Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2022(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0396/2007

Razprave :

PV 14/11/2007 - 13
CRE 14/11/2007 - 13

Glasovanja :

PV 15/11/2007 - 5.11
CRE 15/11/2007 - 5.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0539

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 15. november 2007 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

6. Obrazložitev glasovanja
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. Naslednja točka je obrazložitev glasovanja.

 
  
  

– Poročilo: Jo Leinen (A6-0412/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Poročilo gospoda Leinena posebej navaja, da je najpomembnejša novost predloga Komisije možnost, da se podpora ne zagotovi samo za evropske politične stranke, ampak tudi za politične ustanove na evropski ravni, ki so z njimi povezane, iz proračuna Unije.

Strinjam se, da bo predlagana uredba izboljšala finančno stabilnost evropskih političnih strank in financiranje njihovih volilnih kampanj med volitvami v Evropski parlament leta 2009.

 
  
  

– Poročilo: Carlos Coelho (A6-0441/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Še pred enim letom je bilo videti, da bo datum širitve schengenskega območja preložen do leta 2009. Zadovoljna sem, da smo okrepili svoja prizadevanja in našli konstruktivno rešitev, da bi omogočili prosto gibanje ljudi brez nadzora potnih listov.

Zato pozdravljam poročilo gospoda Carlosa Coelha, ki potrjuje pristop devetih novih držav članic k schengenskemu območju. Menim, da je prosto gibanje ljudi brez nadzora potnih listov prava zgodba o uspehu evropskega združevanja, zaradi česar sem z veseljem glasovala za to poročilo. Pristop novih držav članic, vključno s Slovaško, k schengenskemu območju, prebivalcem Evrope jasno sporoča, da bo železna zavesa, ki so jo postavili totalitarni komunistični režimi med zahodno in vzhodno Evropo, po 21. decembru 2007 spadala le še v zgodovinske knjige.

Zame je glasovanje o tem poročilu zgodovinski dogodek, saj poteka v istem tednu kot praznovanje Slovaške republike in Češke republike 17. novembra, ko bo minila 18. obletnica padca totalitarnega režima, ki je državljanom preprečeval potovanje po Evropi. Menim, da bodo vsi evropski državljani pozdravili to božično darilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, proti sprejetju poročila gospoda Coelha sem glasoval predvsem zato, da bi opozoril na številne težave s politiko odprtih mej schengenskega sporazuma. Navsezadnje schengenski sistem obstane ali propade zaradi strogega neprepustnega nadzora njegovih zunanjih mej na eni strani – do česar pa, da bom popolnoma jasen, ne prihaja – in strogega pristopa k zločinu v vseh državah članicah, ki se usklajuje v vseh državah članicah, na drugi strani, pri čemer do tega pride odločno preredko. Nazadnje, vse schengenske države morajo imeti tudi strogo politiko priseljevanja, kar je nekaj popolnoma neskladnega z na primer valovi množične legalizacije, do česar je v zadnjih letih prišlo v kar nekaj državah članicah.

V teh okoliščinah se kot posameznik in politik ne morem veseliti, da mi ni treba več peljati skozi nadzor mej na notranjih mejah, saj enako velja tudi za zločince in nezakonite priseljence, kar je škodljivo za našo družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). - (CS) Gospod predsednik, dovolite mi, da spregovorim o poročilu kolega gospoda Carlosa Coelha o osnutku sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda v devetih državah članicah, ki so se pridružile EU leta 2004. Osebno menim, da je ta sklep nadvse bistven. Pristopa naših držav, vključno z mojo državo Češko republiko, nikakor ne bi smeli preložiti. Vse dosedanje analize objektivno kažejo, da so vse te države zadostno pripravljene na povečanje schengenskega območja. Po zaslugi neverjetnega prizadevanja zadevnih držav članic, mnogih strokovnjakov, ki so sodelovali v inšpekcijskih pregledih, policije, sodnih organov, uradnikov in ostalih, so danes te države zadostno pripravljene na zadovoljivo uporabo vseh določb schengenskega pravnega reda. Zato predvidevam, da bo svet za pravosodje in notranje zadeve ravno tako izrazil svojo podporo temu sklepu 6.–7. decembra letos. Simbolična pomembnost odprave notranjih mej, ki jih naši državljani povezujejo s pridružitvijo schengenskemu območju, bo zapisana v zgodovini in se lahko primerja le s padcem železne zavese pred skoraj 20 leti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). - (CS) Gospe in gospodje, vesela sem, da smo se kljub tehnični težavi vsi zbrali, da bi glasovali o poročilu, ki potrjuje, da bodo nove države članice, tudi Češka republika, pripravljene na pridružitev schengenskemu območju že leta 2008. Cenim prizadevanje in odprtost držav članic ter Komisije med intenzivnimi tehničnimi posvetovanji, ki so bila potrebna pred povečanjem. Povečano schengensko območje bo nedvomno predstavljalo večje izzive za notranjo varnost Evrope, a na drugi strani bi rada poudarila, da je to vrhunec prizadevanj, da se doseže prosto gibanje in resnično povezano območje. Naslednje leto bo Evropa združena, kot še nikoli ni bila. Železne zavese nedvomno ni več, za kar se vam zahvaljujem.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, pristop Poljske k schengenskemu območju ne prinaša le možnih prednosti, povezanih z olajšanim prečkanjem mej, ampak tudi grožnje.

En negativni pojav, ki ga Poljska že doživlja vrsto let, so težave državljanov naših vzhodnih sosed pri vstopu v našo državo, tudi Poljakov, ki živijo v Belorusiji in Ukrajini. Pomanjkanje mejnega nadzora lahko vodi v veliko negativnih pojavov, povezanih s kriminaliteto in nezakonitim priseljevanjem. Skrbijo nas tudi ukrepi pri odstranitvi državnih mejnih nadzornih točk v državah članicah v dobro vseevropskih mejnih storitev EU. Zato sem se vzdržal glasovanja o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot smo dolgo trdili, menimo, da področje pravosodja in notranjih zadev spada pod osrednjo pristojnost držav, zlasti Portugalske. Zato nasprotujemo njihovemu postopnemu prenosu na nadnacionalne institucije EU v procesu, ki opravičuje vsak nov „napredek“ na podlagi prejšnjega „napredka“.

Tako je z oblikovanjem „schengenskega območja“ s schengenskim pravnim redom, ki deluje kot vzpodbuda za prenos politik ali ukrepov, povezanih z mejnim nadzorom, to so vizumi, azil ali priseljevanje, ali policijskih in sodnih mehanizmov.

To še bolj drži, ko pride do takega „prenosa“ v okviru, v katerem si glavne sile EU skupaj zagotovijo, da jim postopek odločanja ponuja možnost obrambe in zaščite svojih interesov, kar ne velja za Portugalsko.

Kot smo trdili, osnovno mednarodno in evropsko sodelovanje med suverenimi državami z enakimi pravicami v zvezi s temi zadevami je eno, nesprejemljivo prelaganje temeljnih elementov za zaščito nacionalne suverenosti in demokracije na nadnacionalne institucije, ki jim vladajo glavne sile EU, da bi ustvarile „trdnjavo Evropo“, je nekaj drugega.

Zato smo tako glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem proti temu poročilu, ker, kot sem že večkrat obširno razložil, med drugim tudi pred kratkim med govori v Parlamentu, močno nasprotujem schengenskemu sporazumu. Zlasti mu nasprotujem, ko ta sporazum postane vozilo za nezakonite priseljence in nevarne premike znotraj EU.

Meje držav, ki hočejo postati del schengenskega pravnega reda, so lahka tarča za zločince. Pomenile bi še eno možnost za vstop nenadzorovanega priseljevanja iz nekdanjih sovjetskih blokovskih držav in z Bližnjega vzhoda, pri čemer ne pozabimo na socialne nerede, ki jih prost pretok državljanov znotraj EU nedvomno povzroča v Italiji in drugih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Schengensko sodelovanje mora ostati odprto za vse države članice, ki se želijo pridružiti in sodelovati v njem. Na drugi strani je izredno pomembno, da vse države, ki so udeležene v sodelovanju, zahteve izpolnjujejo že ob času pridružitve, ker sodelovanje vključuje skupno zunanjo mejo. Če obstajajo pomanjkljivosti v eni državi, Švedska nima možnosti preveriti zaščite mej. Opravljene preiskave kažejo, da obstajajo težave, s katerimi se je treba spopasti, pri čemer bi bilo razumno odložiti priključitev, dokler niso izpolnjene vse zahteve.

 
  
  

– Poročilo: Iles Braghetto (A6-0408/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) S to obrazložitvijo glasovanja mi, spodaj podpisani švedski socialdemokratski poslanci Evropskega parlamenta, želimo razjasniti, kako smo glasovali o Braghettovem poročilu (A6-0408/2007).

Mislimo, da je zelo pomembno, da vzpostavimo načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna. Modroplavuti tun je že dolgo ogrožena vrsta zaradi obsežnega čezmernega ulova. Sčasoma lahko pride do škode za celotni ekosistem v zadevnih ribolovnih vodah. A mislimo, da resolucija Komisije ni povsem zadostna, zato smo glasovali proti.

Glasovali smo za predloge sprememb odbora 4 in 6, ki sta predloga sprememb, ki vključujeta odstranitev dveh, po našem mnenju dvomljivih izjem pri ribolovu modroplavutega tuna.

Podprli smo tudi predlog spremembe 13, ki bi pomenil, da bi morali sprejeti načrt za obnovo staleža, vreden tega imena. Predlog je šel znatno dlje od prvotnega predloga, pri čemer to v celoti podpiramo. Raven staleža modroplavutega tuna je še vedno nevarno nizka, pri čemer mora Evropska unija prevzeti večjo odgovornost za obnovo staleža modroplavutega tuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Deprez (ALDE), v pisni obliki.(FR) Rad bi razložil svoje glasovanje glede poročila o načrtu za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

V zvezi z resnično kritičnim stanjem staleža modroplavutega tuna se Evropska unija odziva s to uredbo, kot sledi: s postopnim zmanjšanjem količine ulova, omejitvijo ribolovnega obdobja ter okrepitvijo ukrepov za nadzor in za boj proti nezakonitemu ribolovu. Podpiram te predloge.

A bremeni me nekakšen pesimizem.

Prvič je to zato, ker znanstveniki že pravijo, da določbe te uredbe ne zadostujejo za zagotavljanje obnove staleža. Menijo, da obstajajo dobri razlogi za določitev kvot precej nad letno količino ulova, ki jo je določila Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna. Verjamem jim, zato sem podprl predlog spremembe 13, ki ga je vložila skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze.

Glede na to, da so v Sredozemskem morju prisotne flote iz držav, kot so Libija, Turčija, Tunizija, Japonska in Kitajska, ki niso del EU in niso članice Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, je jasno, da bo uredba, ki je pred nami, imela učinek le, če bodo te države izpolnjevale določbe, ki jih določa, pri čemer ni gotovo, da bodo to storile.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Vzpostavitev večletnega načrta EU za obnovo staleža modroplavutega tuna je praktično izvajanje enega od tistih ukrepov, ki ga je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev modroplavutega tuna.

Načrt med drugim ureja postopno zmanjšanje količine ulova, zaprte sezone, povečanje najmanjše velikosti ter opazovalno shemo na ribiških plovilih in ribjih farmah.

Sprejeto priporočilo določa tudi finančno nadomestilo, ki se izplača ribičem med zaprto sezono, da bi zavarovali flote in delovna mesta v sektorju.

Mislimo tudi, da je pomembno izboljšati nadzor in redno posodabljati obseg ulova raznih plovil, da bi nekaterim državam preprečili, da bi presegli dodeljene kvote v škodo ostalih, kar se dogaja zdaj. Spomnite se, da je bila sezona ribolova na modroplavute tune zaprta od septembra do decembra, ker se je sumilo, da so nekatere države že presegle kvoto, kar se je izkazalo za resnično domnevo.

Nazadnje obžalujemo zavrnitev našega predloga, ki poudarja dejstvo, da mali obalni in tradicionalni ribolov poleg nudenja na tisoče delovnih mest omogoča trajnostno izkoriščanje ribiških virov.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za ta predlog uredbe Sveta, ki vzpostavlja načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. V skladu s predlogom bodo ribiči prejeli nadomestilo za izgube zaradi zaprtih sezon in zmanjšanja kvote, ki omogočajo obnovo staleža. Ne priporoča nobenih odstopanj glede sezon ali najmanjših velikosti. Za zagotovitev, da ta stalež rib ne bo nepopravljivo izčrpan, so potrebni odločni ukrepi.

 
  
  

– Resolucija: Evropski interes (B6-0435/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti tej resoluciji, ki povzema glavne vidike neoliberalnih politik na ravni Skupnosti in skuša vzpodbuditi njihovo izvajanje na svetovni ravni.

To je resolucija, ki sprejema prožno varnost kot koncept, ki naj se razvije in vključi v nacionalne programe reform vseh držav članic, in ki skuša prikriti resnične posledice in cilje, vključene v lizbonsko strategijo ter njene smernice za gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja, zlasti povezane liberalizacije in privatizacije.

Ne moremo sprejeti resolucije, ki pozdravlja namen razvijanja zunanje razsežnosti lizbonske strategije, zlasti spodbujanje liberalizacije trga na svetovni ravni, pri čemer podarja njeno neoliberalno naravo in vmešavanje v gospodarske smernice tretjih držav.

Sporočilo Komisije o svojem prispevku na oktobrskem srečanju predsednikov držav ali vlad navaja, da je bila ponovna oživitev lizbonske strategije za rast in delovna mesta uspešna, a bi moralo dodati besede „za velike nacionalne in mednarodne gospodarske ter finančne skupine“, katerih dobički rastejo eksponentno, pri čemer se delavci soočajo s propadom svojih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Jaz in moji britanski kolegi konservativci trdno verjamemo v države članice Evropske unije, ki izvajajo politike za krepitev konkurenčnega položaja Evrope v globaliziranem gospodarstvu. Menimo, da mora Evropa odločno izvajati lizbonsko strategijo tako, da doseže dogovor v pogajanjih o svetovni trgovini, spodbuja nadaljnjo deregulacijo za sproščanje industrije in poslovanja za konkurenčnost na svetovnih trgih, spodbuja liberalizacijo notranjega trga, učinkovito izvaja direktivo o storitvah ter upošteva preudarno konkurenčno politiko. Vse to mora okrepiti odločna zavezanost prosti trgovini in odprtim trgom. Nekateri od teh elementov so vključeni v ta predlog, kar tudi pozdravljamo.

Vendar menimo, da je ta skupni predlog žal velika zamujena priložnost. Moral bi določiti temeljna načela pristopa EU h globalizaciji, kot je bilo že prej omenjeno, vendar teh načel v predlogu ni. V ta predlog so vključeni elementi, ki bi oslabili zmožnost uspešne konkurenčnosti EU v globaliziranem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Noëlle Lienemann (PSE), v pisni obliki.(FR) Ta resolucija bi morala ponuditi priložnost za potrditev nekaj nujnih zadev in povedati, kaj Evropski parlament pravzaprav pričakuje od institucij Evropske unije, da bi zagotovila oživitev rasti, skupni socialni napredek v naših 27 državah članicah in razvijanje držav v razvoju.

Tega v njej ne najdemo, pač pa že spet enako zgodbo, kako dobra je globalizacija. Ni omenjena demokratična protiutež Evropski centralni banki, ki vsiljuje monetarno politiko, ki podpira industrijo in delovna mesta. Ni omenjena strategija za protiutež prepustnosti EU k investicijskim skladom in državnim premoženjskim skladom. Ni omenjena prednostna naloga Skupnosti in stroga uvedba socialnih (Mednarodna organizacija dela) ali okoljskih standardov. Ni omenjena razvojna pomoč, ki je osnovna za sočasni razvoj.

Zakaj nas presenečajo nizka rast v Evropi, socialne težave in nezaupanje ljudi?

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to sestavljeno resolucijo, ki odgovarja na sporočilo Komisije z naslovom Evropski interes: uspeti v času globalizacije. Resolucija izpostavlja številne načine, kako lahko Unija izkoristi priložnosti, ki jih omogoča globalizacija: s spodbujanjem enakih konkurenčnih pogojev pri konkurenci in trgovinskih vprašanjih, izboljšanjem oblikovanja skupnih politik EU ter poudarjanjem potrebe po okrepitvi socialne razsežnosti EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam to resolucijo, ki opozarja na številna medsebojno povezana vprašanja: od socialnih pravic do finančnih uredb ter vpliva tega, kako lahko državljan zaradi posledic širjenja trgov razume te pravice in uredbe. Doseči je treba ravnovesje med pogoji prostega trga in vprašanji potreb držav v razvoju, pri čemer je nujno potrebno, da o tem vprašanju razpravljamo še naprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. – (NL) Evropa ne bo uspela v boju proti vse večji revščini in globalnemu segrevanju, ki sta glavna izziva globalizacije, če bo stalno poudarjala liberalizacijo. Prav zares te težave povzroča prosta trgovina. Globalizacija ustvarja iluzijo, da splošna raven blaginje v svetu postopno narašča, hkrati pa opažam stalno večanje vrzeli med bogatimi in revnimi v državah članicah. Liberalizacija je tudi vzrok velike okoljske katastrofe, ki nas čaka, če ne bomo pohiteli z odločnimi in izvršljivimi ukrepi, s katerimi se bomo borili proti globalnemu segrevanju.

Nezaslišano neodgovorno je, da na tem področju ne obstaja učinkovita politika. Vlaganje v energetsko učinkovito gospodarstvo in ustvarjanje delovnih mest na tem področju sta vseeno obetavna ukrepa. Načela „onesnaževalec plača“ se vse prepogosto ne upošteva. Kot član skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze obžalujem odsotnost tega prispevka.

Če Evropa hoče enoten trg s prostim pretokom ljudi, blaga, storitev in kapitala, bi morala določiti tudi visoke socialne in okoljske standarde, ki ponujajo zaščito in postavljajo zgled ostalemu svetu.

Predlagano besedilo ostaja nejasno in površno ter ponovno ponazarja politiko Komisije.

 
  
  

– Resolucija: Uporaba Direktive 2004/38/ES (B6-0462/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Borghezio (UEN). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resnično bi bilo hinavsko, če Parlament po tem, ko je v veliki meri glasoval za ustni predlog spremembe gospe Angelilli, ki izreka sožalje in podporo Evropskega parlamenta družini žrtve tako nemotiviranega in resnega zločina v naši državi, nato ne bi zavzel jasnega stališča za preprečitev tovrstnih dejanj, tega pokola poštenih državljanov, kar se dogaja zaradi pomanjkanja nadzora.

Nihče noče ksenofobije v Italiji, zlasti uperjene proti pripadnikom ljudstev, kot so Romuni, ki so nam, kot nas je opomnil uvodnik časopisa L`Avvenire, dali take umetnike, kot so Mircea Eliade, Ionesco in Cioran. To je velika civilizacija, ki je tesno povezana z našo. Pritok zločincev, zlasti pojav skupin Romov, je popolnoma ločena zadeva. Za njih so potrebni nadzori mej in sredstva odvračanja, pri čemer nam bo sistem prepoznavanja prstnih odtisov povedal, kdo prihaja v našo državo in kakšne namene ima, če je to možno, in še pomembneje, lahko bomo določili natančen datum vstopa.

Čeprav nočemo uvesti izredno strogih ukrepov v Evropi, pa moramo, če hočemo prišleke preveriti po treh mesecih, poznati natančen datum njihovega prihoda, kar pa, kot je priznal gospod Amato v italijanski poslanski zbornici, trenutno ne drži.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, glasoval sem za to resolucijo, ker priznavam, da je prosto gibanje oseb eno od temeljnih načel Evropske unije, ki ga morajo spoštovati in varovati vse države članice.

Poleg tega menim, da lahko upravičeno še enkrat poudarimo, da je bila EU dejansko ustanovljena na podlagi ukrepov za boj proti vsem oblikam rasizma, ksenofobije in diskriminacije. Prav tako moramo vsi v tem parlamentu priznati, da so Romi morda najbolj diskriminirani narod v Evropi, v nekaterih državah na najbolj nesprejemljiv način. Moramo razumeti, da so asimilacija, socialno vključevanje in zaščita romske manjšine cilji, ki jih Evropska unija še ni dosegla. Menim, da si moramo vsi prizadevati za dosego tega cilja, vključno s ciljem prostega gibanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem proti resoluciji o svobodi gibanja v Evropski uniji, ki so jo vložile levosredinske skupine – vzrok za to bom razložil čez minuto – po razglasitvi, da v celoti podpiram predlog Maria Mantovanija o prepovedi vstopa v EU in s tem v Italijo državljanom, ki ne izvirajo iz EU, za tri leta. Za državljane EU močno podpiram pravico do svobode gibanja za delavce, državljane in turiste, če seveda to ne pomeni dovoljenja za umor.

Nepredstavljivo je, da je 45-letna ženska umrla na poti domov z dela, medtem ko je bil zdravnik, ki je bil le nekaj dni pred upokojitvijo, ubit doma v Milanu med poskusom vloma. Do obeh dogodkov je v zadnjih nekaj dneh prišlo v Italiji. To ni svoboda gibanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Glasoval sem za resolucijo v zvezi s svobodo gibanja, ki so jo vložile skupine PSE, ALDE, Verts in GUE/NGL, čeprav le delno izpolnjuje namen, za katerega bi po mojem mnenju morala biti oblikovana.

Menim, da bi moralo besedilo resolucije še jasneje podpirati evropske državljane v državah, ki niso njihove matične države, zlasti za romunske državljane, ki živijo v Italiji in se ravnajo po zakonih Italije.

Izglasovano besedilo ne obsoja ksenofobičnega odnosa do romunskih državljanov in ne omenja večanja napetosti med romunsko skupnostjo v Italiji in Italijani, ki jo povzročajo tudi nezadostno izvrševanje uredbe, ki jo je izdal italijanski odbor ministrov, in izjave nekaterih italijanskih politikov.

Menim tudi, da bi, kot je omenjeno v skupni resoluciji skupin PPE-DE in UEN, zadostno izvrševanje pravnih določb s strani italijanskih organov preprečilo ta položaj.

Evropsko komisijo in italijanske organe pozivam, naj upoštevajo tudi določbe skupne resolucije skupin PPE-DE in UEN, ki niso vključene v besedilo, ki smo ga danes sprejeli.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI). - (NL) Gospod predsednik, zadeve dejansko postajajo vse bolj smešne. Zdaj se večini tega parlamenta zdi potrebno, da ksenofobije obtoži tako ljudi kot vlado Italije. Poleg tega predlog resolucije navaja, da pristop italijanske vlade k težavi zločina med romunskimi Romi, ki so tam prisotni v velikem številu, prispeva k vse večjim trenjem. Italija torej za vse to lahko krivi le samo sebe in bi morala sodelovati v programih Evropskega socialnega sklada za vključevanje Romov.

V tem kritičnem trenutku bi rad pojasnil, da imajo ljudje in vlada Italije pravico do tega, da se branijo, in da to, kar se je zgodilo, v glavnem dokazuje, da direktiva ni primerna in da je treba olajšati, ne pa otežiti izgona zločincev, pri čemer govorim o zločincih in ne o poštenih ljudeh, ki se trudijo preživeti.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to skupno resolucijo, ki določa, da je prosto gibanje temeljna pravica vseh državljanov EU. Države članice morajo skrbeti za državljane drugih držav članic, ki živijo na njihovih ozemljih, ter zagotoviti dostojnost in spoštovanje pravic vseh državljanov Unije ne glede na to, kje živijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, močno nasprotujem tem predlogom resolucije in izražam trdno nasprotovanje. Vse to izvira iz zapoznelega in nedokončnega ukrepanja italijanske vlade, ki je spoznala, da Italijo čaka kriza, ki bo žal sledila grozljivim incidentom, ki so jih zagrešili državljani EU.

Direktiva 2004/38/ES jasno navaja: „Vsi državljani Unije imajo pravico prebivati na ozemlju druge države članice […], če […] imajo dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane, da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici“.

Zato se zdijo ti predlogi resolucije nesmiselni in le izgovor. Pogodbe uveljavljajo svobodo gibanja državljanov znotraj EU, pri čemer se nihče noče vplesti v diskriminacijo na osnovi matične države. A ko državljani EU zagrešijo resne in gnusne nasilne zločine v drugi državi članici ali ne morejo navesti razloga za obisk, kot narekuje direktiva, je v interesu celotne Unije, da se jih pošlje nazaj v njihovo državo.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za resolucijo v zvezi s prostim gibanjem, ki jo je vložila skupina PSE skupaj z drugimi političnimi skupinami, ker menim, da je izredno pomembno, da nastale razmere v Italiji ne ustvarijo nevarnega precedensa, ki bi omajal temeljna načela Evropske unije.

Menim, da je za te razmere treba nujno najti rešitev, da se ne dovoljuje diskriminacija državljanov Evropske unije ne glede na njihovo narodnost.

Ukrepi, ki jih predlaga resolucija, bodo vse evropske državljane ščitili pred zlorabo. EU potrebuje vse svoje državljane in Romuni bi morali občutiti solidarnost Evropejcev, ker na tisoče Romunov dela v tujini ter so cenjeni zaradi trdega dela, poštenosti in korektnosti.

Listina Unije, ki naj bi se priložila reformni pogodbi, našteva temeljne pravice evropskih državljanov: dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, državljanstvo in pravičnost. EU zagotavlja demokracijo, pravno državo, človekove pravice in zaščito manjšin. V zvezi s tem bodo ukrepi, ki jih predlaga resolucija, pripomogli k boljšemu vključevanju skupnosti Romov.

 
  
  

– Resolucija: Uporaba določb schengenskega pravnega reda (B6-0448/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Naj ponovim, kar je bilo rečeno v predlogu resolucije, in tudi sama čestitam portugalski vladi, ker je predložila predlog, ki nudi tehnično prehodno rešitev, SISone4all, ki bo novim državam članicam omogočila, da se povežejo s schengenskim informacijskim sistemom leta 2007, preden Komisija vpelje nov schengenski informacijski sistem II.

Čestitke si zaslužijo tudi nove države članice, ki vstopajo v schengensko območje, ker so vložile veliko prizadevanja v izpolnitev schengenskih zahtev v tako kratkem časovnem obdobju. Povečanje schengenskega območja na devet novih držav od 21. decembra 2007 dalje je tudi močno zaslužen izid ukrepanja Evropskega parlamenta, da bi se držali prvotnega datuma. Zato sem glasovala za predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glasovali smo proti tej resoluciji, ker načeloma nasprotujemo prenosu pravosodja in notranjih zadev, področja, ki je v srcu suverenosti države. Reformna pogodba je poskus spremembe prenosa pravosodja in notranjih zadev v skupno politiko.

Prenos, ki je izguba nacionalne suverenosti, je toliko resnejši, ko se ga spodbuja v okviru, ki ga opredeljujejo politike in ukrepi Skupnosti, ki nevarno ogrožajo pravice, svoboščine in zagotovila državljanom, ki predstavljajo napredek civilizacije in temeljnih demokratičnih dosežkov.

Premislite o omejevalni azilni politiki in vse večjih težavah, s katerimi se soočajo iskalci azila pri zagotavljanju svojih pravic in zagotovil. Oglejte si politiko priseljevanja s pristopom, osredotočenim na varnost, s kriminalizacijo nezakonitih priseljencev, nehumanimi centri za pridržanje ter ukrepi za vračanje oseb, diskriminatornim, izkoriščevalskim in plenilskim obravnavanjem človeških virov iz tretjih držav. Oglejte si vse večjo uporabo podatkov in vse bolj naraščajoče hranjenje podatkov, tudi biometričnih podatkov, ki so na voljo širšemu sklopu organov, tudi tretjim državam, kot je na primer dostop organov Združenih držav do podatkov o letalskih potnikih.

 
  
  

– Resolucija: Pakistan (B6-0472/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Trenutno politično vzdušje v Pakistanu je nedvomno kritično, saj je predsednik razglasil izredne razmere ter prihaja do jasnih kršitev človekovih pravic z odvzemom svobode, nasiljem proti miroljubnim protestnikom in utišanimi mediji. Ostro nasprotujemo temu, a nasprotujemo tudi Evropskemu parlamentu, da bi s to resolucijo znova skušal doseči, da EU prevzame neodvisne zunanje politike držav članic.

ZN je edini organ, ki ima v imenu svojih članov pristojnost in avtoriteto za izvajanje pritiska v svetovni skupnosti. Zelo pomembno je ponovno vzpostaviti stabilnost, mir in spoštovanje človekovih pravic v Pakistanu, a to ni naloga, ki bi jo morala EU prevzeti državam članicam.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Strinjam se s tem, da se morajo izredne razmere (dejansko vojno pravo) končati in da se mora takoj spet vzpostaviti civilno pravo, zato sem glasoval za to resolucijo.

Številni, ki spremljamo pakistansko politiko, smo zaskrbljeni glede tega, kako pomanjkanje naše podpore slabo vpliva na pakistanske skupnosti.

Ponovna vzpostavitev demokratičnega postopka je bistvena za verodostojnost in predpisani postopek pakistanske politike.

 
  
  

– Resolucija: Konferenca na Baliju o podnebnih spremembah (B6-0432/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). - (FI) Gospod predsednik, naša skupina je bila mnenja, da je predlog spremembe v zvezi s priznavanjem vloge jedrske energije v naši deklaraciji o podnebni konferenci bistven del te resolucije. Zato želimo izraziti zadovoljstvo, da je Parlament to potrdil s sprejemom predloga spremembe 7. Nismo edini takega mnenja. Podnebni forum ZN, medvladni forum o podnebnih spremembah, je tudi potrdil vlogo jedrske energije kot obliko energije z nizkimi emisijami. Morda bi se morali tudi mi opomniti, da je ta parlament sprejel zgodovinsko odločitev v zvezi s poročilom gospoda Reula, saj je zanj glasovalo 509 poslancev. Evropski parlament je priznal, da je jedrska energija bila in še vedno je najpomembnejši vir energije EU z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, hkrati pa je poudaril svojo vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

Na drugi strani naša skupina ni podprla oddelka 25 resolucije, ker je po našem mnenju nepotrebno povezal ali primerjal miroljubno uporabo jedrske energije s širjenjem jedrskega orožja in grožnjo terorizma. Morali bi si zapomniti, da v ozračju ni moralnih kritikov. Ne zavrača ene oblike energije ali podpira druge iz ideoloških razlogov. Pomembno je le, da ni izpustov, pri čemer zdaj emisije niso dobrodošle. V vsakem primeru želim povedati,. da smo zadovoljni, da je ta parlament poslal jasno sporočilo za podnebno konferenco in prepoznal resnost grožnje podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE).(DE) Gospod predsednik, moja delegacija avstrijskih socialdemokratov se je vzdržala glasovanja v zvezi s poročilom o konferenci na Baliju iz prav teh razlogov, ki jih je omenila gospa Korhola. Podpiramo druga politična sporočila tega poročila. Poročilo je zelo dobro. Moja delegacija ne more podpreti posredovanja signala, da je jedrska moč bistveni element v boju proti podnebnim spremembam. Mislim tudi, da bi se morale države in celine same odločiti, kateri strategiji bodo sledile.

Ponovno bi rada poudarila, da moja delegacija podpira vse elemente tega poročila, tudi izločitev projektov, povezanih z jedrsko energijo, iz mehanizma čistega razvoja. Vendar nismo hoteli podpreti tega političnega signala v dobro jedrske energije, zato smo se vzdržali glasovanja. Da bi pokazali naše strinjanje s preostalim poročilom, ki je na splošno dobro, nismo glasovali proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún, Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Podpiramo resolucijo v zvezi s prihodnjo konferenco na Baliju. Resolucija izraža številne pomembne točke. Med drugim pojasni znatno količino emisij iz živinorejskega sektorja. Poleg tega poudarja, da je ustrezna podpora državam v razvoju pomembna, da lahko s preprečevanjem in ublažitvijo omejijo negativne posledice podnebnih sprememb. Vendar ne podpiramo predloga, da je treba jedrsko energijo obravnavati kot orodje, ki je potrebno za preprečevanje podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za predlog resolucije Evropskega parlamenta o omejevanju globalnih podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija – pot do konference o podnebnih spremembah na Baliju in naprej (COP 13 in COP/MOP 3). Ob upoštevanju dejstva, da so podnebne spremembe velik izziv, s katerim se danes spopadajo družbe, mislim, da je za Evropsko unijo temeljno, da obnovi svojo vodilno vlogo na konferenci na Baliju in da se doseže globalni sporazum o podnebju po letu 2012.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisa Ferreira (PSE), v pisni obliki. – (PT) Predlog spremembe 7 uničuje ves duh kompromisa, ki je prevladoval med pogajanji glede končnega besedila. Dejstvo, da je bil sprejet, uvaja temeljno spremembo v besedilo, ki bi moralo ohraniti široko parlamentarno soglasje o izzivih na Baliju.

Zato sem se v duhu tega splošnega cilja in, čeprav sem kot poročevalka v senci namignila socialdemokratom, da bom glasovala za, bila prisiljena vzdržati končnega glasovanja zaradi nestrinjanja z dvema vidikoma: z uvedbo zgoraj omenjenega predloga spremembe 7 v besedilo, ki podpira jedrsko energijo, in metodo, ki jo je uporabila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov ob upoštevanju duha kompromisa, ki je prevladoval med pogajanji o besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Drži, da opažamo zelo izrazite, hitre in nenaravne podnebne spremembe, ki izvirajo iz več dejavnikov, zlasti iz plenilske narave neoliberalnih politik. Potrebujemo učinkovite ukrepe za prilagoditev človeške družbe novim bivalnim pogojem.

Podnebne spremembe, ki se jih pričakuje v raznih znanstveno verodostojnih in razumnih scenarijih, morda ne bodo počasne in postopne, pri čemer je to odvisno od ukrepov, ki se jih bo sprejelo medtem.

Obstaja nujna potreba po globljih, medsektorskih ukrepih, da bi se izognili resnejšim težavam v prihodnosti, celo širjenju človeških in okoljskih tragedij.

Vendar poudarjamo tudi potrebo po prekinitvi neoliberalnih politik na evropski in svetovni ravni, sicer bodo glavne sile in multinacionalke še naprej vsiljevale lastne interese v zvezi z dobičkom, z izkoriščanjem naravnih virov in v mednarodni trgovini, vključno s trgovanjem z emisijami toplogrednih plinov, kar bo imelo izredno negativen vpliv na uravnotežen človekov razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Okoljske težave presegajo meje, zato je podnebna konferenca ZN pomembno diplomatsko prizorišče za spremembo na globalni ravni. V zadevni resoluciji EU hoče zbrati države članice pod skupno zastavo, da bi usmerjala pogajanja na konferenci v smer, ki se ji zdi pravilna.

Omejevanje podnebnih sprememb je dober cilj, a je obžalovanja vredno, da v rokah EU globalna okoljska politika posega v zunanjo politiko, hkrati pa narekujemo tretjim državam in državam članicam, kakšne nacionalne podnebne politike bi morale imeti. Junijska lista meni, da bi morala vsaka država imeti glas na podnebni konferenci, zato smo se odločili, da bomo glasovali proti tej resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to resolucijo odbora za podnebne spremembe, ki določa predlagani pogajalski položaj EU za začetek pogajanj o prihodnosti sodelovanja na področju globalnih podnebnih sprememb po letu 2012. Resolucija določa odločen in progresiven položaj EU pri zmanjšanju globalnih emisij toplogrednih plinov ob upoštevanju družbenega vpliva podnebnih sprememb, želenega cilja EU, da omeji globalno segrevanje na 2 °C ali manj, ter temeljne potrebe po prizadevanju, da k sistemu pristopi čim več držav v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. V imenu delegacije stranke Fine Gael (EPP-ED):

Poslanci stranke Fine Gael smo glasovali za ta predlog resolucije, ker menimo, da je pomembno, da je stališče Evropskega parlamenta glede podnebnih sprememb izraženo pred konferenco na Baliju. Vendar smo glasovali proti predlogu spremembe 7, ker običajno nasprotujemo jedrski energiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Zahvaljujem se poročevalcem v zvezi s to temo, ki se osredotoča na vprašanja, povezana z eno od najpomembnejših težav našega časa.

Nekateri organi ne sprejemajo omejitev emisij za zmanjšanje in proizvodnjo nadomestnih virov energije, ki ne temeljijo na ogljiku, na način, ki ga je določila EU. Vendar lahko ta konferenca znatno pripomore k združitvi in uskladitvi mednarodnega ukrepanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Resolucija o omejevanju podnebnih sprememb na 2 stopinji Celzija je izredno pomemben dokument za našo prihodnost, zato sem iz tega razloga glasovala za njeno sprejetje.

Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv s katastrofalnimi posledicami za okolje in človeške skupnosti.

Ukvarjamo se s težavo, ki bi jo morali reševati s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Podnebne spremembe imajo že katastrofalne učinke na kmetijstvo, hidrološke sisteme, gozdove, favno in floro. Države, kot so Grčija, Romunija, Bolgarija, Španija in Portugalska, so že prizadela obdobja suš in poplav.

EU bi morala potrditi svojo vodilno vlogo pri zmanjševanju podnebnih sprememb. Finančne mehanizme, ki so na voljo za zaščito vodnih virov, izogibanje krčenja gozdov in spodbujanje tehnologij, ki ne onesnažujejo okolja, bi bilo treba povečati, države članice pa bi jih morale uporabljati.

Vsaki državi članici moramo dovoliti, da opredeli svojo energetsko mešanico, da bi zagotovila svoje vire energije. Hkrati bi morale države članice, ki proizvajajo jedrsko energijo, zagotoviti varnost takih obratov in zlasti ustrezno ravnanje z odpadki. Potrebni so raziskovalni skladi za zmanjšanje količine odpadkov in povečanje varnosti obratov.

 
  
  

– Poročilo: Raimon Obiols i Germà, Charles Tannock (A6-0414/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI).(NL) Gospod predsednik, nikakor nočem okrniti odličnega dela, ki sta ga opravila poročevalca v zvezi s tem poročilom o evropski sosedski politiki, a rad bi izpostavil, da je poročilo pomanjkljivo. Ne uspe opozoriti na ogromen izziv, ki ga predstavlja priseljevanje z juga, v zvezi s čimer menim, da tudi severnoafriške države same nosijo ogromno odgovornost.

Vesel bi bil, če bi to poročilo vsebovalo poziv k skupni politiki med državami članicami EU in severnoafriškimi državami za boj proti nezakonitemu priseljevanju, ki bi pozval severnoafriške države k ukrepanju ter kjer bi dobri sosedski odnosi, finančna in materialna podpora držav članic temeljili na dobri volji, na skupnemu pristopu k temu ogromnemu izzivu.

Tega zame temeljnega vidika ni v poročilu, zaradi česar sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Po odločitvi za nove in pomembne korake v evropskem kapitalističnem združevanju, zlasti na ravni tega, kar poznamo kot „vloga EU v svetu“, ki se zrcali v stalnem „ustavnem“ projektu, ki je zdaj obujen v reformni pogodbi, in v sedanjih politikah EU, se večina Evropskega parlamenta strinja s poročilom, ki je obvezno branje ..., o krepitvi evropske sosedske politike.

Vsi dvomi v zvezi z resničnimi nameni EU in prizadevanji v zvezi z evropsko sosedsko politiko bodo kmalu odpravljeni ob branju tega poročila. Predstavlja program za dejansko vmešavanje in nadzorovanje celotnega območja Sredozemlja, Bližnjega vzhoda, Srednje Azije in vzhodne Evrope. To je program, ki hoče doseči cilje, kot so: „sprožitev in krepitev obveznosti vlad držav evropske sosedske politike do političnih in gospodarskih reform“; njihovo asimilacijo „skupnih politik“ EU; njihovo „približevanje zunanji politiki EU“; in vzpostavitev območja proste trgovine“.

Poročilo zagovarja tudi „učinkovitejše skupno delovanje EU in ZDA“ za „spodbujanje demokracije, boljšo oskrbo z energijo in krepitev regionalne varnosti v soseščini EU“, ki je tako očitna točka, da se jo je prilagodilo med glasovanjem na plenarnem zasedanju.

Najbolje bi bilo prebrati poročilo ...

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Sosedska politika prevzema novo pomembno funkcijo v času, ko nadaljnje širjenje Evropske unije ni več moderno. V svojem bistvu se razlikuje v sredozemski soseščini v primerjavi z vzhodnoevropsko soseščino, kjer je mnogo držav, ki so se osvobodile sovjetskega vpliva, odprto izrazilo željo po pristopu k Evropski skupnosti. V tem primeru, kar Poljaki, Madžari in Litovci dobro razumejo, nobena nadomestna oblika sodelovanja ne bo zadovoljila nacionalnih ambicij. Imajo manj vpliva na potrebno smer v političnem in gospodarskem razvoju v teh državah. Ponujajo manj pobude za okrepitev postopkov države, ki temelji na demokraciji in pravni državi, načelih gospodarskega trga ter pristnem spoštovanju pravic državljanov.

Z vidika mejne države Evropske unije, kot je Poljska, se zdi, da je najboljša politika največja možna odprtost za prizadevanja držav, ki se nahajajo nad našo vzhodno mejo. To je jasno povezano z ustanovitvijo območja stabilnosti okoli Evropske unije in omejevanjem polja delovanja demagogije, ki je v veliki meri prisotna v mladih demokracijah.

Obstaja tudi utemeljitev za proračunsko prizadevanje, ki temelji na Evropskem instrumentu sosedstva in partnerstva (ENPI), novem instrumentu, ki naj bi nadomestil programa TACIS in MEDA ter podpira želene procese v našem delu sveta. Do zdaj je bila vzhodnoevropska soseščina slabše financirana kot sredozemska soseščina. Večja kot postaja Evropska unija, večja bo naša odgovornost do stare celine.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o evropski sosedski politiki povzema načine in sredstva imperialističnega posredovanja v sosednjih državah. Spada v splošno imperialistično strategijo EU po vsem svetu. Kot ponavadi poročilo uporablja „demokratične reforme“ in „demokratizacijo“ v sosednjih državah kot najustreznejši izgovor za izvajanje prisile in pritiska na vlade, ki se ne uskladijo z njihovimi politikami. Tako podpirajo in financirajo delovanje številnih organizacij civilne družbe, da lahko širijo svojo uničujočo vlogo v teh državah in spodbujajo intervencijske načrte EU.

Evropski parlament poziva sosednje države, da sodelujejo v protimigracijski politiki EU s povečevanjem represivnih ukrepov proti priseljencem. Poziva jih k tesnemu sodelovanju z vsemi njenimi represivnimi mehanizmi, kot sta Europol in agencija za zaščito mej Frontex; vključuje jih v načrte EU za omejevanje demokratične svobode in napada priljubljena gibanja pod pretvezo, da se bori proti terorizmu. Odprto poziva k „skupnemu delovanju EU in ZDA pri doseganju ciljev“, kot so skupni imperialistični posegi in delitev koristi.

V interesu ljudi je, da se uprejo in zavrnejo imperialistične načrte EU in ZDA na tem področju ter povečajo svoj trud za nacionalno neodvisnost in priljubljeno suverenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Pierre Schapira (PSE), v pisni obliki. (FR) Krepitev evropske sosedske politike, kot je opisano v tem poročilu, zahteva poglobitev sodelovanja med dvema obalama Sredozemskega morja prek povečanega dialoga med vladami, lokalnimi organi in predstavniki civilne družbe. Bistveno si je tudi zapomniti, da mora evropska sosedska politika slediti liniji, ki jo je določila razvojna politika Evropske unije. Skoraj vse države južno in vzhodno od Sredozemlja so države v razvoju glede na uradni seznam, ki ga je sestavil odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja bi torej morala biti prednostna naloga delovanja EU v tej regiji.

 
  
  

– Poročilo: Zbigniew Zaleski (A6-0396/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Podpiram krepitev odnosa z Ukrajino in nadaljnji strukturiran dialog s to državo, ki je naša neposredna soseda na vzhodu.

Med zadnjimi volitvami je Ukrajina pokazala veliko odločenost za uvedbo demokratičnih sprememb. Odločila se je nadaljevati s koalicijo, ki je jasno proevropska, moderna in napredna. Zavedati se moramo tudi, da je Ukrajina obširna država s privlačnim gospodarskim potencialom in resna partnerica v gospodarskih odnosih. Skrajni čas je za podpis sporazuma z Ukrajino o gospodarskem sodelovanju v zvezi z območjem proste trgovine. Odzvati se moramo na dejstvo, da se bo Ukrajina pridružila Svetovni trgovinski organizaciji.

V celoti podpiram oblikovanje zanesljivega energetskega tranzitnega sistema med Ukrajino in EU. Zelo se zavzemam za sodelovanje v kmetijskih in okoljskih zadevah, a bi najbolj poudaril znanstveno in izobraževalno sodelovanje ter krepitev razsežnosti gospodarstva, ki temelji na znanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Ukrajina je za EU soseda strateške pomembnosti in naravni „most“, ki povezuje EU z Rusijo in Srednjo Azijo. To je velika država, ki jo je oranžna revolucija usmerila na pot k demokraciji. Ukrajina je postala ključna partnerica sosedske politike Evropske unije.

Naše sodelovanje z Ukrajino se mora izboljšati, pri čemer moramo priključitev Ukrajine k Svetovni trgovinski organizaciji diplomatsko in politično podpirati v največji možni meri. Pogajanja o območju proste trgovine bi se morala začeti čim prej, da se lahko ambiciozen sporazum podpiše takoj, ko bo to možno. Vsi razumemo, kako zapleten je položaj v Ukrajini: to je zelo mlada in krhka demokracija. Danes je ta država pred strateško odločitvijo: naj se nagiba k Rusiji ali Evropski uniji?

Zato je odlično uravnoteženo poročilo poročevalca gospoda Zbigniewa Zaleskega prišlo v času, ko Ukrajina potrebuje jasno evropsko perspektivo. Pozdravljam to poročilo, med glasovanjem pa sem ga nedvoumno podprl. Menim, da bo po zgodnjih parlamentarnih volitvah država sposobna oblikovati vlado, ki bo Ukrajino pripeljala še bližje naši skupni evropski hiši.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, namera Evropske unije bi morala biti, da vzpostavi močnejše in vedno tesnejše odnose z Ukrajino. Poročilo gospoda Zaleskija, ki smo ga sprejeli, vsebuje pobude v zvezi s tem, kako lahko to naredimo.

Ukrajina bi morala biti naš strateški partner zaradi posebnega geografskega položaja in velikosti ter zlasti zaradi vloge, ki jo ima v regiji v zvezi z odnosi z Rusijo in državami srednje Azije. Zato je v interesu EU, da okrepi in razvije gospodarske in politične vezi s to državo.

Vsi se zavedamo, koliko dela čaka Ukrajince, da bi v svojem gospodarstvu, življenjskem standardu in socialnih zadevah dosegli zahodne standarde ter okrepili demokratični sistem v državi. EU mora zagotoviti pomoč pri doseganju teh ciljev, pri čemer je en način, da sklene sporazum o prosti trgovini z Ukrajino ter podpre njen pristop k STO. To bi pomagalo okrepiti tržno gospodarstvo, demokracijo in civilno državo ter bi približalo Ukrajino EU.

Združitev Ukrajine in EU je dolg in zahteven proces, ki se nadaljuje na številnih stopnjah, vendar je kljub temu nujen. Če želimo, da se ti dve strani združita, mora Ukrajina nadaljevati z gospodarskimi in socialnimi reformami, ki jih je začela, ohraniti proevropsko politično nagnjenost in okrepiti demokracijo. EU mora posredovati jasno sporočilo, da ima Ukrajina možnosti za članstvo v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista podpira povečano trgovino in poglobljene gospodarske odnose z Ukrajino. Tak razvoj bi lahko kratkoročno in dolgoročno koristil obema stranema. Vendar lahko vidimo, da je namen tega poročila razviti gospodarske odnose in izvajati zunanjo politiko EU. Ton tega poročila je očitno diktatorski in podani predlogi za sodelovanje so predstavljeni skoraj izključno na pogojih EU, v ospredju pa so lastni interesi EU. Zato smo se v Junijski listi odločili, da bomo glasovali proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Glasoval sem za to poročilo, pri katerem sem bil poročevalec v senci skupine socialdemokratov. Poročilo navaja področja, na katerih morata EU in Ukrajina okrepiti sodelovanje, ter obravnava območje proste trgovine z Ukrajino, oskrbo z energijo in odnose z Rusijo. Želim si boljših in globljih odnosov med EU in Ukrajino, katerih temeljni del so trgovinski in gospodarski odnosi.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Odnosi EU z Ukrajino spadajo v evropsko sosedsko politiko, katere cilj je, kot poudarja poročilo,da podpre razvoj tržnega gospodarstva v sosednjih državah EU oziroma kapitalizem.

Poročilo je usmerjeno k podpisu sporazuma o prosti trgovini, tj. vključevanje Ukrajine „v enotni trg EU“ in v zvezi s tem „postopno sprejetje pravnega reda Skupnosti v Ukrajini“.

Vendar poročilo:

− „poziva Ukrajino […] da nameni večjo pozornost liberalizaciji trga z zagotavljanjem uspešnega izvajanja postopka privatizacije, odpravljanjem monopolov“ (beri: javna podjetja) „in neodvisnostjo nacionalne banke Ukrajine“;

− „spodbuja približevanje standardov v kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju“ z zagotovitvijo „skladnosti s standardi Skupnosti“, pri čemer v okviru pogojnega pristopa k enotnemu gospodarskemu prostoru z Rusijo in nekdanjimi republikami Sovjetske zveze „opozarja, da bi bilo polno izvajanje nekaterih določb iz sporazuma o enotnem gospodarskem prostoru lahko bilo v konfliktu z vzpostavitvijo delujočega območja proste trgovine z EU“. Verjemite ali ne, poročevalec navaja, da če bi se sporazum z Rusijo izvajal v celoti „bi Ukrajini dejansko preprečil vsako pravo obliko gospodarske suverenosti in resno ogrozil neodvisnost države“.

Dovolj sem povedal ...

 
  
  

– Resolucija: od odzivu EU na primere ranljivosti (B6-0476-/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Menimo, da so zelo zaskrbljujoči in negativni nekateri trendi, ki bodo v določenem obsegu oblikovali humanitarni pristop EU v prihodnosti, v obliki pobud, kot sta pobudi o „odzivu EU na primere ranljivosti v državah v razvoju“ ali „evropskem soglasju o razvoju“, ki so usmerjene predvsem na afriške, vendar tudi na karibske in pacifiške države.

Analiza teh pobud razkriva, da osrednje vprašanje vključevanja „razvoja“, kot enega od zunanjih razsežnosti za doseganje strateških ciljev glavnih velesil EU (CFSP/ESDP) oziroma spodbujanje „razvoja“ kot inštrumenta za posredovanje in nadzor v strategiji ne izključuje prisilnega vojaškega posredovanja.

Zato celoten program in instrumenti po mojem mnenju združujejo in mešajo „meje“ med „pomočjo“ in posredovanjem v na primer tako temeljnih vprašanjih kot je vzpostavitev držav.

Zagotovo je nujno potrebno, da pokažemo solidarnost številnim državam, ki so iz kolonializma podedovale katastrofalen položaj in so žrtve desetletnih posredovanj. Vendar mora solidarnost, če želimo biti učinkoviti, temeljiti na spoštovanju načel nacionalne suverenosti in neodvisnosti ter na učinkoviti razvojni pomoč in politiki razvojnega sodelovanja.

 
  
  

− Poročilo: Elizabeth Lynne (A6-0400/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z veseljem povem, da sem glasoval za predlog gospe Elizabeth Lynne, ki obravnava revščino v Evropi.

Vendar moram pred natrpanim Parlamentom v Strasbourgu opozoriti, da so v Italiji starejši upokojenci diskriminirani in morajo živeti v revščini, če so za delo nesposobni po 65 letu, če pa so za delo nesposobni pred 65 letom, dobijo pomembne pravice.

Gospod predsednik, ker se bo 12. decembra 2007 v Bruslju podpisala nova pogodba, ki bo Listini o temeljnih pravicah dala zavezujočo pravno veljavnost, zahtevam, da se 12. decembra proti Italiji sproži postopek za ugotavljanje kršitev, saj krši pravice starejših do enake obravnave za vse državljane.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm in Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. − (SV) Švedski socialdemokrati glasujemo za sprejetje tega poročila. Pomembno je, da okrepimo boj proti revščini in socialni izključenosti v Evropi. Vendar bi radi pojasnili naše stališče. Odstavek 32 govori o vzpostavitvi dostojne minimalne plače na ravni države članice. Poročilo jasno navaja, da je treba to, kjer je potrebno, narediti skupaj s socialnimi partnerji. Zato menimo, da besedilo zajema model kolektivnih pogodb, ki ga imamo v nordijskih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Švedski konservativci podpiramo velik del poročila v zvezi s pregledom stanja družbene realnosti. Bili smo gonilna sila pri veliko predlogih, kot so na primer tisti v zvezi z ekonomsko migracijo in povečanimi možnostmi za združevanje redne zaposlitve in družine.

Vendar smo se švedski konservativci odločili, da bomo glasovali proti poročilu, ker več predlogov presega meje načela subsidiarnosti. Menimo na primer, da bi si moral Evropski prizadevati za programe obravnavanja v zaporih ali obravnavo zasvojenosti z igrami na srečo. Prav tako si Parlament ne sme oblikovati mnenja o ureditvi zdravstva v državah članicah, pri čemer ni sprejemljiva trditev, da deregulacija škoduje kakovosti oskrbe. O ukrepih politike trga dela, kot je uvedba minimalnih plač, se mora odločati na nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Glasovali smo za poročilo, saj vsebuje pomembne podatke glede socialnega položaja. 78 milijonov evropskih državljanov še vedno živi v revščini; pri čemer 8 % zaposlenih ljudi v Evropski uniji trpi zaradi revščine. V več državah članicah se veča razlika med bogatimi in revnimi.

Poročilo prav tako vključuje nekatera pozitivna priporočila, kot je potreba po določitvi dostojne minimalne plače, po zaščiti nadomestil za brezposelnost in po podpori invalidov, vendar ne obravnava temeljnih vzrokov socialnega položaja in ne poziva k preprečevanju neoliberalnih politik, kar predlagamo mi.

Zato je podanih nekaj zahtev v zvezi z potrebnimi političnimi spremembami. Na žalost poročilo le delno vsebuje predloge, ki jih je po mojem mnenju sprejel odbor za pravice žensk in enakost spolov, med katerimi bi izpostavila poziv institucijam Skupnosti in državam članicam, da največjo prednost namenijo socialni vključitvi in pravicam žensk, tako da ustrezno spremenijo politike, vključno s pravično politiko porazdelitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (PPE-DE), v pisni obliki. − Jaz in moji britanski kolegi konservativci menimo, da morajo o socialni politiki odločati države članice. Nasprotujemo temu, da se evropske pristojnosti širijo na to področje in da se na države izvaja pritisk, da sprejmejo politike, ki ne pripomorejo k njihovi gospodarski in socialni blaginji. Poleg tega menimo, da „evropski socialni model“ ovira gospodarski in socialni razvoj.

Vendar podpiramo nekatera vprašanja iz tega poročila, na primer pomoč ljudem, da se rešijo iz revščine in se ponovno zaposlijo, pomoč invalidom ter oskrba starejših oseb. Politike v zvezi s takšnimi in drugimi socialni zadevami lahko najboljše izvajajo države članice, ki upoštevajo nacionalne razmere. Trdno smo prepričani, da so močna gospodarstva najboljši način za doseganje socialnega napredka v družbah.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) To poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti v Evropi že na začetku določa resnične ekonomske in socialne razmere. Je priznanje nemoči v zvezi s številnimi absurdnostmi zagovornikov Evrope, ki jih pripravlja pretirano liberalna in globalistična miselna policija.

Od leta 2000 ukrepi za boj proti brezposelnosti, revščini in izključenosti niso bili uspešni. Še slabše je, da nas poročilo opominja, da 78 milijonov Evropejcev živi v revščini, medtem ko Evropska unija poziva k boljšem ekonomskem priseljevanju in zaščiti tako imenovanega socialnega modela.

Vendar poročilo ne navaja posledic, ki spremljajo revščino in niso le ekonomske. Za več milijonov Evropejcev, ki se počutijo kulturno in socialno izgubljene na svoji lastni zemlji, ko gledajo kako njihovo delo s selitvijo v tujino izginja, so posledice tudi psihične. Prav tako sta psihični posledici nasilje in negotovost, ki ju ustvarjajo populacije priseljencev, zaskrbljenih zaradi težav pri oteženem vključevanju v celoten položaj.

Rešitev ni v priznanju hibridnega, pretirano liberalnega in shizofrenega evropskega sistema, ampak v kljubovanju sistemu, da bi zagotovili Evropo obnovljenih identitet, ki najprej zahteva zaščito in prednost Evropejcev v Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. − (PL) Strinjam se, da sta socialno vključevanje in varnost temeljni vrednosti Evropske unije in temeljni pravici vseh državljanov.

Poročilo pravilno poudarja potrebo po upoštevanju etnične in verske heterogenosti v zakonodaji EU, da bi zaščitili ljudi pred nasiljem in diskriminacijo.

Strinjam se s formulo, da bi moral vsak državljan EU imeti pravico do dostopa do blaga in storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  José Albino Silva Peneda (PPE-DE) , v pisni obliki. – (PT) Socialna politika je v večji meri v pristojnosti držav članic, zato podpiram spodbujanje odprte metode usklajevanja ter izmenjavo najboljših praks, ki so usmerjene v boj socialni izključenosti.

Sistemi socialne varnosti morajo temeljiti na načelih, ki spodbujajo prejemnike k iskanju zaposlitvenih možnosti in ne k nedejavnosti.

Zamisliti bi se morali nad nizko ravnijo izobrazbe prebivalstva in srednješolskim osipom, saj so najmanj usposobljeni posamezniki najbolj izpostavljeni socialni izključitvi.

Položaj je zlasti zaskrbljujoč v moji državi, Portugalski, kjer je leta 2005 več kot 39 % mladih (med 18 in 24 leti) dokončalo le srednješolsko izobrazbo.

Ta trend se mora spremeniti in državljani morajo imeti potrebne sposobnosti za uspešen vstop v trg dela.

Ker je predlog v skladu s temi smernicami, sem ga podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Glasujem za poročilo gospe Lynn o socialni zaščiti in socialni vključenosti.

Pravilno je pojasnila, da cilj obnovljena lizbonska strategija niso le ekonomski rezultati in konkurenčnost, ampak tudi spodbujanje boljše socialne kohezije in socialne razsežnosti trajnostne rasti. Socialna vključenost in socialna varnost sta temeljni vrednoti EU. To sta temeljni pravici vseh, ne glede na etnično poreklo, starost, spol, raven invalidnosti, spolno usmerjenost ali vero.

Na žalost del družbe EU še naprej živi v revščini. Države članice predlagajo različne oblike zaščite pred revščino in socialno izključenostjo. Zato menim, da morajo države članice na tem področju poglobljeno sodelovati in si izmenjati modele najboljših praks.

Treba je posvetiti pozornost brezposelnosti mladih in boju proti revščini otrok, saj imajo otroci revnih družin manj možnosti za dostop do prihodnje zaposlitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo vsebuje veliko hvalevrednih izjav v zvezi s protidiskriminacijo in pomembnostjo enakega obravnavanja, na katere moramo biti pozorni. Na žalost vsebuje tudi zelo dolgoročne izjave, med drugimi tudi tiste v zvezi z uvedbo minimalnih plač. Švedska nasprotuje politično določenim minimalnim plačam. Ne glede na to, kaj je po mnenju ljudi razumna socialna politika, mora EU sprejeti, da države članice izberejo različne rešitve. EU ne sme tudi v tem primeru natančno urejati področje, ki bi moralo v celoti ostati na ravni držav članic.

Države EU so na zelo različnih ravneh razvoja.

Uvedba minimalnih plač bi revnejšim državam preprečila konkurenčnost.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov