Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2636(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0375/2007

Predložena besedila :

B6-0375/2007

Razprave :

PV 10/10/2007 - 18
CRE 10/10/2007 - 18

Glasovanja :

PV 11/10/2007 - 8.1
CRE 11/10/2007 - 8.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0430

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 10. oktober 2007 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

18. Humanitarne razmere v Gazi
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka dnevnega reda je izjava Sveta in Komisije o humanitarnih razmerah v Gazi.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. – (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, kratkotrajni regionalni in mednarodni pregled pred nami predstavlja priložnost za miroljubno dinamiko reševanja izraelsko-palestinskega spora in ustanovitev palestinske države, kar je priložnost, ki je mednarodna skupnost ne sme zamuditi.

Smo v ključnem trenutku, ki nam omogoča da znatno napredujemo v bližjevzhodnem mirovnem procesu. Dvostranski politični dialog, ki poteka med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom, in nedavna ustanovitev pogajalskih skupin na obeh straneh sta pogumni in spodbudni dejanji, ki jih odobravamo in podpiramo, ter upamo, da bosta omogočila dejanske rezultate na mednarodnem zasedanju v jeseni, tj. srečanju, ki so ga spodbudile Združene države Amerike.

Upamo, da bo sedanja dinamika, ki vključuje zlasti sodelovanje arabskih držav, omogočila, da se pospeši ustanovitev trajne, demokratične, neodvisne palestinske države, ki bo mirno in varno soobstajala z Izraelom.

Evropska unija se je v okviru četverice in zunaj nje izkazala kot zanesljiv nepristranski partner, zavezan uspešnosti dialoga med strankami. Zato ostajamo zavezani političnemu procesu, misiji za ustanovitev temeljev palestinske države in spodbujanje gospodarskega razvoja palestinskih ozemelj.

Na zasedanju četverice in ministrskega začasnega povezovalnega odbora v New Yorku 23. in 24. septembra se je ponovno poudarila podpora mednarodne skupnosti za diplomatska prizadevanja, ki potekajo. V končnem sporočilu zasedanja četverice so Evropska unija in njeni partnerji v četverici izrazili zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi in poudarili pomembnost stalne humanitarne in izredne pomoči ter tudi v zvezi s preskrbo s temeljnimi storitvami za palestinske ljudi.

Poleg tega je predstavnik četverice Tony Blair opozoril, da je treba nujno razviti palestinsko gospodarstvo in zadevne inštitucije kot pogoj za ustrezno delovanje prihodnje palestinske države. Poudarjeno je bilo, da je pomembno, da predstavnik četverice pripravi večletni program za gospodarski in institucionalni razvoj palestinskih ozemelj. Na mednarodnem zasedanju držav donatork na ministrski ravni v okviru začasnega povezovalnega odbora se je prav tako poudarila ta zaskrbljenost in tudi potreba po mobilizaciji finančne in tehnične pomoči mednarodne skupnosti za zadevne projekte.

Različna mednarodna poročila navajajo poslabšanje humanitarnih razmer za prebivalstvo na zadevnih območjih; razmere, v katerih se ohranjata revščina in nasilje, spodbuja radikalizem in ekstremizem je krog, ki ga je treba nujno prekiniti. Izvajanje izraelske odločitve z dne 19. septembra, da se Gaza razglasi za sovražno območje, ter predvidene možnosti, da se razširi področje delovanja sprejetih sankcij za Gazo, bi lahko zaostrilo sedanje razmere. Čeprav Evropska unija priznava izraelsko legitimno pravico do njegove obrambe, prav tako poudarja potrebo, da izraelski organi natančno premislijo o posledicah in učinkih svojih odločitev na življenje ljudi v Gazi.

Evropska unija je vedno dosledno zagotavljala svojo celotno zavezanost nenehni humanitarni pomoči v Gazi. Unija je glavna donatorka. Skupni znesek pomoči Unije od Komisije in držav članic je leta 2006 znašal 668 milijonov EUR. Komisija je leta 2007 dodelila več kot 425 milijonov EUR, razdeljenih na humanitarno pomoč in socialno pomoč, strateško podporo za ustanovitev države in svetovanje o gospodarskih reformah. Začasni mednarodni mehanizem, ki je bil podaljšan še za tri mesece do konca leta, je bil eden od prednostnih načinov za posredovanje pomoči donatork glede na zapletene razmere na tem območju. Poleg tega Komisija načrtuje prestrukturiranje pomoči vlade Abas/Fayad, da bi bila bolj učinkovita in uspešna.

Vendar menimo, da Evropska unija ne bi smela nositi te finančne obremenitve sama in zato bi bilo zaželeno, da drugi partnerji, zlasti arabske države, prispevajo k tem prizadevanjem in prevzamejo del stroškov, namenjenih zgraditvi palestinske države. EU je poudarila, da je pomembno ponovno odpreti vstopne in izstopne točke v Gazi, da se zagotovi gibanje ljudi in blaga v skladu s sporazumom o dostopu in gibanju.

Evropska podpora prav tako predvideva pomoč zasebnemu sektorju, dolgoročni gonilni sili gospodarskega razvoja, zlasti z dodelitvijo podpore palestinski vladi za poravnavo svojih dolgov pri zasebnem sektorju. To so kratkoročne rešitve, s katerimi je treba slediti dolgoročnim ciljem za gospodarski razvoj palestinskega gospodarstva in financ. Dejansko bi moral biti dolgoročni pregled ovrednoten, da bi postopoma napredovali s sedanje nujne pomoči na pomoč za gospodarski razvoj, tj. prehod s sovraštva na trgovino.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, pred dvema tednoma sem bila v New Yorku, v katerem je z mednarodno skupnostjo potekalo veliko zasedanj o palestinskem vprašanju. Potekala sta pomembno zasedanje četverice, katere stalna članica sem kot del delegacije EU, in zasedanje začasnega povezovalnega odbora s pomembnimi donatorji za Palestince, ki sta bila namenjena pripravi donatorske konference, ki bo verjetno potekala konec decembra po mednarodnem zasedanju, ki se zdaj pripravlja.

Glavna ugotovitev za vse nas je, kot je že omenil predsedujoči, da imajo tam regionalni in mednarodni partnerji dobro priložnost za učinkovito podpiranje mirovnega procesa. Kljub temu, da je to težko doseči, sem vsaj delno optimistična glede možnosti organizacije resnega in pomembnega zasedanja letos novembra, katerega gostiteljice bodo Združene države. Rada bi se zahvalila tistim, ki so poudarili naše prispevke, vendar sem zelo jasno pozvala naše arabske partnerje, ki še niso prispevali toliko kot mi. Neposredno sem jih pozvala, da storijo enako za svoje arabske prijatelje. Tudi v prihodnosti smo pripravljeni opravljati svojo vlogo in upamo, da bo to mednarodno zasedanje na Bližnjem vzhodu naslednji korak k stalnim, pozitivnim razpravam, pri čemer upamo, da bo palestinska država ob pravem času v miru zaživela z Izraelom znotraj varnih meja.

Dejansko se dobro zavedam, da je zagotavljanje humanitarne pomoči Gazi postalo veliko težje. Dva projekta v sektorju za vodo in sanitacijo na primer, ki jih financira urad Komisije za humanitarno pomoč, je bilo treba prekiniti. Partnerji, ki izvajajo te dejavnosti, niso bili uspešni pri uvozu potrebnega materiala, ker je bil uvoz izdelkov, kot so rezervni deli za bolnišnice in vodne črpalke, prepovedan.

Evropska komisija se ni obotavljala pri odzivu na te razmere. Nasprotno, humanitarna in nujna pomoč zasedenemu palestinskemu ozemlju, vključno z Gazo, je dosegla nepričakovane ravni. Poleg tega še vedno podpiramo dragoceno delo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev v Gazi. Gospod komisar Michel je nedavno razvil novo pomoč v okviru Svetovnega programa za hrano, ki izpolnjuje osnovne potrebe najbolj občutljivih Palestincev. Naša neposredna nujna pomoč v primerih nizkega dohodka in težkih socialnih razmer se še vedno izvaja s plačevanjem socialne pomoči. Septembra smo izplačali pomoč 35 000 revnim družinam na Zahodnem bregu in v Gazi. To izraža dodano vrednost začasnega mednarodnega mehanizma, ki lahko učinkovito deluje na zasedenem palestinskem ozemlju. Do septembra je naša dobava goriva za Gazo presegla 90 milijonov litrov. To gorivo zagotavlja 25 % ali četrtino potreb po električni energiji lokalnega prebivalstva.

Zato sem četverico na zadnjem zasedanju v New Yorku pozvala, naj podaljša ta finančni mehanizem do decembra. Tudi na več zasedanjih in z različnimi sogovorniki sem v New Yorku ponovno pozvala k napredku programa o dostopu in gibanju. Zelo smo veseli, da Tony Blair temu namenja posebno pozornost, saj si prizadeva za možnost gospodarskega razvoja. To pa dejansko ni mogoče brez svobode gibanja in dostopa, ne glede na upravičene dvome izraelske vlade o varnosti. Menim, da bi bilo mogoče in potrebno več narediti, vendar bo to zahtevalo več politične volje, kot smo ji bili priča do zdaj.

Strinjam se s Parlamentom, da ima zaprtje prehodov v Gazo hude posledice za preživetje že tako revnega prebivalstva ter potreben humanitarni odziv. Mejni prehod Karni je zaprt že skoraj štiri mesece, zato mora naša pomoč potekati prek prehodov Karem Shalom in Sufa. To obravnavamo le kot začasno ureditev, prvič zato, ker so zmogljivosti na teh prehodih neustrezne in povzročajo dodatne stroške pretovarjanja, ki dosegajo 40 % stroškov dobavljene pomoči, in drugič, ker omejitve opreme, ki jo želimo dostaviti v Gazo ovirajo naše projektno delo.

Zato morajo naši ukrepi upoštevati tudi nezakonito zavzetje Gaze. Naša politika je v skladu z usmeritvijo četverice in stališčem zakonite vlade palestinskih organov, pri čemer podpiramo predsednika Mahmuda Abasa. Mi in ostali partnerji četverice smo 23. septembra jasno izrazili svoje stališče. Izrazili smo veliko zaskrbljenost zaradi stalnega zapiranja glavnih prehodov. Strinjali smo se, da je pomembna stalna nujna in humanitarna pomoč brez ovir, in pozvali k stalnemu zagotavljanju oskrbe z osnovnimi storitvami.

Dovolite mi, da za konec omenim tudi razmere na Zahodnem bregu, ki se jih ne sme zanemariti. Kljub nedavnim izjavam izraelskih organov o zmanjšanju števila kontrolnih točk, je resničnost na terenu žal popolnoma drugačna: razmere se poslabšujejo. Nadaljujeta se politika dogovorov in gradnja varnostne ovire, poleg tega pa je bilo na podlagi nedavnega poročila OTCHA vzpostavljenih 48 novih kontrolnih točk.

Nujno si moramo prizadevati za napredek programa o dostopu in gibanju. Drugače se bo zmanjšale možnosti za trajnostno palestinsko državo v prihodnosti. V zvezi z naslednjim zasedanjem sveta za zunanje zadeve dodajam, da že priprave osnutka sklepov Sveta zelo jasno poudarjajo težke razmere v Gazi ter izpostavijo pomen nemotene nujne in humanitarne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Hybášková, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, spet smo tukaj in ponavljamo: razmere v Gazi so grozljive. Ponovno se vsi strinjamo: nekaj je treba storiti. Zato mi je v čast, da v imenu skupine PPE-DE vlagam to resolucijo in pozdravljam člen 5, ki v celoti podpira konvencijo iz Marylanda. Ali sem lahko, odkrito povedano, pozitivno usmerjena glede na to, da smo vas mi in jaz pozvali, da se pred poletjem sestanemo v tej dvorani ter pripravimo humanitarno akcijo in krizni načrt?

Veliko vas je mislilo, da pozivam k tujem posredovanju. Ne. Vedela sem, da se bo s pripravljenostjo na humanitarno akcijo pospešilo naše odzivanje v neizogibnih razmerah. Zdaj je oktober in to se približuje.

Zagotovo ljudje v Gazi zaslužijo našo pomoč: našo takojšnjo hitro rešitev. Vendar po mnogih letih sodelovanja na Bližnjem vzhodu vemo, da se hitre rešitve ne obnesejo. Najpomembnejša je odprava vzrokov za trpljenje Palestincev.

Veliko prisotnih meni, da je Izrael edini vzrok za trpljenje, s čimer se nikakor ne strinjam. Prvič sem bila v Gazi leta 1990. Poleg tega sem na Bližnjem vzhodu obiskala mesta Hodeida, Tanta, Bengazi in Ismailia, ki so si zelo podobna: brez zasedbe, brez vojaških posegov. Glavni vzroki za nastale razmere so slabo upravljanje, korupcija, nepotizem in policijski režim. Ugotoviti moramo vzroke in se osredotočiti na to, kako lahko pomagamo tistim, ki trpijo zaradi njih.

Potrpežljivi moramo biti, da bomo videli resnico ter bomo sposobni opraviti ustrezno in objektivno analizo, načrtovati pomoč, pripraviti ustrezne projekte, vlagati denar, učiti in voditi. Da bomo neizprosni. Da bomo strogi in odgovorni.

V Gazi so del težave vsi: od Otomanov, Britancev, Egipčanov, Izraelcev in Američanov do Evropejcev. Vendar so največji del težave sami Palestinci. Lahko jim le pomagamo. Prenehati morajo z grožnjami, zlorabami, nasiljem, terorizmom in ubijanjem. Odpraviti morajo korupcijo. Odpraviti morajo nepotizem in pašaluke.

(Predsednik je prekinil govornico.)

 
  
MPphoto
 
 

  Thijs Berman, v imenu skupine PSE.(NL) Gospod predsednik, od sredine julija, ko je Hamas prevzel oblast v Gazi, je bilo milijon in pol ljudi zaprtih na območje, ki ga prebivalci sami imenujejo geto, kmetija za živino. Celo bolniki, oboleli za rakom, ne smejo zapustiti regije. Izrael meni, da živijo na sovražnem ozemlju. Edine stvari, ki prispejo do njih, so hrana, zdravila in nekaj humanitarnega blaga, vendar ljudje ne morejo živeti le z moko, lečo in zdravili.

Izraelska opredelitev humanitarnega blaga je nesmiselno omejevalna. Sestavni deli medicinskih pripomočkov se ne morejo uvažati in sistem oskrbe z vodo se ne more popraviti. Vedno je prisotna izraelska grožnja, da bodo prekinili dobavo energije. Gospodarstvo Gaze je propadlo, ljudje so brezposelni in obupani, denarja je zmanjkalo. Podhranjenost je postala resna težava. Blokada ne prispeva k miru, ampak povzroča obupanost, jezo in sovraštvo. Gaza se srečuje z nesprejemljivo humanitarno krizo.

Pozivov za pomoč je vedno več, poleg tega zaradi blokade naraščajo stroški. Zato morajo države članice zagotoviti več finančne pomoči upravi Združenih narodov za pomoč in obnovo in drugim prisotnim organizacijam. Evropska komisija in nekatere države članice so to že storile. Tudi Evropski parlament je včeraj glasoval v korist povečane pomoči. Moja skupina poziva Svet, da podprejo to odločitev.

Vendar zgolj pomoč ni dovolj. Predsedstvo je v zvezi s tem vprašanjem ostalo neodločno in previdno, vendar Evropska unija ne more več prevzemati moralne odgovornosti za zagotavljanje pomoči, medtem ko proti blokadi politično ne ukrepa. Zato v imenu svoje skupine pozivam predsedstvo, Svet in Evropsko komisijo, da od Izraela zahtevajo takojšnjo odstranitev blokade. V Gazi se kaznuje prebivalstvo v celoti, kar je kaznivo v skladu s členom 33 četrte ženevske konvencije. Poleg tega ta način za Izrael ni primeren, pri čemer bi Evropska unija morala Izraelu, ker je zaveznik, to jasno sporočiti, namesto da ostaja nedejavna. To bi pridružitvenemu sporazumu z Izraelom zagotovilo smiselnost, ker bo EU na področju človekovih pravic pravilno ravnala samo, če bo ukrepala proti blokadi.

 
  
MPphoto
 
 

  Chris Davies, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, ne govorim v imenu svoje skupine, ampak kot poslanec, ki je videl stvari, ki jih ni želel.

Upam, da minister ne verjame svojemu licemernemu puhlemu besedovanju v tej dvorani. Navedba, da so politike te Evropske unije nepristranske, je nesmiselna. Vsi vemo, da imajo naše politike dvojna merila. Od Palestincev pričakujemo in zahtevamo, da bodo izpolnili vsako zahtevo. Od Izraelcev zahtevamo le, da izpolnijo naše želje.

Ta dvojna merila so nesprejemljiva. Gospa komisarka, se spomnite, da ste pred nekaj meseci, ko se je palestinska delegacija vrnila z zasedanja z gospodom Haniyehom v Gazi pred zlomom palestinske vlade, v tej dvorani dejali, da bi storili vse za podporo te vlade? V 14 dneh je dejansko padla. Delno je padla zaradi tega, ker se nismo želeli sestati z izvoljenimi predstavniki. Nismo želeli govoriti z gospodom Hanijehom in ker so demokratične sile oslabele, so zavladale nasilne enote, kar ni presenetljivo.

Zdi se, da se iz zgodovinskih lekcij nikoli nič ne naučimo. Ne smemo več zanemarjati želja Palestincev. Začeti moramo spoštovati demokratične sile in priznati, da ni mogoče doseči miru, ne da bi govorili s sovražnikom.

(Ploskanje.)

Nadaljnje zavračanje obravnavanja nekaterih vprašanj Hamasa, ki zahtevajo naše posredovanje, onemogoča spodbujanje miru na Bližnjem vzhodu.

Imam eno vprašanje o predlogu resolucije, ki je pred nami: zakaj sploh razmišljamo o tem, da bi Gazi namenili sredstva? Kako je to povezano z Evropsko unijo? Gaza je izraelski zapor! To nima ničesar opraviti z nami. Izraelci morajo biti odgovorni za življenje milijona in pol ljudi. Oni povzročajo njihovo trpljenje. Ni nam treba uporabljati denarja naših davkoplačevalcev za izraelske obveznosti.

Poleg tega smo v zvezi z vprašanjem nepristranskosti v zadnjih nekaj tednih slišali, da je izraelska obrambna sila ukazala zaseg večjega obsega palestinskega ozemlja za gradnjo cest, ki bi omogočila naselitev na območju E1, tj. dodatno širitev židovskih naselij v vzhodnem Jeruzalemu, kar nasprotuje vsem obveznostim, ki smo jih zahtevali od Izraelcev, in zmanjšuje upanje za uspešen rezultat prihodnjih mirovnih pogovorov.

Kaj bo Evropska unija storila zdaj, ko se Palestincem podirajo vsa upanja za trajno, samostojno palestinsko državo? Dobro veste, da ne bo storila ničesar, razen tega, da bo spregovorila nekaj besed, sprejela pa ne bo nobenega konkretnega ukrepa!

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, bil sem del petčlanske delegacije Evropskega parlamenta, ki je preživela nekaj pomembnih dni na palestinskem avtonomnem območju. Nedvomno lahko zatrdim, da naša misija ni bila politična, ampak humanitarna. To navajam, ker ne želim, da naša razprava postane zelo politična razprava, v kateri Evropski parlament postane tožilec, ki proti nekomu ukrepa. Želim, da presežemo politična nesoglasja in razmislimo, kako lahko pomagamo civilnim Palestincem.

Vendar jasno poudarimo, da se zdi, da se z višanjem življenjske ravni na območju Gaze, običajnim delovanjem bolnišnic in šol, neomejenim dostopom do pitne vode, hrane in elektrike ter možnostjo običajnega opravljanja kmetijske dejavnosti veča možnost za umiritev napetosti v palestinsko-izraelskih odnosih in oslabitev sovražnosti v zvezi z zadevnimi območji židovskega prebivalstva, izraelskega prebivalstva in Države Izrael kot takšne.

Pred nekaj mesecih sem v tem parlamentu govoril o spornih besedilih v palestinskih učbenikih nekaterih palestinskih šol, vendar smo zdaj prešli iz ene skrajnosti v drugo. Ne moremo več kritizirati nekaterih vidikov palestinskega šolanja, ker je tisti sistem šolanja v celoti propadel.

Vendar moramo upoštevati tudi notranji palestinski vidik. Politični zastoj med Hamasom in Fatahom ter stranjo predsednika Abu Mazena se nadaljuje. Zaradi te brezizhodnosti palestinske institucije težko delujejo in s tem škodujejo Palestincem, ki tam živijo, pri čemer to zagotovo ni krivda Izraela. Veliko govorimo o trajnem miru med Državo Izrael in Palestinci, vendar je to podobno, kot bi govorili o hiši in najprej omenili streho. Vedno moramo začeti s temelji, pri čemer so v tem primeru temelji izboljšanje delovanja palestinskih političnih struktur, javnih institucij in humanitarne pomoči za ljudi iz Palestine.

 
  
MPphoto
 
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE.(DA) Gospod predsednik, obisk Zahodnega brega in Gaze pred nekaj tedni, ki je bil omenjen, je bil pretresljiv tudi za tiste med nami, ki so bili tam že večkrat. Izraelsko zaprtje meja in številne cestne zapore onemogočajo razvoj uspešnega gospodarstva in upoštevanje pravil EU o humanitarni pomoči. Da bi pomagala ponovno vzpostaviti palestinsko gospodarstvo, morata Svet in Komisija posredovati takoj. Naj pojasnim še nekaj: brez takšnega posredovanja mirovna konferenca ne more uspeti. Kot je bilo že večkrat povedano, gospodarska razsežnost je neločljiva od politične. Z drugimi besedami, izraelska okupacija se mora končati, ker drugače miru ne bo. Poleg gospodarskega izčrpavanja poteka tudi radikalizacija Palestincev. Narašča med revnimi, ki jih je vedno več zaradi izraelske blokade, in mladimi. Starejše generacije Palestincev so vedno znova opozarjale, da mladi, ki danes odraščajo, niso nikoli živeli ob Izraelcih, ter da so njihove edine izkušnje, povezane z Izraelci, grdi zidovi, vojaški napadi in najstniški vojaki, ki ponižujejo njihove očete. Na takšen način ne moremo ustvariti miru, ampak le nespravljive sovražnike.

Tudi EU ni dovolj samozavestna, saj ni upoštevala demokratičnih volitev na palestinskih območjih, pri čemer je z izolacijo Hamasa potrdila svojo diplomatsko nesposobnost ter da ponovno uveljavlja dvojne standarde. Če Palestinci ne bodo zastopani v tekočih pogajanjih, miru ne bo, česar se vsi vpleteni v to vprašanje dobro zavedajo. Kot so navedli gospod Davies in ostali in se je o tem poročalo, vso upanje na mir bo umrlo, če vlada Izraela namerava razlastiti območje E1. Združene države in EU so odločno povedale, da se to ne sme zgoditi. Vprašanje, na katerega morata zdaj Komisija in Svet odgovoriti, je, kakšni ukrepi so načrtovani, da se razlastitev palestinskega Vzhodnega Jeruzalema prepreči.

 
  
MPphoto
 
 

  Luisa Morgantini , v imenu skupine GUE/NGL. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ena minuta ne zadostuje. Gospod Lobo Antunes je govoril o pogumnih potezah in ukrepih: pogumen ukrep, ki bi ga moral izvesti gospod Olmert, je zaprtje vseh novih naselbin, osvoboditev tisočih Palestincev, ustavitev vojaških vpadov na Zahodni breg, odstranitev kontrolnih točk ter preklic blokade Gaze. Na pogajanjih bi moral predlagati konkretne ukrepe, vendar je včeraj prišlo do novih zasegov ozemlja v Jeruzalemu.

Naš pogumen ukrep tukaj v Evropski uniji bi morala biti zavrnitev kakršne koli oblike kolektivnega kaznovanja, ki ga nad civilnim prebivalstvom izvaja izraelska vlada. Naši načrti v Gazi so ustavljeni, ker nimamo cementa in cevi, stroški so se štirikratno povečali in agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem še vedno spodbuja izredne ukrepe.

V resoluciji, ki jo bomo sprejeli jutri pozivamo k odpravi blokade Gaze in svobodnemu gibanju ljudi in blaga povsod, vendar se zavedamo, da palestinsko vprašanje ni humanitarno vprašanje. Naša odgovornost je politična. Odgovorni smo za ustavitev vojaške okupacije ter, da pozovemo naroda in državi k varnemu sobivanju na obeh straneh.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM.(NL) Gospod predsednik, konec prejšnjega tedna je delegacija iz našega Parlamenta razpravljala o zaskrbljujočih razmerah na Bližnjem vzhodu z našimi kolegi iz Združenih držav v okviru Transatlantskega dialoga zakonodajalcev. Med razpravo nam je pogajalec za mir Dennis Ross iz Združenih držav dal uporaben nasvet, da ponudimo palestinskemu prebivalstvu pomoč v zvezi z njihovim negotovim obstojem. Potrebna je mreža zanesljivih, politično neodvisnih nevladnih organizacij.

Svet in Komisija, kakšne dejanske možnosti za Zahodni breg in Gazo predvidevate? Zdaj menim, da je vzrok za sedanje notranje in zunanje krizne razmere v Gazi vedenje Hamasa. Nepopustljivo spodbija Državo Izrael in upravičuje nasilje nad Izraelci in palestinskimi „disidenti“.

Gospod predsednik, nedavni brutalni umor palestinske kristjanke Rami Ayyad, ki je imela le trideset let, poudarja nevarni položaj te manjšine v Gazi. Od Sveta in Komisije pričakujem, da namenita pozornost in zagotovita pomoč krščanski manjšini na vseh palestinskih ozemljih.

 
  
MPphoto
 
 

  Edward McMillan-Scott (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospod Davies je prej vprašal, kakšno vlogo opravlja Evropska unija na Bližnjem vzhodu. Dejansko vem, da je bilo to retorično vprašanje, saj se zelo zavzema za rešitev, vendar je dejstvo, da si Evropska unija obeta neposredne koristi iz rezultata mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu.

Govorim v imenu volilne enote v Yorkshiru, iz katere prihajajo štirje bombni napadalci, ki so pred nekaj meseci napadli London. Spodbudili so jih dogodki na Bližnjem vzhodu. Tudi bombne napadalce v Madridu. Zato je varnost Evrope neposredno povezana z Bližnjim vzhodom.

Mislim, da imamo tudi zgodovinske in humanitarne obveznosti do mirne rešitve. Mirovni proces je bil počasen in neenakomeren, iz njega pa je sledilo veliko pobud ter medvladnih konferenc v Madridu, Oslu itd. Poudariti je treba, da je zdaj oktober 2007 in skrajni čas je, da poskusimo poiskati rešitev.

Menim, da je zdaj čas za precej radikalno novo mišljenje. Eden od predlogov je, da morajo nedavni pogovori med gospodom Olmertom in Mahmudom Abasom o končni rešitvi upoštevati pogajanja, ki jih je leta 1987 vodil mlad poslanec gospod Olmert, na katerih sta se on in Palestinska osvobodilna organizacija zasebno pogovarjala o prestolnici palestinske države v vzhodnem Jeruzalemu, mejah leta 1967 in vrnitvi priseljencev. Tam je bil leta 1987 in morda bo letošnja jesen primerna za ponovno srečanje obeh voditeljev s spodbudo mednarodne skupnosti, da se radikalno oblikuje prihodnost, ki vključuje mirno rešitev med obema državama v zvezi z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu.

Gospod Triantaphyllides in njegova delegacija, ki sta nedavno odšla v Palestino, sta predložila dva bistvena sklepa. Osredotočimo se na humanitarne razmere v Palestini, vendar pomislimo tudi na vlogo, ki jo imajo izvoljeni poslanci ali jo lahko imajo v tem procesu. Ne smemo pozabiti na nas.

 
  
MPphoto
 
 

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, pri pripravi te resolucije, smo navedli, da „to ni politična zadeva, ampak humanitarna“. Nesprejemljivo je, da danes v getu na prostem počasi umira narod, obkoljen s kamerami s celega sveta, do konca izčrpan narod brez pravice, da se razvija, svobodno giba ali izobražuje svoje otroke, vendar je to narod, za preživetje katerega plačujemo visoko ceno in najpomembneje je, da ne umre, ker bi bilo to sramotno za nas in naše demokracije se s tem ne bi mogle uspešno spopasti.

Letos bo evropska unija namenila več kot 300 milijonov za preprečitev te krize. To je premalo, da bi Palestinci lahko preživeli, vendar je desetkrat, stokrat preveč, ker z spoštovanjem vseh mednarodnih obveznosti, četrte ženevske konvencije in človekovih pravic to ne bi bilo potrebno.

Sram naj bo geto. Sram naj bo nas Evropejce. Oskrbovali smo Berlin, ko so tamkajšnji ljudje živeli v obleganem mestu. Sram naj bo nas, ki smo pozdravili padec zidu v Nemčiji s solzami sreče, vendar smo zdaj zaporniki in sokrivci za druge zidove in gete. Ustavite zaporo.

Vendar mora danes humanitarizem upoštevati tudi politiko. Izraelska vlada je 24. septembra izdala ukaz za zaplembo 11 000 arov zemlje v štirih arabskih vaseh med Jeruzalemom in Jerihom za gradnjo ceste, ki bi zagotovo razdelila Zahodni breg na dva dela. To je star izraelski načrt iz leta 2004, ki so ga Evropa in celo Združene države vedno zavračale. Danes na predvečer mednarodnega zasedanja v Washingtonu je to dejansko izredno občutljiva zadeva. Kako še lahko z obkoljeno Gazo in ločenim Zahodnim bregom ohranimo sanje, da bi ti dve državi skupaj živeli v miru?

Šaron je v Sharm el Sheikhu 8. februarja 2005 izjavil: „Imamo priložnost, da začnemo znova. Prvič po dolgem času v naši regiji obstaja upanje za boljšo prihodnost naših otrok in vnukov.“ To je izredno krhka priložnost, ki jo ekstremisti želijo uničiti. Če se njihov način in veliko drugih uresničijo, bodo ekstremisti zmagali. Arhitekti in geografi zdaj uporabljajo bolj sprevrženo orožje, kot so bombe. Palestino ograjujejo z zidovi in cestami, ki uničujejo vse sanje o trajni državi.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Gospod predsednik, nič ne vzame poguma bolj kot življenje v revščini, življenje brez upanja ter življenje, ki je zaznamovano s sporom. Ker se ljudje v Gazi srečujejo s humanitarno katastrofo, je jasno, da je edini cilj, ki ga izraelski in palestinski voditelji uresničujejo, prenašanje bolečine, revščine, bede in sovraštva na novo generacijo mladih Palestincev.

Kot neposreden rezultat izraelske blokade gibanja ljudi in blaga otroci nimajo niti dostopa do osnovnošolskih izobraževalnih ustanov. Nimajo dostopa do osnovnih storitev, ki jih vsi v tej dvorani štejemo za samoumevne. Preživetje je ogroženo, saj ribiči, kmetje in drugi ne morejo trgovati. Posamezniki so izpostavljeni nepotrebni bolečini in smrti zaradi slabih zdravstvenih storitev in zdravljenja. Vse to spremlja nasilje in zatiranje.

Nevladne organizacije ocenjujejo, da je v Gazi na novo 2 000 ljudi težko invalidnih. To so večinoma mladi ljudje, ki so bili ustreljeni v napadu s tanki ali so jih ustrelili ostrostrelci, pri čemer je najpogosteje prišlo do izgube uda, poškodb možganov ali hrbtenjače, vendar organizacije, ki podpirajo invalidne osebe, ovira izraelska blokada, zato ne morejo dobiti potrebne posebne oskrbe, ki jo potrebujejo. Izrael mora izpolniti svoje obveznosti, npr. iz ženevskih konvencij, in Gazi zagotoviti pretok humanitarne pomoči in podpore ter osnovnih storitev, poleg tega pa mora odpreti meje.

Svet in Komisija ne smeta popustiti pritisku, ampak morata govoriti z vsemi stranmi. Le tako bomo našli rešitev. Nesmiselno je reči, da bomo govorili le z eno stranjo. Rešitev bomo zagotovili s pogovorom z vsemi. Če ne bomo ukrepali, bodo ljudje še naprej po nepotrebnem umirali. 1,3 milijona ljudi v Gazi bo še naprej izgubljalo dostojanstvo, prav tako se bodo še naprej prenašali bolečina, revščina, beda in sovraštvo na novo generacijo Palestincev.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, v času, ko so prehodi na območje Gaze zaprti in jih nadzoruje izraelska vojska, v času, ko se morilski vpadi dogajajo vsak dan, v času, ko se število prebivalcev na okupiranih ozemljih še vedno povečuje, v času, ko se kljub kršenju mednarodnega prava nadaljuje gradnja zidu in varnostni nadzor med prav temi zidovi, so v Evropskem parlamentu še vedno ljudje, ki zanikajo, da ima Izrael status okupacijske sile. To je nezaslišano.

Izrael je okupacijska sila in kot takšna ima v skladu z ženevsko konvencijo obveznosti, pri čemer zlasti ne sme uporabljati kolektivnega kaznovanja v nobenih okoliščinah. Bolje bi bilo zagotoviti, da Izrael izpolni svoje obveznosti namesto, da na uničevalen način izražamo svoja stališča, kot smo na primer s prenehanjem financiranja oskrbe z gorivom za elektrarno v Gazi. Neiskreno obžalovanje zaradi ločevanja Palestincev je resnično neprimerno, ker Evropska unija ni bila sposobna podpreti prizadevanja Mahmuda Abasa, da vključi pragmatično krilo Hamasa.

Ali si lahko zamislite kaj hujšega? Zanetiti spor med Ramalo in Gazo? Določiti, kdo so dobri Palestinci in jim pomagati, da se rešijo slabih? Kdo lahko verjame v trajno rešitev, če politična in ozemeljska enotnost Palestine ni zagotovljena? Kdo lahko verjame, da bomo s politiko, ki dejansko vodi k radikalizaciji ljudi iz Izraela in Palestine, dosegli mir za Izraelce in Palestince?

S humanitarnimi razmerami v Gazi se kršijo vsi standardi človeškega dostojanstva. Ukinitev blokade na območju Gaze se mora zagotoviti čim prej. Nad Izraelom je treba izvajati primeren pritisk. To vprašanje ne more več ostati tabu, pri čemer vas, Svet in Komisija, sprašujem, kako boste ukrepali, da boste spodbudili ukinitev blokade in prisilili Izrael, da izpolni svoje obveznosti in zavezanosti. Sprašujem vas, kaj nameravate storiti en mesec pred mednarodno konferenco, da bo Izrael opustil načrte za delitev Zahodnega brega na dva dela s povezavo Jerihe in Vzhodnega Jeruzalema.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, potek dogodkov v Palestini je izredno hiter in za odziv imamo malo časa. Tako zdaj razpravljamo o humanitarnih razmerah v Gazi, medtem ko so se izraelski organi enostransko odločili, da bodo razlastili več tisoč hektarjev arabske zemlje, ter na ta način nadaljevali z načrtom Ĺ1, tj. gradnja ceste, ki bo v praksi razdelila Zahodni breg na dva dela.

Veste, da je mednarodna skupnost temu načrtu nasprotovala. Menim, da bi bilo koristno, če bi Parlament v zvezi s tem zavzel odločno stališče. Vendar politični razvoj dogodkov v ozadju tega ni dovoljeval. Posledica je preprosta: ponovno smo ostali opazovalci, medtem ko se razmere v Palestini slabšajo, palestinski pogajalski položaj vsak dan slabi, pri čemer so obstoječe možnosti za uspešnost bližnje mednarodne konference o palestinskem vprašanju novembra dvomljive.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, sinoči sem imel čast, da se udeležim odprtja bruseljskih pisarn evropskih kolegov v Izraelu, ki bodo ščitile pravico demokratične Države Izrael do obstoja in napredka. V nasprotju si gibanje Hamas v skladu z listino iz leta 1988 prizadeva Izrael uničiti in ostaja teroristična organizacija, ki jo EU prepoveduje.

Ne preseneča me, da želi ta resolucija pripisati Izraelu največjo odgovornost za sedanje razmere v Gazi. Izraelski enostranski umik iz Gaze kot iskrena želja po miru izraelskim kritikom zelo malo pomeni.

Resolucija se navezuje na humanitarno krizo v Gazi brez ugotavljanja razlogov. Palestinske volivce je privlačil Hamas, ker je zagotovil veliko socialnih storitev, ki jih je nepoštena uprava Fataha zanemarjala. Vendar so zdaj te šole prazne, saj se otroci bojijo zapustiti domove. Bolnišnice zdravijo ranjence vsakodnevnega nasilja, ki izhaja iz nasilnega zavzetja Gaze s strani Hamasa in poraza posvetnega Fataha.

Eminentni kristjan Rami Ayad iz Gaze je bil prejšnjo soboto umorjen, v nedeljo pa je Hamas v Izrael na slepo izstrelil osem minometnih ognjev in eno raketo katjuša. Nenavadno, Hamas je celo bombardiral mejni prehod Kani.

Resolucija je tudi pozvala Izrael, naj sprejme ukrepe za zagotovitev prostega prehoda za humanitarno oskrbo in osnovnih storitev. Izrael dejansko ni preprečil pretoka takega blaga, kot so hrana, elektrika ali voda, v Gazo ter dejansko deluje z zadržanostjo in popuščanjem, čeprav je Hamas vojaško napadal Izrael.

Cenim, da je Izrael pričakoval nasprotovanje tega parlamenta, vendar se mora zavedati, da ga tu in v Evropi podpirajo tisti, ki spodbujajo mir in varnost v regiji. To pa se ne bo nikoli zgodilo, ker tako veliko kolegov v tem parlamentu brez obotavljanja zagotavlja neomejeno svobodo izvajanja programa Hamasa.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, humanitarna kriza zahteva humanitarno rešitev, zato mora biti naša prva današnja prednostna naloga dostava zdravil in šolskih učbenikov, ki čaka na eni strani meje, študenti in bolni pa čakajo na drugi. Mednarodno humanitarno pravo Evropski uniji dejansko nalaga neposredno obveznost ukrepanja, vendar štiri mesece po prekinitvi stika z Gazo ne izpolnjujemo svoje neposredne obveznosti misije za pomoč na meji.

Gospe komisarki se zahvaljujem za pazljivi optimizem, ki ga je danes izrazila v zvezi z oživitvijo mirovnega procesa in delovanjem začasnega mednarodnega mehanizma. Dejansko jo pozivamo, naj stori vse, kar je v njeni moči Strinjam se z gospodom Tannockom, da moramo obsoditi napade palestinskih militantov z raketami in minometnimi ognji, vendar bi bile njegove pritožbe bolj verodostojne, če bi obsodil tudi poboje civilistov z raketnimi napadi izraelske obrambne sile. Pozivam vas, gospa komisarko in tudi predsedujočega, da takoj obsodite zaseg nadaljnjih 3 % ozemlja na Zahodnem bregu med Jeruzalemom in Jerihom kot del načrta prilastitve E1, o čemer se je poročalo danes zjutraj.

(Predsednik je prekinil govornika.)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Z vidika resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. junija o programu MEDA in finančni pomoči Palestini, resolucije z dne 12. julija 2007 o Bližnjem vzhodu ter izjave četverice 23. septembra 2007, je nujno, da Evropski parlament predstavi jasno stališče do razmer v Palestini. Vendar moramo razmere preučiti vsaj iz dveh vidikov: humanitarnega in gospodarskega vidika ter tudi političnega in varnostnega.

Potem ko je Evropa namenila velike zneske finančnih sredstev za pomoč Palestini, je iz humanitarnega in političnega stališča Evropa odgovorna, da je zagotovitev te pomoči in humanitarne pomoči tehnično izvedljiva. Nesprejemljivo je, da palestinski civilisti nimajo dostopa do zdravil, ter da so zdravstvene institucije, šole in zasebni domovi uničeni. Kot kaže je dostop do pitne vode in hrane pogosto onemogočen zaradi blokade gibanja ljudi in blaga.

Iz političnega in varnostnega vidika je treba jasno določiti, da mora mednarodna skupnost priznati palestinsko pravico do samostojnosti, vendar mora tudi Palestina, vključno z vladajočim gibanjem Hamas, priznati Državo Izrael. Do zdaj Hamas ni storil ničesar, da bi odstopil od svojega ustanovnega dokumenta, ki kot enega svojih cilje vključuje uničenje Države Izrael. V tem je politična težava, ki je prerasla v oborožen spor: na eni strani terorizem in nepopustljivi obrambni ukrepi na drugi.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, najprej bi dejal, da gospod Tannock ne dela usluge Izraelu s svojo brezpogojno podporo izraelski nezakoniti dejavnosti proti Palestincem, zlasti v zvezi z Gazo. Podpiram to resolucijo, vključno z odstavkom 5. Humanitarna kriza v Gazi ni nekaj novega in nepredvidljivega. Tisti, ki smo v zadnjih letih območje redno obiskovali, smo stalno opozarjali pred izraelskimi ukrepi, ki so prebivalstvo spravili v obup. Gospodarstvo je zdaj v prostem propadu. Socialno varstvo je dejansko razpadlo. Podhranjenost in kronične bolezni so zelo razširjene, zdravila pa niso na voljo. Gaza je zdaj povsem odvisna od zunanje pomoči, ki jo blokira izraelski embargo. Gaza je zapor, ki ga strogo nadzoruje Izrael, in ne smemo dovoliti, da dobro počutje ljudi v Gazi ogroža politično manevriranje, ki se izvaja. Upajmo, da bo to manevriranje spodbudilo mirovne pogovore.

Obsojam enostransko odločitev Izraela, da bo zasegel ozemlje štirih arabskih vasi, ki Vzhodni Jeruzalem ločuje od Zahodnega brega. Obžalujem, da niti Svet niti Komisija tega na navajata, in presenečen bi bil, če se tega ne bi zavedala. V tem parlamentu se tega zavedamo, prav tako je to tudi splošno znano. Ta ukrep Izraela povsem krši časovni načrt in sporazum, da se meje iz leta 1967 ne bodo spremenile brez skupnega dogovora med Izraelci in Palestinci.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, upajmo,da se bo sčasoma spor sam umiril. To je najbolj prazno upanje, ki je možno. Nove generacije odraščajo in spor se nadaljuje ter zaostruje. Predvideva se, da bi dva naroda kot Hebrejci in Arabci, ki sta si zelo blizu, lahko sobivala, vendar ne v razmerah hierarhičnega sistema. Vsaka odvisnost enega od drugega, neenakost in zlasti pomanjkanje suverene državne strukture za Arabce bo vedno izvor negativnih čustev, obsojanja in maščevanja.

Bojim se, da je težko napovedati mir na tem območju, če Država Izrael ne more vzdrževati ozemeljske delitve. Tako kot imajo Židi pravico do svoje dežele in države, imajo tudi Arabci, Palestinci enako pravico. Zgodovinsko je pred drugo svetovno vojno Palestina obstajala in, kot vidimo, je iz spomina Arabcev ni preprosto izbrisati.

Vsak dan se razmere ljudi v Gazi slabšajo do takšne mere, da so izbruhi pridobljene agresije neizbežni, pri čemer lahko na zadeve gledamo samo z zadrego in žalostjo. Razen da poskušamo umiriti nagibe za obojestransko uničenje in poskuse posredovanja, lahko največ naredimo z razširitvijo humanitarne pomoči ljudem, da jim omogočimo živeti v čim bolj spodobnih sanitarnih razmerah, hrano in šolanje. Vendar poudarjam, da je to samo nadomestilo za rešitev, tj. rešitev, do katere, čeprav nas je sram priznati, ne znamo priti.

Izkušnje, pridobljene v osrednji in jugovzhodni Evropi v devetnajstem stoletju in grozotah Evrope in Afrike v dvajsetem stoletju, jasno izkazujejo moč prizadevanj narodov za neodvisnost. Tudi tukaj se ukvarjamo s tem prizadevanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Béatrice Patrie (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dejansko mora Evropska unija narediti vse, kar lahko, da olajša razmere prebivalstvu v Gazi v humanitarni krizi, kot je še ni bilo.

Osebno menim, da ima določitev izraelske vlade, da je Gaza sovražno ozemlje, številne dramatične posledice. Izrael lahko na tem območju izvaja obsežnejše operacije kot v preteklosti. Izraelsko podjetje za električno energijo lahko zmanjša oskrbo električne energije 1,5 milijona Palestincem v Gazi do skrajno najnižje meje, medtem ko bo podjetje Mekoro omejilo vodo, ki jo dobavlja, in prepustilo Hamasu, da jo razdeli v okrožjih.

Izraelska strategija, jasno namenjena, da povzroči upor ljudstva proti voditeljem Hamasa, je nesprejemljiva in vodi le k novemu stopnjevanju nasilja. Da ne omenjam novih naselij, ki bodo Palestino spremenili v drugi Bantustan.

Kot član četverice, bi si osebno želel, da Evropska unija dobi zagotovilo, da edini cilj mirovne konference, načrtovane v novembru, ni zagotoviti Združenim državam rešitev za zagato, v kateri so se znašle z Irakom in Afganistanom, ampak da je konferenca dejanski vrh za doseganje miru in združevanja vseh arabskih udeležencev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospod predsednik, civilisti so tihe žrtve kakršnega koli spora, zato nam to nalaga obveznost in dolžnost, da se zavzamemo zanje in jih zaščitimo ter tako izpolnimo obljubo, ki jo je izrazil dobitnik Nobelove nagrade Elie Wiesel, in sicer, da se „ne smemo umakniti kadar koli in kjer koli so ljudje izpostavljeni trpljenju in ponižanju“.

Zato pozdravljam pobudo tega parlamenta za razpravo o razmerah v Gazi in zahtevo iz resolucije, ki Izrael poziva k izpolnjevanju svojih obveznosti in zagotovitvi pretoka humanitarne pomoči v Gazo.

Vendar si moramo danes zastaviti še druga vprašanja. Začeti se moramo spraševati, zakaj se vsakokrat, ko poteka gibanje za mir, nasilje dodatno stopnjuje. Zakaj se vsakokrat, ko glas razuma na izraelskem in palestinskem ozemlju želi poiskati rešitev, teroristične skupine želijo boriti proti vzpostavitvi miru? Zakaj nekateri čutijo tako velik strah pred rešitvijo med državama, ki vključuje življenje Izraela in Palestine v miru, da raje povzročajo bolečino in trpljenje svojega lastnega ljudstva?

Brez obotavljanja priznajmo, da je za grozne razmere ljudi v Gazi v velikem obsegu odgovorno gibanje Hamas, ki nasprotuje dogovoru in poziva k uničenju zakonitega člana Združenih narodov ter se boji miru in spodbuja nasilje.

Iz Izraela v Gazo je bilo leta 2005 izstreljenih 400 raket. 1 726 raket je bilo izstreljenih leta 2006 . Skoraj tisoč raket je bilo izstreljenih leta 2007. Veliko ljudi je umrlo, več sto jih je bilo ranjenih, več tisoč pa evakuiranih. To so bili tudi civilisti: moški, ženske in otroci.

Na prehod Sufa je bilo 26. septembra iz Gaze izstreljenih 54 minometskih ognjev. Naslednji dan sta bila cilj prehoda Erez in Karem Shalom, ki jih je navedla gospa komisarka. To se je zgodilo, ker zagovorniki Hamasa menijo, da zaprtje teh točk izpolnjuje cilj povečevanja trpljenja in podpore Hamasa s strani ljudstva. To je napačna strategija.

Priznati moramo, da želijo teroristične sile in sile strahu v Gazi izkoristiti trpljenje svojega lastnega ljudstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Jamila Madeira (PSE).(PT) Jimmy Carter je v intervjuju ta teden dejal, da od predsednika Clintona naprej ni bilo več dobrih govorov o upanju v zvezi z Bližnjim vzhodom pod okriljem Združenih držav Amerike. Zato so za mednarodno konferenco v novembru pričakovanja visoka. Pričakuje se, da se bo dosegel očiten napredek, da lahko dejansko načrtujemo, kdaj se bosta stiska ljudi in spor končala.

Humanitarne razmere v Gazi se zdaj slabšajo. Čeprav smo imeli pred nekaj meseci še pravi odprti zapor, se je ta vedno bolj zapiral ter postajal očitnejši, ko smo vsak dan preštevali mrtve, videli lakoto, strah, moč orožja ter posledice tega na življenje civilistov na obeh straneh zidu. Z vidika ženevske konvencije je humanitarna pomoč nujno potrebna in Izrael mora dovoliti, da se pomoč razdeli. Gibanje ljudi in blaga se mora spet omogočiti, ker bo drugače v tem obalnem območju prišlo do dejanske človeške tragedije.

Glavna cilja, ki bi jih na naslednji mednarodni konferenci morali začeti izvajati, sta prekinitev nasilja ter iskanje rešitve na osnovi obstoječih resolucij, ki bodo omogočale, da Palestinci in Izraelci zaživijo skupaj v miru, preden bo prepozno.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, pred 20 leti so obstajala tri prizorišča nasilnega spora, ki so povzročila svetovno zmedo: Južna Afrika, Irska in Bližnji vzhod. Na prvih dveh prizoriščih sta potekala sprava in politično preoblikovanje. Na Bližnjem vzhodu napredek ni bil dosežen. Zato so se razmere poslabšale.

Humanitarna katastrofa v Gazi nas sili k ukrepanju, pri čemer je treba upoštevati, da sta sprava in politično preoblikovanje mogoča, potrebna in koristna. Vendar je enako jasno, da Palestinci in Izraelci nesoglasij ne morejo sami rešiti. Obe strani se zatekata k nasilju, ki ne vodi nikamor.

Humanitarna katastrofa v Gazi je ena od najhujših stvari v 60 letih stalnega spora na Bližnjem vzhodu. Pozivamo k varnosti v Državi Izrael in Palestinski državi. Zdaj ne obstaja v nobeni državi. Razviti bo treba nov način in metodo.

Jasno je, da je administracija Združenih držav odgovorna in sposobna za izvajanje odločnega pritiska nad Izraelom, na primer s pozivom za odpravo blokade v Gazi.

Prav tako mora Evropska unija enako pozvati Palestince, da prenehajo z nasiljem, da lahko obe strani dosežeta cilj varne državnosti z edinimi učinkovitimi načini, ki so na voljo, tj. mirnimi.

Ta resolucija bo predložena parlamentom Palestine, Izraela in Egipta ter Evro-sredozemski parlamentarni skupščini, katerih konstruktiven prispevek bi lahko podprl in spodbudil parlamentarni dialog, ki bo nadomestil sedanjo vojno, ki izčrpava in se mora končati, da ne bo več uničevala podobe svete dežele.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, v Gazi ljudje trpijo. Tamkajšnja humanitarna kriza je v zadnjih mesecih nedvomno prerasla v katastrofo.

To ni samo stvar pomanjkanja osnovne hrane. Palestinsko gospodarstvo je propadlo in opravljanje poslov je postalo težavnejše. Vsakdanje življenje ljudi je uničeno in organizacije za pomoč v regiji ne morejo delovati. Ljudje, ki tam živijo, so ujeti za blokado in kot je povedala gospa komisarka, se na Zahodnem bregu pojavljajo enake težave.

Prebivalci Gaze so žrtve neuspele politike obeh skupin v krizi. Eno je govoriti o Hamasu kot sovražniku in teroristični organizaciji, nekaj popolnoma drugega je razglasiti Gazo v celoti kot sovražno ozemlje. Eno je govoriti o Izraelu kot sovražniku, nekaj popolnoma drugega je zavrniti sodelovanje ponudnikov osnovnih storitev in mednarodnih organizacij. Čeprav sta stranki v krizi dosegli mrtvo točko, sta odgovorni za osnovne humanitarne pravice.

Resolucija skupin Parlamenta je izredno jasen izraz mnenja o krizi na Bližnjem vzhodu. Nima nobenih prikritih političnih razlogov. Ostala je samo globoka zaskrbljenost Evrope za življenje ljudi v Gazi.

Spomnil bi vse, da je to točno ista zaskrbljenost, ki smo jo izrazili že na začetku leta. Ne smemo se postaviti na nobeno strah in iskati krivcev. Zaradi trpljenje nedolžnih ljudi je želja, da iščemo izgovore in opravičila za razmere v Gazi, nepomembna. Zahtevamo samo, da nam stranki v krizi dovolita pomagati ter da pomagata sami, zlasti ker gre za stisko ljudi velikih razsežnosti.

Gospa komisarka, upam, da boste to zahtevo Evrope v zvezi z razmerami v Gazi sporočili strankam v krizi, Arabski ligi in četverici.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel Lobo Antunes, predsedujoči Svetu. (PT) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospe in gospodje, zahvalil bi se za vaše pripombe in govore, ki sem jih pozorno poslušal. Vemo, da je stalna in trajna podpora gospodarskega razvoja palestinskih ozemelj eden od temeljev za mir. Varnost, politična stabilnost in gospodarstvo so tesno povezani. Miru in varnosti zato ni mogoče doseči brez trdne in trajne gospodarske podlage skupaj z mirovnim procesom, ki mora biti verodostojen.

Vse te pobude izražajo našo zavezanost podpori in pomoči izboljšanja življenjskih razmer palestinskega prebivalstva v Transjordaniji in tudi Gazi. To so naloge, ki jih želimo izpolniti, in prepričani smo, da bo v okviru donatorske konference, načrtovane za december v Parizu, mednarodna skupnost lahko izrazila svojo podporo, upajmo, da na praktičen način, palestinskim organom ter palestinskim ljudem na splošno. Pomembno je, da mednarodna skupnost ljudi v Gazi ne zapusti, da njihove zelo negotove humanitarne razmere ne bodo še naprej politični dejavnik nestabilnosti, napetosti in nesoglasja.

Povedal bi, da politična strategija Evropske unije za mirovni proces na Bližnjem vzhodu temelji na trdih temeljih in načelih, zato je Evropska unija dobrodošel partner v političnem procesu. Prav tako izvajamo stalno politiko pomoči za tiste, ki jo na palestinskih območjih najbolj potrebujejo. Menim, da številke, ki sem jih navedel in ki jih je gospa komisarka omenjala, to nedvomno dokazujejo. Upam, da bodo v zvezi s tem vsi sledili zgledu Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, vsi vemo, da so razmere v Gazi dramatične. Vemo pa tudi, da čeprav Gazi namenjamo veliko humanitarne pomoči, bomo morali na koncu najti tudi politično rešitev. Kot sem že dejala in kar je zdaj omenil tudi predsedujoči, to mednarodno zasedanje je zelo pomemben dogodek. Vsi smo jasno dejali, da to ne sme biti samo priložnost za dobre fotografije. Biti mora vsebinsko srečanje, na katerem upamo, da se bodo pogajanja in osebni pogovori med predsednikom vlade Olmertom in predsednikom Abasom dejansko materializirali v pomemben začetni dokument, nenazadnje o zelo težavnih vprašanjih, ob upoštevanju, da bodo morale delovne skupine od takrat naprej nadaljevati z razvijanjem zamisli.

Vsi vemo, da je v obravnavi veliko možnih nadomestnih rešitev. Hkrati pa do zdaj zelo dolgo ni bilo priložnosti za srečanje dveh strank na takšnem mednarodnem srečanju ob podpori Evropske unije, Združenih držav, Rusije in Združenih narodov ter celo Arabske lige.

Zelo pomembno je, da so tokrat tudi Američani dejali, da so tudi oni pripravljeni povabiti tako imenovano „skupino za spremljanje“ Arabske lige, vključno s Sirijo in Savdsko Arabijo. V tem se kaže nekakšen napredek.

V zvezi s tem nam je tudi jasno, in sicer je to bilo očitno na našem drugem zasedanju začasnega povezovalnega odbora, da politična pogajanja niso dovolj. Prav tako moramo doseči spremembe na terenu. To je pravzaprav bistveno. Gre za spodbujanje gospodarskega razvoja in to je del mandata Tonyja Blaira, ki bi ga radi čim bolj podprli, ker je to možnost in priložnost, ki jo moramo izkoristiti.

Zavedamo se, kot tudi on, saj sem z njim dolgo razpravljala, da so predpogoji za gospodarsko obnovitev, kot je jasno navedla tudi Svetovna banka, izboljšanje gibanja in dostopa, spodbujanje zasebnega sektorja v Gazi, ki mora ostati del tamkajšnjega gospodarstva, ter dejansko tudi spodbujanje pojmov, kot so dobro upravljanje. Ustvariti želimo trajno palestinsko državo za takrat, ko bodo razmere, tako rečeno, zrele na političnem področju.

Strinjam se, da vprašanj ni mogoče rešiti na hitro, vendar je hkrati to, kar zdaj potrebujemo, pogajalski postopek, ki bo končno sprožil in pospešil projekte. To področje že pripravljamo, tako da bo vse pripravljeno po mednarodnem zasedanju in mogoče po donatorski konferenci ali istočasno z njo. Proučujemo projekte – ki smo jih, mimogrede, izbrali in podprli mi ter tudi Tony Blair – kot so projekti za obnovo šol, pri katerih ljudje vidijo, da se nekaj dogaja tudi na terenu.

Preučujemo še veliko drugih projektov, s katerimi skušamo najti prave odgovore in pri katerih dejansko potrebujemo podporo Izraela.

Jasno je tudi, da je treba upoštevati zaskrbljenost Izraela v zvezi z varnostjo. Vendar moramo na koncu najti politično rešitev, izvoljeni predsednik vseh Palestincev pa je predsednik Abas. Zato mu moramo zdaj zaupati, sodelovati z njim in ga podpirati.

Rada bi se vam zahvalila tudi za to, da ste Komisiji za Palestince v letu 2008 iz proračuna radodarno omogočili dodatnih 10 000 EUR. Gotovo jih bomo potrebovali in še zlasti bo to pomembno za našo donatorsko konferenco.

Kot je navedel gospod Belder, ne podpiramo le Kristjanov, ampak tudi najbolj ranljive dele palestinskega prebivalstva, od katerih so nekateri Kristjani, vendar ne vsi. Kot sem že omenila, naše merilo je stiska, ne religija.

Na koncu želim še dejati, da se zelo zavedamo vsega, kar ste povedali. Razmere smo preučili. Edini način je najti politične rešitve in si istočasno prizadevati za čim večje zmanjšanje trpljenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Prejel sem predlogov resolucije(1) v skladu s pravilom 103(2) Poslovnika.

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, 11. oktobra 2007.

Pisna izjava (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Pridružujem se drugim pri pozivu Izraelu, da izpolni svoje obveznosti iz ženevskih konvencij in Gazi zagotovi pretok humanitarne pomoči, humanitarne podpore in bistvenih storitev, kot sta električna energija in gorivo. Izrael mora odpraviti blokado v Gazi ter zagotoviti pretok ljudi in blaga na mejnem prehodu Rafa, v skladu s sporazumom o gibanju in dostopu in misijo EU za pomoč na meji, ter pretok blaga na mejnem prehodu Karni. Vse institucije Unije, vključno s Svetom, visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko ter Komisijo, se morajo soočiti s svojo polno odgovornostjo izvajanja tega sporazuma.

Na koncu ponavljam poziv Izraelu, da zagotovi pretok finančnih sredstev v Gazo, ki je prekinjen od 25. septembra 2007, ker pomanjkanje dostopa do kakršnih koli finančnih sredstev resno negativno vpliva na gospodarsko, socialno in vsakodnevno življenje Palestincev.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov