POROČILO o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic glede njegove preiskave pritožbe 2591/2010/GG proti Evropski komisiji (letališče Dunaj)

31.1.2013 - (2012/2264(INI))

Odbor za peticije
Poročevalka: Margrete Auken

Postopek : 2012/2264(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0022/2013
Predložena besedila :
A7-0022/2013
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic glede njegove preiskave pritožbe 2591/2010/GG proti Evropski komisiji (letališče Dunaj)

(2012/2264(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

–   ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju EU,

–   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom)[1], zlasti člena 3(7),

–   ob upoštevanju prvega stavka člena 205(2) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A7-0022/2013),

A. ker je Evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblaščen za sprejemanje pritožb državljanov Unije glede primerov nepravilnosti pri dejavnostih institucij ali organov Unije;

B.  ker so pritožbe državljanov EU pomemben vir informacij o morebitnih kršitvah zakonodaje EU;

C. ker ima v skladu s členom 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije „[V]sakdo [...] pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;

D. ker niti Pogodbi niti statut Evropskega varuha človekovih pravic ne opredeljujejo, kaj je nepravilnost, in tako to nalogo prepuščajo evropskemu varuhu, ki mora upoštevati tolmačenja Sodišča Evropske unije; ker je evropski varuh v prvo letno poročilo vključil okvirni seznam dejanj, ki bi si jih bilo mogoče razlagati kot nepravilnosti;

E.  ker je evropski varuh na povabilo Parlamenta, naj jasno in natančno opredeli nepravilnosti, v svojem letnem poročilu za leto 1997 navedel, da „do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli“;

F.  ker je to opredelitev dopolnil z izjavo, da je pri raziskovanju, ali so institucije in organi Skupnosti ravnali v skladu s pravili in načeli, ki so zanje zavezujoča, naloga v prvi vrsti ugotoviti, ali so ravnali zakonito;

G. ker varuh nadzoruje tudi uporabo kodeksov dobrega upravnega ravnanja, ki so se jim institucije zavezale in ki upoštevajo splošna načela upravnega prava, vključno z načelom javne službe, pa tudi načela Listine o temeljnih pravicah, ki se v celoti uporablja za vse dele uprave EU;

H. ker je v zadnjih 16 letih in pol varuh človekovih pravic predložil 18 posebnih poročil in je doslej deloval v duhu sodelovanja in odgovorno, saj je tovrstna poročila Evropskemu parlamentu uporabil le kot zadnje politično sredstvo, s čimer je izkazal svojo naklonjenost sporazumnim rešitvam;

I.   ker se to posebno poročilo ukvarja z načinom, kako je Komisija obravnavala pritožbo, ki so jo leta 2006 vložili podpisniki 27 državljanskih pobud, usmerjenih proti negativnim posledicam širitve dunajskega letališča, kot so jih zaznali podpisniki;

J.   ker člen 2 direktive o presoji vplivov na okolje[2] navaja, da „države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se […] presodijo vplivi projektov, ki bodo […] verjetno pomembno vplivali na okolje“;

K. ker je Komisija ugotovila, da so bila razširitvena dela na letališču opravljena brez obvezne presoje vplivov na okolje, in ker je na Avstrijo 21. marca 2007 zaradi tega naslovila uradno pismo; ker Avstrija v odgovoru z dne 7. maja 2007 ni mogla oporekati dejstvu, da so infrastrukturne spremembe privedle do precejšnjega povečanja zračnega prometa in neprijetnosti zaradi preletov letal prek Dunaja, tj. da so imeli ti ukrepi pomemben vpliv na okolje;

L.  ker se je Komisija glede na to, da so bila dela že končana oziroma so bila v zadnji fazi, odločila, da bo poskusila z avstrijskimi oblastmi doseči dogovor, naj v čim večji meri odpravijo neugodne posledice, namesto da bi vložila tožbo proti Avstriji na Sodišču Evropske unije; ker se je Komisija z Avstrijo sporazumela, da bo slednja opravila naknadno presojo vplivov na okolje, da bi med drugim ugotovila, kakšni ukrepi za blaženje posledic so potrebni, da bi se zmanjšal hrup, ki so mu izpostavljeni prebivalci na območjih blizu letališča;

M. ker je varuh to odločitev Komisije sprejel; ker pritožniki niso bili zadovoljni z načinom, kako je bila opravljena naknadna presoja vplivov, in so kritizirali predvsem dejstvo, da niso imeli na voljo pravnih sredstev, ki jih predvideva direktiva o presoji vplivov na okolje, in da je bil organ, odgovoren za presojo vplivov, avstrijsko ministrstvo za promet, ki je prej izdalo dovoljenje za gradnjo, zaradi česar je nastalo navzkrižje interesov;

N. ker je evropski varuh po opravljeni preiskavi menil, da ne more ugotoviti, da je Komisija zagotovila ustrezno izvedbo naknadne presoje vplivov na okolje; ker je vseeno zaključil primer, češ da njegovo nadaljnje ukrepanje ni potrebno, saj postopek še poteka, Komisija pa je izjavila, da bo postopek ugotavljanja kršitev zaključila šele, ko bo prepričana, da so avstrijski organi izvedli potrebne korake;

O. ker so se pritožniki novembra 2010 znova obrnili na varuha in je ta sprožil novo preiskavo, v kateri je pregledal dokumentacijo Komisije; ker je varuh ocenil, da iz dokumentacije ni razvidno, da bi Komisija z avstrijskimi organi razpravljala o zadržkih, ki so jih izrazili pritožniki v obdobju, ko je bila opravljena naknadna presoja vplivov na okolje, niti ni razvidno, da bi bila odločitev varuha glede prve pritožbe predmet nadaljnje korespondence, razen poročil Avstrije o presoji vplivov;

P.  ker je zaradi vsega tega varuh sklenil, da Komisija ni upoštevala njegovih ugotovitev iz prve preiskave, zlasti da ni bila dosledna v svojih odgovorih varuhu o možnostih pravnih sredstev v zvezi z naknadno presojo vplivov in da ni vztrajala, da je treba za izvedbo presoje vplivov imenovati drug organ, ne ministrstva za promet, ki je izdalo dovoljenje za dela;

Q. ker je varuh Komisiji poslal osnutek priporočila, v katerem jo je pozval, naj znova razmisli o svojem pristopu pri obravnavi pritožbe zaradi nepravilnosti na dunajskem letališču in odpravi pomanjkljivosti, na katere je opozoril, hkrati pa je poudaril, da to pomeni, da mora Komisija pri nadaljnjem ukrepanju v postopkih ugotavljanja kršitev upoštevati obveznost državnih organov, da zagotovijo, (i) da imajo pritožniki vpogled v postopek pregleda in (ii) da bodo sprejeti koraki za odpravo očitnega navzkrižja interesov pri uporabi Direktive 85/337;

R.  ker je Komisija v odgovor na varuhovo prvo pripombo odgovorila, da je načela vprašanje pravnih sredstev z avstrijskimi organi, vendar je sprejela njihovo stališče, da bi to povzročilo zaplete zaradi nacionalnega zakona o pravosodnih postopkih, in opozorila, da so se avstrijski organi zavezali, da bo celotni vpliv že izvedenih del, ki so bila ocenjena šele naknadno, v celoti upoštevan v presoji okoljskega vpliva nove, tretje steze, za katero pa bo mogoča sodna revizija;

S.  ker je Komisija na drugo obtožbo o nepravilnostih odgovorila, da direktiva o presoji vplivov na okolje ne vsebuje določb o porazdelitvi pristojnosti za postopek presoje, ki se izvaja v državah članicah; ker lahko države članice, ki so odgovorne za organizacijo svoje uprave, v skladu z načelom subsidiarnosti povsem same odločijo, kateri organ bo odgovoren za postopke iz direktive o presoji vplivov na okolje, in ker je splošno načelo upravnega prava v vseh državah članicah to, da je organ, ki je sprejel nezakonito odločitev, ki je bila predmet upravne pritožbe ali sodbe sodišča, tudi odgovoren za odpravo napake;

T.  ker osnutek priporočila torej ni bil uspešen in ker je varuh ocenil, da je šlo za primer, ko Komisija kljub hudi kršitvi zakonodaje EU ni bila sposobna ustrezno ukrepati, tako da bi zagotovila nepristransko naknadno presojo okoljskega vpliva, in ni ustrezno upoštevala nasveta varuha o možnostih pravnega varstva v zvezi s to presojo;

U. ker je zato varuh ocenil, da je treba o zadevi obvestiti Parlament;

V. ker je Komisija 26. oktobra 2012 sprejela predlog o pregledu direktive o presoji vplivov na okolje; ker je Odbor za pravne zadeve pripravil samoiniciativno zakonodajno poročilo, v katerem je pozval k splošni uredbi o upravnem postopku za upravo EU;

Priporočila evropskega varuha

1.  pozdravlja posebno poročilo varuha, v katerem ta izpostavlja pomembna vprašanja v zvezi z uporabo direktive o presoji vplivov na okolje in izvedbo postopka za ugotavljanje kršitev;

2.  opominja, da do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli;

3.  je seznanjen z domnevnimi nepravilnostmi v zvezi s tem, kako je Komisija vodila postopek ugotavljanja kršitev zoper Avstrijo, zlasti z njeno nezmožnostjo, da bi zagotovila, da organ, ki je izdal dovoljenje za gradnjo brez obvezne presoje okoljskega vpliva, ne bi izvedel tudi naknadne presoje okoljskega vpliva ter da bi pritožnik imel dostop do pravnih sredstev v zvezi s to presojo;

4.  poudarja, da se posebno poročilo ne ukvarja z vprašanjem, ali so avstrijske oblasti ravnale napačno, temveč z vprašanjem, ali je Komisija izpolnila svoje obveznosti v preiskavi prejete pritožbe in pri ukrepanju v zvezi z njo ter pri svojem odzivu na zahteve in priporočila varuha od trenutka, ko je začel preiskovati ta primer;

5.  deli pomisleke varuha glede morebitnih negativnih posledic navzkrižja interesov pri izvedbi presoje okoljskih vplivov in se strinja, da bi bilo treba poiskati način, da se ta problem reši, hkrati pa razume skrbi Komisije, da bi presegla svoje pristojnosti, če bi od avstrijskih oblasti zahtevala, naj za izvedbo naknadne presoje okoljskih vplivov imenujejo drug organ;

6.  pristojnim organom v državah članicah svetuje, naj morebitnim navzkrižjem interesov posvetijo pozornost že v obstoječem pravnem okviru in naj se pripravijo na morebitne spremembe zakonodaje EU v zvezi s tem; poudarja vlogo nacionalnih varuhov človekovih pravic kot pomembnih posrednikov, ki državljanom pomagajo, da ukrepajo zoper morebitna navzkrižja interesov in v primerih nepravilnosti na splošno v upravi držav članic;

7.  v zvezi z drugo trditvijo varuha človekovih pravic meni, da je poštena, dejavna in celovita vključitev lokalnega prebivalstva v izvrševanje direktive o presoji vplivov na okolje v splošnem nujna, in zato meni, da bi bilo treba pred projekti, ki utegnejo pomembno vplivati na bližnje okolje in zdravje ljudi, pogosteje izvesti odprte in pregledne mediacijske postopke; v zvezi s tem ugotavlja, da je bila pred izvedbo presoje vplivov na okolje v zvezi z gradnjo tretje vzletno-pristajalne steze na dunajskem letališču opravljena obsežna mediacija, ki je upoštevala tudi skupni vpliv (na primer onesnaženje s hrupom) razširitev, povezanih z obravnavanih primerom ugotavljanja kršitev in proti katerim je mogoč celovit postopek pritožbe;

8.  se strinja z evropskim varuhom, da je vodenje in posodabljanje pregledne evidence del dobrega upravljanja, saj na primer omogoča, da varuh preveri, ali so bila njegova priporočila ustrezno upoštevana;

9.  prav tako meni, da je priporočljivo med postopki za ugotavljanje kršitev ohranjati ustrezno, jasno in dosledno korespondenco s pritožniki ter z varuhom človekovih pravic med njegovo preiskavo, ter da gre za pomembno sestavino dobre upravne prakse;

10. pozdravlja izjavo Komisije, da namerava izboljšati svojo prakso glede obeh zadev, in sicer pisne dokumentacije in izčrpne korespondence, da bi se izognila komunikacijskim zapletom, do kakršnih je prišlo v obravnavanem primeru;

11. poudarja, da niti Komisija, niti avstrijske oblasti pri izvedbi naknadne presoje vplivov na okolje, ki je temeljila na postopku sui generis, ki je bil izpogajan ad hoc, niso kršile veljavne evropske zakonodaje; vendar poudarja, da glede na to, da pravo EU ne daje pravne podlage za tak postopek, je treba to obravnavati kot izjemo in posledico preteklega nespoštovanja direktive, ki ga ni mogoče popraviti;

12. meni, da bi se lahko Komisija v pogajanjih z avstrijskimi oblastmi bolj potrudila, kar zadeva možnost sodnega pregleda, glede na to, da so bile zadevne določbe (člen 10a) leta 2005 prenesene v avstrijsko zakonodajo, pa tudi glede na navzkrižje interesov na odgovornem avstrijskem ministrstvu, ob upoštevanju osnovnega načela sodne prakse EU, da je treba upoštevati tudi namen in duh zakonodaje, ne samo črke zakona;

Primer dunajskega letališča, pregled direktive o presoji vplivov na okolje in uredba o dobrem upravljanju

13. meni, da okoliščine, ki so privedle do postopka Komisije za ugotavljanje kršitev in posledično pritožbe pri evropskem varuhu, sprožajo resne pomisleke glede izvajanja Direktive 85/337 v državi članici, v tem primeru Avstriji, v tistem času; pozdravlja dejstvo, da je leta 2009 pregled avstrijskega zveznega zakona , ki je prenesel direktivo o presoji vplivov na okolje, med drugim upošteval ugotovitve obravnavanega postopka za ugotavljanje kršitev in tako na tem področju uskladil avstrijsko zakonodajo s pravom EU;

14. opominja, da je bil Odbor za peticije v zadnjih letih obveščen o več primerih, ko so države članice domnevno dopustile, da so bili projekti odobreni in izvedeni brez obvezne presoje okoljskega vpliva;

15. meni, da bi morala imeti javnost v primerih, ko je zelo verjetno, da bo projekt kršil osnovne zahteve iz direktive o presoji vplivov na okolje, na voljo učinkovite pravne instrumente, da bi lahko od pristojnega organa za presojo vplivov na okolje zahtevala takojšnje pojasnilo v zvezi s skladnostjo projektov s predpisi EU, da se prepreči nepopravljiva okoljska škoda, ki bi jo ti projekti lahko povzročili;

16. ugotavlja, da obstoječa direktiva o presoji vplivov na okolje ne predvideva naknadne presoje vplivov in da se je o tem instrumentu dogovorila Komisija v poskusu, da bi rešila nastalo situacijo, ko so bila dovoljenja že izdana, delo pa že opravljeno;

17. poudarja, da je primer dunajskega letališča osvetlil pomanjkljivosti obstoječe direktive o presoji vplivov na okolje, na primer kako obravnavati projekte, ki so bili že izvedeni, zaradi česar povrnitev v prejšnje stanje praktično ni več mogoča, in ki so morda že povzročili okoljsko škodo, pa tudi vprašanje navzkrižja interesov v pristojnih organih, kot se očita v obravnavanem primeru;

18. se sklicuje na letno poročilo Odbora za peticije za leto 2011, v katerem je ta poudaril, da je treba pri presoji vplivov na okolje zagotoviti nepristranskost in pravičnost; opozarja, da je bila Komisija pozvana, naj izboljša direktivo o presoji vplivov na okolje z določitvijo jasnejših parametrov, kar zadeva neodvisnost strokovnih študij, skupne pragove EU, maksimalni časovni okvir za postopek – vključno z dejanskim javnim posvetovanjem –, zahtevo po obrazložitvi odločb, obvezno oceno razumnih drugih možnosti in kakovosten nadzorni mehanizem;

19. pozdravlja predlog Komisije o pregledu direktive o presoji vplivov na okolje, da bi jo tako okrepili; se zavezuje, da bo polno sodeloval s Komisijo in Svetom v tem postopku, da bi zagotovil, da bo ta pomembna direktiva še učinkoviteje in bolj nepristransko služila svojemu namenu[3];

20. ugotavlja, da obstoječa direktiva ne vsebuje zahtev glede nepristranskosti in pravičnosti organov, pristojnih za izdajo dovoljenj, in prav tako ne postavlja takšnih zahtev za organe, ki presojo vplivov na okolje izvajajo; prav tako ugotavlja, da ne vsebuje določb o postopku, ki naj se uporabi, ko je projekt že končan ali je blizu dokončanju, ali o tem, kako bi lahko javnost, ki jo to zadeva, z jasnim in nebirokratskim postopkom nemudoma pridobila pojasnila od pristojnega organa za presojo vplivov na okolje o skladnosti teh projektov, za katere je zelo verjetno, da kršijo temeljne določbe direktive o presoji vplivov na okolje, z določbami EU; zato meni, da je pregled direktive o presoji vplivov na okolje odlična priložnost, da se takšne zahteve in določbe uvedejo;

21. meni, da je ta primer pokazal, da so poleg ukrepov za izboljšanje določb direktive o presoji vplivov na okolje potrebni tudi jasnejši postopki za ugotavljanje kršitev, po možnosti s sprejetjem splošne uredbe o upravnem postopku za upravo EU, s čimer bi se okrepil položaj pritožnika; meni, da bi bila taka uredba ustrezno sredstvo za pojasnitev obveznosti organov pri komunikaciji s pritožniki v postopku ugotavljanja kršitev ali z organi, ki predstavljajo evropske državljane, kot sta Odbor za peticije in varuh človekovih pravic, na primer z uvedbo obveznosti čim prejšnjega odziva na priporočila varuha človekovih pravic, da bi se izognili nepravilnim razlagam, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, mreži evropskih varuhov človekovih pravic ter parlamentom držav članic.

  • [1]  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
  • [2]  Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, z vsemi spremembami.
  • [3]  COM(2012)0628.

OBRAZLOŽITEV

Na dunajskem letališču se je leta 1999 začela obnova infrastrukture in širitev z vrsto gradbenih projektov, ki jih je odobrilo avstrijsko zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo. Ko so pritožniki prvič vložili pritožbo pri Komisiji leta 2006[1], je ta sklenila, da bi bilo treba opraviti presojo vplivov na okolje v skladu z Direktivo 85/337/EGS (direktiva o presoji vplivov na okolje).

Komisija je bila tudi mnenja, da je bilo soglasje za širitev dano in da so bila dela že končana oziroma so se bližala koncu, zato namena te direktive ni bilo mogoče doseči. V pogajanjih z avstrijskimi oblastmi je privolila v to, da ne bo začela postopka za ugotavljanje kršitev, pod pogojem, da Avstrija opravi naknadno presojo okoljskih vplivov, ki bo na najboljši možni način posnemala vnaprejšnjo presojo in bo omogočila, da se ugotovijo vsi okoljski vplivi projektov.

Pritožniki niso bili zadovoljni z načinom, kako je Komisija obravnavala primer, in so vložili pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic. Varuh je preiskavo končal 2. decembra 2009 z naslednjimi ugotovitvami:

-  Avstrijsko ministrstvo za promet, ki je opravilo naknadno presojo okoljskih vplivov, je bilo tudi organ, ki je izdal dovoljenja za projekte. Ker je bilo torej ministrstvo tisto, ki že v začetku ni poskrbelo, da bi se spoštovale določbe Direktive št. 85/337/EGS, pomeni, da je prišlo do navzkrižja interesov.

-  Komisija je trdila, da bo naknadna presoja opravljena v skladu s členi od 5 do 10 omenjene direktive. Pritožniki so menili, da bi bilo treba upoštevati tudi člen 10a. Ta namreč določa, da imajo predstavniki javnosti „dostop do revizije postopka […], da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti“. Komisija od Avstrije ni zahtevala posebnega zagotovila v zvezi z uporabo člena 10a. Varuh ni našel nobenega razloga, zakaj Komisija tega ni storila.

Zato ni mogel ugotoviti, da je Komisija zagotovila ustrezno izvedbo naknadne presoje vplivov na okolje in da je bil postopek ugotavljanja kršitev ustrezno voden. Ugotovil je, da je Komisija izjavila, da bo postopek ugotavljanja kršitev zaključila šele, ko bo prepričana, da so bili morebitni vplivi na okolje ustrezno ocenjeni in da so avstrijski organi na podlagi te presoje vplivov ustrezno ukrepali. Ocenil je, da zaenkrat ni razloga za nadaljnje preiskave, in je decembra 2009 primer zaključil, češ da zaupa Komisiji, da bo njegove ugotovitve ustrezno upoštevala.

Pritožniki so se 30. novembra 2010 znova obrnili na varuha, ki je sprožil drugo preiskavo[2] o i) navedbah, da Komisija ni pravilno izvedla postopka za ugotavljanje kršitev proti Avstriji, zlasti ker ni zagotovila, da bo presoja okoljskega vpliva opravljena ustrezno, in o ii) trditvi, da bi morala Komisija poskrbeti za izvedbo primerne naknadne presoje vplivov na okolje, vključno z mehanizmom spremljanja, v katerem bi imeli pritožniki pravico sodelovati, če to ne bi bilo mogoče, pa vložiti tožbo na Sodišču Evropske unije.

Varuhova ocena, na kateri temelji osnutek priporočila

Odločitev varuha, da preiskavo prve pritožbe decembra 2009 zaključi, je temeljila na zavezi Komisije, da bo postopek ugotavljanja kršitev zaključila šele, ko bo prepričana, da so bili vplivi širitve letališča na okolje ustrezno ocenjeni in da je Avstrija storila vse potrebno, da bi izvedla zahtevane ukrepe. Naknadna presoja vpliva takrat še ni bila končana. Varuh je zato sklenil, da lahko Komisija še posreduje pri avstrijskih organih, naj uredijo zadeve, ki jih je omenil v sklepni ugotovitvi. Pregled dokumentacije pa je pokazal, da Komisija tega ni naredila, temveč je čakala na končno poročilo avstrijskih organov.

Varuh je poudaril, da je po njegovem mnenju argument pritožnikov, da je vloga avstrijskega ministrstva za promet povzročila očitno navzkrižje interesov, utemeljen. Poudaril je pomen člena 10a in opozoril, da še zdaleč ni gotovo, da bodo imeli državljani po avstrijski zakonodaji možnost sprožiti postopek pregleda za naknadno presojo okoljskih vplivov.

Ocenil je, da bi bila morala Komisija obravnavati vprašanja, ki jih je načel v sklepu o prvi pritožbi, in se vprašal, zakaj tega ni naredila. Dodal je, da so bili njegovi dvomi o možnostih za pregled po členu 10a še večji zaradi odgovora avstrijskega ministra in avstrijskega računskega sodišča.

Glede na to je varuh ocenil, da so bile obtožbe pritožnikov, da Komisija ni izvedla postopka za ugotavljanje kršitev proti Avstriji, utemeljene. Zato je Komisiji poslal naslednji osnutek priporočila:

Komisija bi morala izboljšati svoj pristop pri obravnavi pritožbe zaradi nepravilnosti na dunajskem letališču, odpraviti pomanjkljivosti, na katere je opozoril varuh v svojem sklepu z dne 2. decembra 2009 o pritožbi št. 1532/2008, ter čim hitreje podati oceno.

Varuhova ocena po osnutku priporočila

Na osnovi ocene argumentov vpletenih strani, ki jih je prejel po objavi osnutka priporočila, je varuh opozoril, da je bila po njegovem mnenju odločitev Komisije, da od Avstrije zahteva izvedbo naknadne presoje okoljskega vpliva, glede na okoliščine načeloma primerna in razumna. Vprašanje, ki ga je treba preučiti, pa je, ali je Komisija naredila vse potrebno, da bi bila ta naknadna presoja izvedena pravilno.

V zvezi s tem so bili zadržki varuha osredotočeni na dve osrednji vprašanji:

1. uporabo člena 10a direktive o presoji vplivov na okolje;

2. navzkrižje interesov organa, ki je izvedel naknadno presojo.

Komisija navaja, da se člen 10a ne bi uporabil, če bi bila za dela opravljena predhodna presoja vplivov na okolje, saj je ta člen uvedla šele Direktiva št. 2003/35/ES, izvajati pa naj bi se začel 25. junija 2005. Varuh je ocenil, da to sicer drži, vendar ni bil prepričan, da se ta člen ne bi uporabil za naknadno presojo vplivov, saj je bil njen namen prav na najboljši možni način posnemati vnaprejšnjo presojo. Poleg tega se člen nanaša na pravna sredstva, ki so na voljo državljanom.

Varuh ni našel prepričljivega razloga, zakaj se ta člen ne bi uporabil tudi za naknadno presojo vplivov. Avstrijski organi niso opravili presoje vplivov in glede na spremembe zakonodaje, do katerih je prišlo medtem, bi bilo edino pošteno, da te spremembe upoštevajo v interesu vpletenih državljanov.

Po ugotovitvah varuha je Komisija izjavila, da “je še vedno prepričana”, da člena 10a ni treba uporabiti. Varuh je v preiskavi prve pritožbe Komisijo izrecno pozval, naj predstavi svoje poglede na to vprašanje, ta pa je odvrnila, da so po njenem mnenju „težave z naknadno presojo vplivov na okolje lahko predmet pravnega nadzora, kot določa člen 10a te direktive“. Ko je varuh Komisijo prosil za podrobnejše pojasnilo tega vprašanja, je ta dodala, da bi bilo morda treba člen 10a „razlagati – celo v okviru naknadne presoje vplivov na okolje – kot možnost pravnega sredstva v povezavi z upravno odločitvijo glede morebitnih nadaljnjih ukrepov zaradi ugotovitev naknadne presoje vplivov“.

Po mnenju varuha se je pri primerjavi odgovorov Komisije izkazalo, da se bodisi tej ni zdelo potrebno temeljito preučiti, ali se člen 10a uporablja tudi za naknadno presojo vplivov, bodisi je s svojimi izjavami pritožnikom in varuhu dala misliti, da se člen uporablja, čeprav sama trdi nasprotno. Varuh je ocenil, da obe omenjeni možni razlagi kažeta na hudo kršitev načel dobrega upravljanja.

Komisija je predlagala, da bi zaplet z neobstoječimi pravnimi sredstvi iz člena 10a za naknadno presojo vplivov lahko rešili pri potekajoči presoji vplivov za novo, tretjo letališko stezo.

V zvezi z navzkrižjem interesov je varuh znova poudaril, da je bil organ, ki je brez potrebne presoje vplivov izdal dovoljenje za gradnjo, v navzkrižju interesov, ko se je od njega zahtevalo, naj opravi naknadno presojo.

Komisija je pojasnila, da je ministrstvo ravnalo na osnovi načela zakonitosti in pravne države. Varuh meni, da ta argument ni prepričljiv, in ugotavlja, da Komisija očitno ni ustrezno obravnavala mnenja pritožnikov, da je bilo ministrstvo v očitnem navzkrižju interesov.

Zato je Komisiji dal naslednje priporočilo:

Komisija bi morala znova premisliti o svojem pristopu pri obravnavi pritožbe zaradi nepravilnosti na dunajskem letališču in odpraviti pomanjkljivosti, na katere je opozoril varuh. To pomeni, da bi morala pri nadaljnjem ukrepanju v postopkih ugotavljanja kršitev upoštevati obveznost državnih organov, da zagotovijo, (i) da imajo pritožniki vpogled v postopek pregleda in (ii) da bodo sprejeti koraki za odpravo očitnega navzkrižja interesov pri uporabi Direktive 85/337EGS.

  • [1]  Pritožba št. 1532/2008/(WP)GG.
  • [2]  Pritožba št. 2591/2010/GG.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Elena Băsescu, Heinz K. Becker, Victor Boştinaru, Giles Chichester, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Carlos José Iturgaiz Angulo, Peter Jahr, Lena Kolarska-Bobińska, Miguel Angel Martínez Martínez, Ana Miranda, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Angelika Werthmann, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Birgit Collin-Langen, Jaroslav Paška, Axel Voss

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jan Kozłowski