to od njih zahtevajo prodajalci in predelovalci. Zato je zelo nadležno, če se nato pojavi še človek z ministrstva, ki želi upoštevanje teh standardov še enkrat preveriti. Še več birokracije samo zato, ker preverjanje, ali so standardi upoštevani, ni usklajeno. Kmetje pa morajo zato svoj čas porabljati za vse kaj drugega kot obdelovanje zemlje in vzgajanja živine.

Pri tem so kmetje jezni še zaradi kazni, ki jim grozijo, če na formularjih oddajo napačne podatke. Že majhna napaka lahko pomeni nesorazmerno visoko kazen, pri čemer velja poudariti, da te napake pogosto niso namerne, ampak so posledica napačnih podatkov, ki so jih posredovale državne institucije. To je zelo nepravično. Za prvo napako ne bi smelo biti kazni, če pa se napake ponavljajo, bi seveda moral biti kmet kaznovan.

Še en malce sporen predlog: zakaj ne bi dovolili kmetom, da sami opravijo potrebna preverjanja, ali na svojih kmetijah spoštujejo predpisane standarde? Seveda, vsake tri leta bi bilo treba to neodvisno preveriti na kraju samem, ampak ljudi bi morali obravnavati kot odrasle in jim dovoliti, da te stvari preverjajo tudi sami.

Države so se pridružile tudi na temelju prehodnega sporazuma, ki pravi, da se bo višina subvencij postopoma prilagajala tistim, ki so v veljavi v starih članicah. V tem je nekakšna logika, čeprav razumem kmete iz novih članic, ko gledajo svoje kolege iz starih članic, ki imajo polno podporo, medtem ko je oni sami nimajo.

Želim si, da bi bila kmetijska politika EU enostavnejša, pravičnejša in bolj pregledna. Če pri tem ne uspemo, lahko nove članice blokirajo reformi SKP in proračuna. Razumem jih.

Najprej bi poudaril, da evropski kmetje niso odvisniki od subvencij. Večina kmetov bi bila raje popolnoma neodvisnih kot subvencioniranih.

Ampak biti moramo realistični, saj nismo na Novi Zelandiji. Povprečna plača je tukaj znatno višja kot tam. Ampak dohodek povprečnega kmeta je le polovico povprečne plače. Brez podpore bi dobili krizo.

Evropska javnost goji do kmetov pričakovanja v zvezi z okoljem, zdravjem živali in kakovostjo rastlin. To pomeni stroške, ki jih ne moremo prevaliti na potrošnike. Zato je prav, da EU kmete podpre pri zagotavljanju javnih dobrin.