Predsednica. − Naslednja točka dnevnega reda je čas za vprašanja (B6-0384/2007).

Za zadevno razpravo smo zaradi njene pomembnosti porabili veliko časa, vendar upamo, da jo bomo lahko nadaljevali in končali v delu zasedanja, ki je namenjen vprašanjem.

Ker zamujamo, bomo najprej obravnavali dodatna vprašanja v skupini, tako da jih bomo to popoldne obravnavali čim več, pri čemer kot običajno vabim poslance, naj pridejo bliže, da bodo tesneje sodelovali pri vprašanjih.

Gospod komisar, opravičujem se, ker ste morali čakati, vendar je bila razprava pomembna, kot se boste verjetno strinjali.

Na Komisijo so naslovljena naslednja vprašanja.

Prvi del

Vprašanje št. 34 predložil Lambert van Nistelrooij (H-0934/07)

Zadeva: Energija − Svetovna trgovinska organizacija

Čeprav pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) niso bila oblikovana ob upoštevanju energetskih proizvodov in storitev, zadevajo tudi njih, pri čemer varujejo naložbe v energetski sektor. Zato so izvozne omejitve in diskriminacija proizvodov prepovedane, pri čemer je treba zagotoviti prosto trgovino, čeprav obstajajo izjeme za ukrepe, ki so v interesu varnosti.

Vendar razlika med proizvodnjo in storitvami pri trgovini z energijo ni vedno jasna.

Kakšne ukrepe bo sprejela Komisija za prilagoditev pravil Svetovne trgovinske organizacije v zvezi z naložbami na področju energetike in energetskih storitev pred vključitvijo pristojnosti Evropske unije za energetsko politiko v novo pogodbo?

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, kot je opazil spoštovani poslanec, veljajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) določbe GATT, t. j. splošnega sporazuma o carinah in trgovini, za trgovanje z energetskimi proizvodi ter določbe GATS, t. j. splošnega sporazuma o trgovini in storitvah, za trgovanje z energetskimi storitvami, vključno z neposrednimi naložbami v takšne storitve. Za zdaj še ne obstaja sporazum, ki bi veljal tudi za neposredne naložbe v dejavnosti, povezane z energijo, ki jih v sekundarnih sektorjih izvajajo vlagatelji sami, kot so rudarstvo, rafiniranje, proizvodnja energije in njena distribucija.

V skladu s členom 133 Pogodbe ES, ki ureja skupno trgovinsko politiko, ima Evropska skupnost izrecno pristojnost za sprejemanje in pogajanje o sporazumih v zvezi s trgovanjem z energetskimi proizvodi ter za pogajanje o sporazumih v zvezi s trgovanjem z energetskimi storitvami. Poleg tega je Komisija pristojna za pogajanje v imenu Skupnosti in njenih držav članic o liberalizaciji neposrednih naložb zunaj storitvenega sektorja v okviru pogovorov s tretjimi državami glede sporazumov o prosti trgovini. To pomeni, da lahko Komisija že zdaj obravnava glavna vprašanja v zvezi s trgovino in naložbami v energetski sektor ter v teh zadevah zastopa evropske interese v dvostranskih in večstranskih pogajanjih STO, pri čemer počne točno to.

Energetska politika, ki bo določena v novi pogodbi, bo osredotočena na zadeve, kot sta varna dobava energije Uniji ter spodbujanje medsebojnih povezav med energetskimi omrežji, pri čemer v tem pogledu dopolnjuje in ne nadomešča trgovinske politike v energetskem sektorju.

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). – (NL) Gospa predsednica, gospod Verheugen, to so dejansko dobre novice v smislu nove pogodbe. Danes smo se na primer odločili tudi, da bomo financirali štiri skupne tehnološke pobude v višini 3 milijard EUR, pri čemer naslednje 3 milijarde EUR prihajajo iz industrije za čisto tehnologijo, motorje zrakoplovov in tako naprej.

Po drugi strani me še vedno skrbi, da se zlasti v državah v razvoju še vedno trguje z zastarelo tehnologijo, ki škoduje okolju. Obstaja odprto področje za trgovanje z zastarelo tehnologijo, kot so termoelektrarne na premog iz prejšnjega stoletja.

Katere možnosti vidita komisar in Unija v STO vsaj za postavitev novih temeljev in poziv k zaustavitvi nekaterih od omenjenih zadev?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) V pogajanjih z STO se bo zelo pomembno pogajati o poglavju, ki bo v prihodnosti dejansko urejalo obravnavanje bioetanola. Ali bo uvrščen med kmetijske proizvode ali spada v kategorijo nekmetijskih proizvodov? Kako Komisija vidi prihodnjo sestavo? Ali bo verjetneje obravnavan v poglavju o kmetijstvu, ali je bolj industrijski proizvod? Bioetanol izhaja iz poljščine, pri čemer je pravzaprav kmetijska surovina. Vendar ga lahko po drugi strani kot energetski proizvod uvrstimo v poglavje dostopa do nekmetijskih trgov. Ali je Komisija že oblikovala mnenje v zvezi s tem vprašanjem, in če ga je, kakšno stališče bo zavzela pri pogajanjih?

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod komisar, kadar koli v mojem volilnem okrožju potekajo razprave o trgovini z viri energije, energetski politiki, Evropski komisiji in novi pogodbi ter zlasti o STO, moji volivci vedno znova izrazijo strah, da ne bomo imeli druge možnosti, kot uvažati jedrsko energijo, ali da bomo morali celo zgraditi jedrske elektrarne, če se bodo sedanji trendi nadaljevali. Prosim, pomirite me in povejte, da to ni res, ter mi zagotovite nekaj dokazov, ki jih bom lahko posredoval drugim.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, v nekaterih primerih težko vidim povezavo med dodatnim in prvotnim vprašanjem, vendar če je pristop k tem zadevam liberalen, bodo takšni tudi moji odgovori.

V zvezi s prvim vprašanjem se strinjam z gospodom van Nistelrooijem, in sicer da prodaja proizvodov, ki vključujejo tehnologijo, ki je pod standardi v smislu energetske učinkovitosti in emisij CO2, nedvomno ni v našem interesu. S komisarjem Dimasom oblikujeva predloge v zvezi s tem, kako doseči gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 v Evropi v smislu industrijske politike ter prakse proizvodnje in porabe. Upam, da bo to delo prineslo standarde, ki jih lahko nato vključimo tudi v mednarodna pogajanja.

Sedanje razmere poznate. Zdaj ni nobenega področja, v zvezi s katerim bi se lahko v okviru STO pogajali o takšnih dodatnih standardih ter zagotovili njihovo uvedbo. Vendar je, kot veste, naš srednjeročni in dolgoročni cilj, da bodo visoki okoljski in socialni standardni zavezujoči z večstranskimi sporazumi, zaradi česar se bomo izognili podrejenemu konkurenčnemu položaju, s katerim bi se v nasprotnem primeru morala soočiti naša podjetja.

Izpostavljam tudi naš velik interes za uspešno uveljavitev takšne večstranske politike, ker verjamemo, da je za evropska podjetja odlična priložnost, če smo vodilni na trgu na področju okoljsko prijaznih, energetsko učinkovitih in energetsko varčnih proizvodov.

Glede vprašanja gospoda Rübiga moram priznati, da ne poznam odgovora. Gospod Rübig, ker ta tema ne spada na področje mojih odgovornosti, bom prosil komisarja Mandelsona, naj vam takoj pisno odgovori. Zagotovo ne želim povedati ničesar zavajajočega. Vem, da se to vprašanje obravnava v okviru sporazumov o prosti trgovini, o katerih zdaj potekajo pogajanja, kot je pogajanje z Južno Afriko, vendar ne vem, v katerem sklopu se o tem razpravlja. Najpozneje jutri boste prejeli vse informacije.

V zvezi z jedrskimi elektrarnami ima Evropska komisija izrazito jasno politiko, ki je politika Evropske unije kot celote. Vsaka država članica je v celoti neodvisna in prostih rok pri izbiri energetske mešanice. Komisija ne sme nobeni državi članici dati priporočil ali navodil glede uporabe ali neuporabe jedrske energije, pri čemer ne poskuša uveljaviti nobenega vpliva. Glede tega vprašanja smo povsem nevtralni in bomo takšni tudi ostali. Nobenih priporočil, ki se jih bojite, ne bo.

Vendar se gotovo zavedate, da je pogodba Euratom vključena v pogodbo ES, kar pomeni, da je spodbujanje uporabe jedrske energije v miroljubne namene gotovo ena od nalog Evropske unije. To poteka s podporo raziskavam, do katere so projekti v zvezi z jedrsko energijo v celoti upravičeni in že nekaj desetletij prejemajo sredstva, zato to ni nič novega, pri čemer financiranje poteka prek Evropske investicijske banke, ki je v nekaterih primerih pomagala financirati jedrske elektrarne.

To pomeni, da ne obstaja nobena politika EU glede splošne uporabe jedrske energije ter prav tako ne politika EU glede njene splošne opustitve.

  Predsednica. − Vprašanje št. 35 predložil Justas Vincas Paleckis (H-0879/07)

Zadeva: Model trajnostnega razvoja mest

Mesta in velemesta v državah članicah EU, zlasti v državah članicah, ki so se pridružile Uniji v 21. stoletju, se širijo hitro in pogosto brez jasne vizije. Stanovanjska območja se gradijo zunaj centra, zato so težave, ki so povezane s prevozom, razdelitvijo sredstev in razvojem omrežij javnih služb, vedno večje. Razvoj mest ima zato negativen vpliv na okolje, pri čemer je večja tudi poraba energije.

V zeleni knjigi Komisije o mestnem okolju iz leta 1990 je priporočeno oblikovanje strnjenega mesta kot okoljsko sprejemljivega razvojnega modela. V zadnjem času je vedno več pobud za model razpršenega razvoja mest. Katera so priporočila EU v zvezi s trajnostnim, okoljsko sprejemljivim razvojem mest? Kateri so argumenti za posamezen razvojni model in na katerih podatkih temeljijo priporočila?

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Komisija odločno podpira spodbujanje trajnostnega razvoja mest, ki upošteva okolje v celoti. Komisija je leta 2006 sprejela tematsko strategijo o mestnem okolju. V strategiji je upoštevan trajnostni razvoj mest v celoti, ki je povezan s kakovostjo življenja, vendar je upoštevana tudi raznolikost, ki obstaja med državljani Evropske unije.

Zato strategija na podlagi obsežnih posvetovanj z lokalnimi organi in državami članicami ter v skladu z načelom subsidiarnosti predvideva, da so za iskanje in izvajanje rešitev, ki najbolj ustrezajo lokalnim razmeram, najbolje usposobljeni lokalni in nacionalni organi.

Zaradi razlogov za raznolikost razmer v zvezi z mesti Komisija ne priporoča določenega modela razvoja, ki bi veljal za vsa mesta v Evropi. Komisija meni, da je ključno oblikovati primerna orodja za vodenje in načrtovanje, vendar meni tudi, da pri določanju obveznosti za uvedbo določenih načrtov, kot so načrti za upravljanje okolja in trajnostni mestni prevoz, ni dejanske dodane vrednosti.

Vendar je Komisija objavila smernice za načrte trajnostnega mestnega prevoza in celostnega upravljanja okolja, s katerimi bo lokalnim organom pomagala pri izvajanju ciljev strategije. Smernice so opis procesa ter opomnik glede ključnih dejavnikov, ki se lahko upoštevajo pri razvijanju programov celostnega upravljanja okolja ter načrtov za trajnostni mestni prevoz na lokalni ravni. Oba dokumenta temeljita na izčrpnih posvetovanjih in primerih najboljše prakse, ki so jo razvila mesta sama.

Zakonodaja, ki zadeva mestna območja, že obstaja, na primer na področju kakovosti zraka, upravljanja voda, hrupa in odpadkov. To zakonodajo je treba izvajati bolje. Življenjske razmere v mestnih območjih bodo opazno in veliko boljše z izvajanjem obstoječih zakonodajnih instrumentov v celoti.

Komisija opozarja na veliko različnih zamisli o razvoju mest, ki ministrom, pristojnim za mestne zadeve, omogoča, da dosežejo soglasje, ki temelji na akcijskem programu iz Lilla, urbanističnem pravnem redu Rotterdama, bristolskem sporazumu in na novejši leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih, sprejeti na neformalnem zasedanju Sveta 25. maja 2007. Komisija je septembra 2007 sprejela zeleno knjigo o mobilnosti v mestih, o kateri zdaj poteka javno posvetovanje. Navedeni dokumenti določajo skupno podlago in glavne pogoje, potrebne za doseganje trajnostnega razvoja mest. Poleg tega Komisija dejavno spodbuja dialog in razširjenje najboljše prakse med mesti v okviru programov, za katera so sredstva dodeljena iz evropskega sklada za regionalni razvoj.

V zvezi z razpoložljivimi podatki o stanju evropskih mest, ki so lahko podlaga za politične odločitve, je Komisija vzpostavila projekt Predstavitev mest (Urban Audit), ki vsebuje podatke o evropskih mestih in se zdaj posodablja. Komisija je nedavno objavila študijo o položaju evropskih mest, ki dodatno analizira rezultate projekta Predstavitev mest.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). - (DE) Gospod komisar, najlepša hvala za vaš natančen in prepričljiv odgovor. Najpomembnejše je prizadevanje Komisije v zvezi z iskanjem načinov za spodbujanje mest in velemest, naj poiščejo pozitivne pobude in jih delijo. Zanima me, katere regije so se po vašem mnenju najbolj približale vzoru, ki seveda ostaja nedosegljiv. Katere države članice EU so dosegle največ v zvezi z izvajanjem zamisli, ki jih je priporočila Evropska komisija?

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod podpredsednik, pravkar ste odgovorili na moje dodatno vprašanje, vendar ker ni nič bolj jasno od jasne izjave v maternem jeziku, bom zelo vesel, če v nemškem jeziku ponovite, kar ste prej povedali o tem, da Komisija ne poskuša delovati kot vrhovni organ Evrope pri načrtovanju, tako da bi se vmešavala v vsako področje zlasti z uvajanjem ali priporočanjem določenega razvojnega modela. Kot poročevalec o zeleni knjigi, ki ste jo navedli, z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ vam lahko zagotovim, da vam bo Parlament zagotovo sledil na poti k spodbujanju raznolikosti.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Če dovolite, gospa predsednica, bom začel z drugim vprašanjem in še enkrat prebral, kar sem povedal, ter to kratko komentiral.

Zaradi razlogov za raznolikost razmer v zvezi z mesti Komisija ne priporoča določenega modela razvoja, ki bi veljal za vsa mesta v Evropi. Tako se jasno spoštujeta načelo subsidiarnosti in načelo raznolikosti, kar pomeni, da neka rešitev ne odgovarja vsem enako. To ni enoten pristop za vse; to je pristop, ki upošteva posebnosti, posebne potrebe, interese in zmožnosti mesta, vendar vsebuje vse, kar po mojem mnenju potrebujemo, t. j. smernice, priporočila in izmenjavo najboljših praks.

Kar zadeva prvo vprašanje, sem v skušnjavi, da odgovorim iz svojih izkušenj, pri čemer lahko dejansko povem, v katerem mestu bi želel živeti, vendar to ni politična zadeva. Komisija nima možnosti takšne izbire in nima prednostne razvrstitve za evropska mesta, ki bi upoštevala vse te elemente v celoti.

Na žalost ne morem odgovoriti objektivno, pri čemer je nespametno odgovarjati subjektivno na škodo vseh ostalih.

  Predsednica. − Vprašanje št. 36 predložila Karin Riis-Jørgensen (H-0933/07)

Zadeva: Nevtralnost omrežja v svežnju reform telekomunikacij

Zadnjih pet let poteka v Združenih državah zelo živahna razprava o nevtralnosti omrežja, vključno z vprašanjem, do kod lahko upravljavci omrežja omejujejo in nadzorujejo promet uporabnikov na internetu. Sveženj reform telekomunikacij obravnava to vprašanje in ga poskuša rešiti z zahtevo po večji preglednosti za uporabnike v zvezi s proizvodi, ki jih kupujejo. Vendar smo že na podlagi posredovanja glede cen mobilnega gostovanja ugotovili, da preglednost ni vedno zadostna za varnost potrošnika. Neomejen dostop do interneta spodbuja inovacije (kot so Skype, Joost, splet 2.0 itd.). Vendar ali Komisija meni, da je sveženj reform telekomunikacij zadosten za zaščito potrošnikov in spodbujanje inovacij na internetu, kadar imajo telekomunikacijska podjetja pravico dajati prednost in morda celo ustaviti promet uporabnikov na internetu? Kaj bi bila najboljša rešitev?

  Viviane Reding, komisarka. − Vprašanje, ki ga je postavila spoštovana poslanka, je zelo pomembno za potrošnike, ponudnike telekomunikacijskih storitev in ponudnike vsebin ter dejansko tudi za pripravljavce zakonodaje na področju telekomunikacij. Zadeva ravnovesje med željo ponudnikov omrežij po ponudbi različne kakovosti storitev za internetne storitve, da se optimizira uporaba omrežnih sredstev, ter svobodo uporabnikov, da razširjajo ali dostopajo do kakršne koli zakonite spletne vsebine brez vmešavanja, kot je preprečevanje ali omejevanje.

Komisija se zavezuje ohranjati internet odprt za ponudnike storitev, ki želijo ponuditi nove, inovativne storitve, ter za potrošnike, ki želijo dostopati do izbranih storitev in sami ustvarjati ali nalagati vsebine.

Na razpravo o nevtralnosti omrežja, ki poteka v Združenih državah, zelo vpliva pomanjkanje pravne ureditve v tej državi, ki bi zagotovila prost dostop, pri čemer so uporabniki in ponudniki vsebin zaradi pomanjkanja ureditve dostopa in koncentracije lastništva omrežja resno zaskrbljeni, da lahko pride do izključitve interneta.

V Evropi imamo na splošno dober položaj glede nevtralnosti in svobode omrežja, ker imamo učinkovito ureditev omrežij v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU, pri čemer imajo evropski porabniki večjo izbiro ponudnikov storitev širokopasovne povezave. Dejstvo, da imajo porabniki več izbire in da obstaja večja konkurenca, pomeni, da lahko drugi dobavitelj vstopi na trg z bolj odprto ponudbo, če prvi dobavitelj omejuje pravice uporabnikov. Veljavni zakonodajni okvir EU je do zdaj zagotavljal, da je telekomunikacijski trg ostal odprt, da so ponudbe za porabnike pregledne ter da je konkurenca učinkovita.

Razumem poslankino vprašanje, ker obstaja tveganje, da se bo v prihodnosti vse bolj uvajala prioritizacija internetnega prometa. V preteklosti so bile vse informacije, podatkovni paketi in biti obravnavani enako. Vendar lahko danes nove tehnike razlikujejo med paketi, da dajo prednost zvezam z visoko stopnjo nujnosti ali uporabnikom, ki so plačali premijo za višje kakovostne storitve.

Te tehnike so pravno upravičene v primerih, kadar mora biti zajamčena raven storitve, da je storitev učinkovita. Za storitve prenosa govora prek interneta je na primer potrebna osnovna najnižja raven povezave, da so take storitve zadovoljive, zlasti pri nujnih ali poslovnih klicih. Poleg tega prioritizacija prometa ustvarja spodbujevalni mehanizem za upravljavce omrežij, da vlagajo v zagotavljanje večje pasovne širine, kadar se povpraševanje poveča. To so pozitivni vidiki. Težava je, da se lahko iste tehnike uporabijo za zmanjšanje kakovosti storitev na nesprejemljivo nizko raven. Zaradi takšne diskriminacije lahko pride do storitev, ki ne dosegajo standardov za potrošnike ali nadomestne ponudnike.

Zato smo v svežnju reform telekomunikacij, ki ga je Komisija sprejela 13. novembra 2007 in isti dan predstavila Parlamentu, predlagali, da se nacionalnim telekomunikacijskim zakonodajalcem podelijo pristojnosti za določitev minimalne ravni kakovosti za storitve prenosa glede na tehnične standarde, določene na ravni EU. Poleg tega je zdaj v telekomunikacijskih pravilih nova zahteva, kar pomeni, da je treba vnaprej obvestiti uporabnike o vseh novo uvedenih tehnikah, zaradi katerih bi lahko prišlo do opredelitve prednosti. To je pravilo preglednosti.

Komisija verjame, da zagotavlja ta pristop varnost, ki bo jamčila konkurenco in dostop uporabnika, pri čemer ne bo neupravičeno omejevala zmožnosti omrežnih ponudnikov za preizkušanje različnih poslovnih modelov.

Poleg tega Parlament ve, da Komisija skrbno spremlja napredek na področju svobode omrežja. Po svetovnem vrhu o informacijski družbi leta 2006 smo Parlamentu predložili sporočilo, v katerem je jasno razložen namen Komisije v zvezi s spremljanjem in varovanjem nevtralnosti interneta. Osnovna načela odprtega interneta in povezljivost med dvema koncema so izrecno navedeni v sklepih Sveta iz leta 2005.

Te zadeve se stalno analizirajo in spremljajo, pri čemer poteka o njih stalna razprava z državami članicami, na primer v skupini na visoki ravni i2010, in s tretjimi državami. To je pomembno, ker internet nima meja. Komisija bo stalno spodbujala potrebo po odprtem internetu in dostopu, ki ne diskriminira. To podpira filozofijo regulativnega pristopa v skladu s telekomunikacijskimi pravili EU, ki bodo dodatno okrepljena z našim projektom reforme, o katerem bo v prihodnjih mesecih razpravljal Parlament.

  Karin Riis-Jørgensen (ALDE). – Hvala, gospa komisarka. Zelo sem zadovoljna z vašim odgovorom. Bil je zelo obsežen, pri čemer je pokazal, da se zanimate za to pomembno zadevo in jo poznate.

Menim, da boste pozorno spremljali sistem, kot ste obljubili. Upam, da nam boste v enem letu poročali, ali je bila z določbo o preglednosti in sistemom spremljanja, ki smo ga uvedli, zagotovljena nevtralnost omrežja. Upam, da bomo to zadevo ponovno obravnavali v šestih do dvanajstih mesecih, da ugotovimo, ali sistem deluje.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). Tudi jaz se zahvaljujem komisarki za zelo izčrpen odgovor. Prejšnji teden sem se pogovarjal s člani kongresa in jim odgovoril enako, zato sem zadovoljen, da ste potrdili moj odgovor. Vendar me zanima, ali lahko pojasnite vprašanje o vzdrževanju odprtega dostopa ob upoštevanju dejstva, da se začenja novo obdobje velikih naložb v optična omrežja prihodnjih generacij v domove, v zvezi s katerimi po mnenju nekaterih v industriji ni dovolj velike spodbude za vlaganje. Ali lahko temu parlamentu potrdite, da boste vzdrževali načela odprtega pristopa zaradi razlogov, ki ste jih navedli v odgovoru na vprašanje gospe Riis-Jørgensen?

  Paul Rübig (PPE-DE). – (DE) Tudi jaz čestitam komisarki, ker je bila izbrana za komisarko leta. Na tem področju se resnično srečujemo z velikimi izzivi. Po drugi strani obstajajo javne televizijske družbe, ki za svoje delo prejemajo veliko denarja, kar jim je seveda omogočilo ustvarjanje dobrih izobraževalnih programov. Po drugi strani mobilna televizija zdaj doseže vedno več ljudi. Kako ocenjujete napredek na tem področju?

  Viviane Reding, komisarka. − Najprej se zahvaljujem poslancu za pomoč v zvezi s spodbujanjem te politike. To je politika, ki temelji na odprtem omrežju in odprtem internetu, ki je vedno bil in bo ostal miselnost, pristop in ciljna vrednota Evrope.

Zdaj nam ni treba skrbeti, saj je naš zakonodajni okvir na srečo tak, da nismo v enako težkih razmerah kot drugi deli sveta. To ne pomeni, da lahko čakamo in ne narediti ničesar, ampak moramo to zadevo pozorno spremljati. O tem bom poročala Parlamentu, pri čemer sem prepričana, da bomo te zadeve večkrat obravnavali v razpravah o svežnju reform telekomunikacijskih regulativnih pravil. Pričakujem tudi tehnološki napredek, ki bo hitro spremenil stvari, kar lahko pomeni, da v naslednjih mesecih o tem ne bo treba razpravljati.

Glede prostega dostopa do nove tehnologije in novih vlaganj v širokopasovne povezave poslanec dobro ve, da je Komisija izglasovala veto na predlog nemške vlade za vzpostavitev novega monopola na področju optičnega omrežja. Menimo, da monopoli niso odgovor na odprt internetni dostop in vse, v kar verjamemo. To je tudi razlog, da smo se odločili za konkurenco, v kateri vidimo sredstvo za omogočanje naložb. V državah članicah, v katerih je konkurenčnost v smislu odprtega trga največja, je največja tudi konkurenčnost v smislu infrastrukture. Konkurenca pri infrastrukturi pomeni razpoložljivost vsebin storitev za potrošnika in izbiro zanj. To tudi želimo doseči.

(DE) Gospodu Rübigu naj povem naslednje: znano je, da si odločno prizadevam za evropski standard, ki nam bo omogočil narediti mobilno televizijo v Evropi uspešno v čim krajšem času, kot nam je to uspelo s standardom GSM. Mislim zlasti na zadeve, kot je vsebina, ker bo za manjše formate potrebna posebna vrsta vsebine, kar bo naši ustvarjalni industriji prineslo veliko priložnost, če bomo mobilno televizijo dali na trg čim prej, torej pred velikim nogometnim turnirjem in olimpijskimi igrami prihodnje leto. To je priložnost, ki je Evropejci ne smemo zamuditi.

Drugi del

  Predsednica. − Vprašanje št. 37 predložil Colm Burke (H-0897/07)

Zadeva: Evropska listina za mala podjetja

Evropska listina za mala podjetja je lahko ključna za izboljšanje poslovnega okolja za mala podjetja v EU.

Ali lahko Komisija izrazi svoje mnenje o tem, ali je listina uporabno orodje za pomoč in podporo malim podjetjem?

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − V sedmih letih obstoja je evropska listina za mala podjetja postala glavni dokument za politiko malih in srednje velikih podjetij v Evropi. Najprej jo je leta 2000 sprejelo 15 držav članic, zdaj pa kot referenčni okvir že 44 držav, pri čemer se danes uporablja tudi na regionalni ravni.

Politika malih in srednje velikih podjetij je od leta 2005 ključni element v okviru lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, pri čemer je bila listina vključena v proces poročanja o lizbonski strategiji. To zagotavlja potrebno prednostno pozornost na politični ravni. Dopolnjujejo jo izvajanje dobre prakse na letni ravni in konference podpisnic listine, ki zagotavljajo potrebno osredotočenost na izvajanje. Izvajanje dobre prakse in letna konferenca podpisnic listine sta še vedno uspešna.

Izvajanje dobre prakse je do zdaj zagotovilo več kot 250 primerov dokazanih in uspešnih ukrepov za politiko na področju malih in srednje velikih podjetij. V približno 80 takih primerih so države članice navedle, da so se pri razvoju svoje politike zgledovale po ukrepih v drugih državah članicah.

Navedel bom le nekaj primerov, čeprav bi jih lahko navedel še več. Grški sistem storitev „vse na enem mestu“ se zgleduje po Irski in njeni predstavitvi na konferenci podpisnic listine v Dublinu leta 2004. Avstrijska davčna olajšava za vložene dobičke je bila razvita na podlagi podobnega ukrepa v Italiji. Danska podpira mala in srednje velika podjetja z uporabo e-podjetništva na podlagi podobnih pobud na Irskem, Nizozemskem, Finskem, Švedskem in Norveškem. V vseh navedenih primerih so države članice potrdile, da so upoštevale predloge iz listine.

Veliko zanimanje za listino se kaže tudi v vedno večjem številu udeležencev na letnih konferencah podpisnic listine. Letošnje konference podpisnic listine v Berlinu se je udeležilo 350 udeležencev, tako da je na konferenci sodelovalo največ udeležencev doslej, pri čemer sem bil zelo vesel, da sem bil tam in nagovoril ljudi iz več kot 40 držav. Naslednja konferenca podpisnic listine bo potekala 3. in 4. junija 2008 na Bledu v Sloveniji. Soorganiziralo jo bo slovensko predsedstvo, pri čemer pričakujem še večje število udeležencev.

Komisija ugotavlja, da je listina zelo uporabna pri spodbujanju držav članic za izboljšanje poslovnega okolja za mala podjetja po vsej Evropi. Politični instrument ostaja odločilen že sedmo leto. Zato je odgovor na vaše vprašanje „da“.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod komisar, hvala za ta izčrpen odgovor. Moje področje je povezano s celotnim razvojem internetnih storitev in storitev širokopasovne povezave, pri čemer vem, da to ni vaše področje. Po Evropi obstaja 19-odstotno prevzemanje komunikacijske tehnologije. V moji državi je to prevzemanje približno 16-odstotno, kar vpliva na mala podjetja na podeželskih območjih, zlasti na območju, od koder prihajam. Do Parlamenta letim na primer z najzahodnejšega letališča v EU, ki je v mestu Tralee.

To pomeni, da so prostovoljne organizacije malih podjetij, ki podpirajo mala podjetja, zelo dobre v zagotavljanju informacij, zato se sprašujem, ali jim lahko dodatno pomagamo v zvezi z dostopnostjo informacij njihovim članom.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). - Hvala, gospod Verheugen, za ta zelo spodbuden odgovor. Želim povedati dve stvari v zvezi z dodatnim vprašanjem, in sicer kako nadaljevati s to pobudo ter zagotoviti njeno uspešnost. Prva zadeva način vključevanje listine v vaše zamisli za zakonodajo o malih podjetjih, ki je po mojem mnenju zelo pomemben in zanimiv napredek. Drugič, če povežem to zadevo s programom lizbonske strategije, ali se strinjate, da je največje vprašanje, kako pomagati malim podjetjem k hitremu širjenju, zlasti tistim, ki imajo dobre zamisli, vendar težko pridobijo kapital, pospešujejo rast ali ustvarijo nova delovna mesta. Ali je mogoče v program listine vključiti „dopolnilno listino“ za podjetja z visoko stopnjo rasti?

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − V zvezi s prvim vprašanjem potrjujem, da vse organizacije malih in srednje velikih podjetij dejansko sodelujejo v celoti ter da smo končali projekt, na podlagi katerega se bo vzpostavila mreža za podporo malim podjetjem povsod v Evropski uniji. Eden od najpomembnejših elementov te mreže bo prav prevzemanje informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v splošnem smislu.

Jasno smo določili enega od razlogov, zakaj so mala in srednje velika evropska podjetja manj dinamična kot na primer ameriška, kar pomeni, da ameriška mala in srednje velika podjetja rastejo hitreje, so bolj dobičkonosna in inovativna ter povprečno zaposlujejo več ljudi. Eden od razlogov za to je, pri čemer smo to jasno analizirali, da je prevzemanje IKT v Združenih državah veliko boljše. Boljše so, ker uporabljajo zlasti najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo. V Evropi smo zadovoljni, če lastnik malega družinskega podjetja sploh ima internetno povezavo. To je dejstvo. Resnično evropsko podjetje je majhno mikro podjetje z manj kot 10 ljudmi. Običajno ni osredotočeno na rast, ampak je podjetje, ki obstaja, da zajamči dohodek družine. To je razlog za njegovo delovanje. Zato je takšna podjetja težko prepričati, da se morajo posodobiti, da morajo biti dejavna na trgu ter da morajo rasti.

Strinjam se z vašimi stališči in lahko potrdim, da smo predložili že zelo veliko pobud za podporo teh podjetij, pri čemer smo nekatere od njih oblikovali skupaj z ustreznimi industrijskimi sektorji, ki se dejansko zanimajo za prodajo njihovih izdelkov. Zato je jasno, da upoštevamo stališča obeh zainteresiranih strani, pri čemer pobude niso namenjene samo malim in srednje velikim podjetjem. Pri odpravljanju težav glede prevzemanja IKT v malih in srednje velikih podjetij je treba upoštevati težave v zvezi z omrežjem na podeželskih območjih in neobstoječo infrastrukturo. Komisija je dejavna tudi na tem pomembnem področju. Zagotovo je tudi to del procesa iz listine in bo del sistema poročanja.

Gospod Harbour ve, da vedno z veseljem odgovarjam na njegova vprašanja, vendar je drugo vprašanje, ki zadeva zakonodajo o malih podjetjih, nekoliko prehitro. Uveljavljanje zamisli iz listine je proces, zato bi se bilo smiselno osredotočati na sedanje stanje, t. j. na mrežo sodelovanja na področju novih zamisli in najboljših praks. Nisem naklonjen preveč instrumentom, vendar je jasno, da moramo v postopku priprave zakonodaje o malih podjetjih pregledati vse obstoječe zakonodaje in ugotoviti, ali so primerne, ter se odločiti, ali jih lahko v tem smislu izboljšamo ali ne.

Načeloma sem zelo zadovoljen, ker je zdaj povsod v Evropi sprejeto, da imajo mala in srednje velika podjetja največje možnosti za inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest. Vse pobude, ki jih pripravljamo, bodo pomagale malim in srednje velikim podjetjem, da izkoristijo svoje možnosti v celoti.

Zavedamo se, kaj so bile osnovne težave v zadnjih nekaj letih. To so: nezadostno izrazite inovativne zmožnosti, pomanjkanje dostopa do finančnih instrumentov in zlasti tveganega kapitala ter prenos poslovanja, ki je zelo pomemben vidik, podcenjen v nekaterih državah članicah. V Evropi vsako leto izgubimo več sto tisoč podjetij, ki bi lahko obstajala še naprej, če bi bil prenos z ene generacije na naslednjo bolje organiziran. To je zelo pomembno vprašanje. Celotno davčno okolje malih in srednje velikih podjetij je pomembno, zato je moje najljubše vprašanje, t. j. prekomerno zakonsko urejanje, dejansko veliko pomembnejše za mala in srednje velika podjetja kot za velika.

Velika podjetja lahko obstajajo ne glede na težko in zapleteno zakonsko ureditev. Imajo pravne službe, ki to urejajo. Prav tako sem prepričan, da velika podjetja ne potrebujejo notranjega trga tako zelo kot mala podjetja. Večja podjetja uporabijo pravico do ustanavljanja in so zato prisotna povsod. Celotna filozofija notranjega trga mora biti po mojem mnenju osredotočena na mala in srednje velika podjetja, pri čemer moram žal povedati, da samo 8 % evropskih podjetij posluje preko mej.

Na podlagi analize lahko ugotovite, da so možnosti evropskega notranjega trga zelo neizkoriščene, če sodeluje samo 8 % naših podjetij, pri čemer so to običajno večja podjetja. Čaka nas torej še veliko dela.

  Predsednica. − Vprašanje št. 38 predložil Jim Higgins (H-0899/07)

Zadeva: Onesnaževanje s hrupom motornih vozil

Ali lahko Komisija opiše zakonodajo in smernice, ki zdaj veljajo za odpravljanje onesnaževanja s hrupom motornih vozil, zlasti v zvezi z določanjem dBA, če obstajajo, ter navede, ali si bo še naprej prizadevala zagotoviti, da bo onesnaževanje s hrupom motornih vozil manjše?

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − Vprašanje emisij hrupa štirikolesnih motornih vozil, t. j. osebnih vozil, dostavnih vozil, tovornjakov in avtobusov, je obravnavano v pravilniku UNECE št. 51 in enakovredni direktivi 70/157/EGS, ki uvaja preskus hrupa in mejne vrednosti.

Mejne vrednosti so bile v preteklosti zmanjšane že večkrat, nazadnje leta 1995. Najvišja dovoljena raven hrupa je danes med 74 dBa za osebna vozila in 80 dBA za težke tovornjake. Za dizelske motorje z direktnim vbrizgavanjem, terenska in športna vozila obstaja dodatna prilagoditev.

Zadnje znižanje ni imelo pričakovanega učinka, naknadne raziskave pa so pokazale, da merilna metoda ne izraža več dejanskega načina vožnje.

Zato je bilo določeno, da je treba pred ponovnim znižanjem ravni razviti nov testni cikel in vozne razmere pri preizkusu hrupa bolj prilagoditi resničnim načinom vožnje.

Delo v zvezi z novim testnim ciklom je zdaj končano. Obstoječi testni protokol bo zamenjano z boljšo merilno metodo, ki bo proizvedla takšno raven hrupa, kot jo povzročajo težka vozila med običajno vožnjo v mestnem prometu.

Z novim testnim postopkom je predvideno, da bodo ukinjene veljavne dodatne prilagoditve za nekatera vozila ali tehnologije.

Preden bo ta metoda uporabljena v namen homologacije, je treba na podlagi ocene učinka določiti nove mejne vrednosti zanjo. Za pridobitev reprezentativnih podatkov, ki bodo pomagali določiti navedene vrednosti in vzpostaviti zanesljivo oceno učinka, morajo proizvajalci vozil dve leti hkrati izvajati staro in novo merilno metodo.

Stara metoda se še vedno zahteva za pridobitev homologacije, nova metoda pa se bo uporabljala za namene spremljanja do leta 2009. Takoj ko bo zbiranje podatkov končano, bo Komisija predlagala novo zakonodajo, ki določa spremenjene mejne vrednosti.

Kmalu bo dokončno oblikovana tudi nova poskusna metoda za motorna kolesa. Razprave v UNECE so zdaj osredotočene na dodatne cestne preglede, ki bi se izvajali med homologacijo, da se zagotovi vrednost hrupa za primerjavo z izmerjeno ravnjo hrupa v cestnih kontrolah in odkrije motorna vozila, ki so bila predelana ali so nezadovoljivo vzdrževana.

Delo bo predvidoma končano leta 2008. Komisija bo predlagala upoštevanje ustreznega pravilnika UNECE s spremenjenimi mejnimi vrednostmi.

Poleg tega je Komisija nedavno izvedla posvetovanja o svežnju ukrepov o gumah, vključno z zmanjšanjem obstoječe mejne vrednosti hrupa za gume. Na posvetovanju je bilo predlagano zmanjšanje za 4 dBA za gume osebnih vozil in 6 dBA za gume gospodarskih vozil. To je znatno zmanjšanje. Nove mejne vrednosti za nove vrste gum bodo predvidoma začele veljati okoli leta 2012.

  Jim Higgins (PPE-DE). – Gospod komisar, hvala za izčrpen odgovor. Zagotovo se strinjam z novim mestom preizkusa, ki je zdaj na voljo, ter določitvijo novih mejnih vrednosti.

To vprašanje obravnavam z vidika prebivalca Irske. V zadnjih letih imamo na Irskem pojav „fantovskih dirkačev“, ki predelajo stara vozila in se vozijo po cestah ob katerikoli uri podnevi ali ponoči ter povzročajo resne težave v zvezi z emisijami hrupa, ki se slišijo kot reaktivno letalo in so zelo moteče zlasti v mestnih območjih.

Strinjam se z dejstvom, da obstajata dve uredbi, kot ste navedli, gospod komisar: pravilnik UNECE št. 51 in direktiva 70/157/EGS. Vendar je pomanjkljivost tega, da pravilnik UNECE št. 51 velja samo za nova osebna vozila. Menim, da je potrebna natančna opredelitev vsaj v zvezi z odgovorom komisarja Dimasa: obstajati bi morala uredba, da se osebnih vozil ne sme predelati ter da morajo biti preskusi redni.

  Hubert Pirker (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, v primeru cestnih vozil emisije hrupa ne smejo presegati mejnih vrednosti. V primeru železniškega prevoza temeljijo mejne vrednosti na povprečnih stopnjah hrupa, kar pomeni, da je treba v bližini železniških prog ohranjati zelo visoke stopnje hrupa preprosto zato, ker povprečna stopnja hrupa ne presega dovoljene meje. Ali namerava Komisija sprejeti podobne ukrepe kot veljajo za motorna vozila, s čimer bi v prihodnosti zagotovili olajšanje za tiste, ki živijo ob hrupnih območjih železniških prog?

  Margarita Starkevičiūtė (ALDE). – (LT) Poudarjam, da velikokrat omenjamo posebne zahteve, pri čemer vprašanja izvajanja teh zahtev ne obravnavamo zadostno. V zvezi z onesnaženjem opozarjam komisarja na dejstvo, da je mehanizem za spremljanje vseh zahtev, o katerih smo pravkar razpravljali, zelo razdrobljen. Menim, da mora Komisija predložiti predlog (morda ga pravkar pripravlja) z namenom uskladiti postopek upravljanja meril onesnaženosti in njenega ocenjevanja, ker je to ključna težava majhnih držav, kot je Litva, v katerih so organi upravljanja šibki in nimajo sredstev za izvajanje vseh zahtev.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije. − (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje v zvezi s prvim vprašanjem ni nikakršnega dvoma, da so predelave vozil, zaradi katerih so emisije hrupa zvišajo nad dovoljene vrednosti, prepovedane. Takšne predelave so lahko tudi kaznivo dejanje. Vendar velja, da je odgovornost držav članic zagotoviti prijetje takšnih kršiteljev prometne zakonodaje, kar tudi so, z običajnim nadzorom prometa. Ne vidim najmanjše možnosti, da lahko mi na evropski ravni storimo karkoli, da bodo države članice dejavnejše pri omejevanju praks, ki so nedvoumno nezakonite.

Tekmovanje z osebnimi vozili na javni avtocesti je seveda nezakonito v vseh evropskih državah. Ne obstaja nobena evropska zakonodaja, ki bi jo lahko kdo citiral v obrambo pred obtožbo v zvezi s tekmovanjem na javni avtocesti. Za to so torej v celoti pristojne države članice, ki imajo vse potrebne instrumente za preprečitev takšnih prekrškov.

Glede emisij hrupa železniškega prometa je moja neposredna odgovornost omejena na dejavno preprečevanje hrupa, to pomeni na tisto, kar lahko naredimo za omejitev emisij hrupa osebnih vozil. Nisem neposredno odgovoren za pasivno preprečevanje hrupa, ki ste ga omenili. Vendar bom o tem z veseljem razpravljal s pristojnim komisarjem ter zagotovil, da čim prej dobite odgovor na vprašanje, ali ima Komisija v tem smislu kakšne načrte.

Dejansko se strinjam z vašimi stališči v celoti. To je zelo pomembno vprašanje. Prizadevanje za preprečevanje hrupa ne sme biti osredotočeno le na cestni promet. Sodobna železniška tehnologija lahko predstavlja zelo resne težave v zvezi s hrupom. Iz primera Nemčije vem, da je onesnaževanje s hrupom zelo pomemben dejavnik moderne tehnologije, ki poganja enotirni sistem Transrapid. Zato bomo to zadevo obravnavali in vam dali dokončen odgovor.

Naslednje vprašanje se nanaša na mehanizme nadzora. V zvezi s tem lahko povem le, da je naša zakonodaja nedvoumna. Pravila in mejne vrednosti so jasne, pri čemer so za zagotavljanje upoštevanja mejnih vrednosti odgovorne države članice. Komisija nima instrumentov za nadzor, s katerimi bi lahko v vsakem primeru preverila, ali države članice dejansko uporabljajo zakonodajo.

Načelo subsidiarnosti je dejstvo. Ne morem določiti, kje bi morali spremeniti evropsko zakonodajo, da bi povsod zagotovili njeno primerno uporabo. Pravila so enaka za vse države članice. Vsebujejo jasna navodila, ki določajo, kako jih je treba uporabiti. V primeru, ki zadeva Litvo, so za zagotovitev, da do takšnih primerov ne pride, odgovorni naši kolegi v parlamentu in vladi omenjene države.

  Predsednica. − Žal moramo nadaljevati, zato bomo na vprašanja, na katera zaradi pomanjkanja časa nismo odgovorili, odgovorili pisno (glej Prilogo).

Hvala, komisar Verheugen, ker ste pri razpravi prisotni tako dolgo.

Vprašanje št. 40 predložila Giovanna Corda (H-0871/07)

Zadeva: Liberalizacija energetskega trga v korist potrošnikov

Sklepi nedavnega poročila o posledicah deregulacije evropskega trga za plin in elektriko za potrošnike, ki ga je naročila Evropska komisija, ter znatno višje cene, zabeležene ali objavljene v zadnjem času, kažejo, da veliko držav članic še ni bilo pripravljenih na izziv liberalizacije tega trga.

Če je to res, ali lahko Komisija pojasni, kako se namerava odzvati na znatno višje cene energije, ki prizadenejo potrošnike, ki bi morali dejansko imeti največjo korist zaradi liberalizacije? Ali lahko pojasni, ali in kako bodo potrošniki sploh upoštevani in vključeni v organe, ki jih bodo ustanovili Komisija ter evropski in nacionalni zakonodajalci z namenom rešiti sedanje težave?

  Andris Piebalgs, komisar. − Komisija pozorno spremlja nedavne dogodke v zvezi s cenami v državah članicah. Meni, da je omenjene višje cene težko pojasniti z enim samim dejavnikom in da jih je treba obravnavati v širšem kontekstu večjega svetovnega povpraševanja po nafti in zemeljskemu plinu. Vendar sta vsekakor pomembna tudi večja naložbena dejavnost in zlasti prehod na bolj trajnostno proizvodnjo energije. Poleg tega so bile v številnih državah članicah podlaga za odpiranje trga zelo nizke cene. Vendar to v srednjeročnem in dolgoročnem smislu ni bilo zadostno opozorilo za večje naložbe, ki so potrebne, zato se je zdaj obremenitev prenesla na nas.

Vprašanje, ali so omenjene višje cene odvisne tudi od uveljavljanja tržne moči, je Komisija preučila in ugotovila, da so bile cene elektrike v nekaterih državah članicah višje, kot bi pričakovali na popolnoma konkurenčnih trgih. V zvezi s tem so Komisija, Svet in organi za zagotavljanje konkurence naročili pristojnim zakonodajnim službam, naj določijo obnašanje, ki ni skladno s konkurenčnostjo, ter ustrezno ukrepajo.

Komisija tudi sama raziskuje domnevno obnašanje nekaterih nosilcev dejavnosti, ki ni v skladu s konkurenčnostjo, pri čemer je letos sprožila pet postopkov proti monopolom. Komisija se zelo zaveda tudi strukturnih težav v tem sektorju. Zato tretji energetski paket zagotavlja veliko različnih predlogov za izboljšanje teh strukturnih težav, zlasti s predlogom ločevanja lastništva upravljavcev prenosnih omrežij.

Komisija je vedno menila, da bi morali imeti največ koristi zaradi liberalizacije potrošniki. Predlogi Komisije za tretji energetski paket zato vključujejo številne ukrepe, ki bodo okrepili vlogo in pravice potrošnikov. V paketu je predlagana zlasti pravica potrošnikov, da kadar koli zamenjajo ponudnika in da imajo prost dostop do podatkov o lastni porabi. Z večjim ozaveščanjem in več pravicami potrošnikov ob upoštevanju njihove porabo energije Komisija zagotavlja orodja za delujoči maloprodajni trg.

  Giovanna Corda (PSE). – (FR) Gospa predsednica, gospod komisar, veseli me, da bodo imeli potrošniki zemeljskega plina in električne energije največ koristi, ker boste uveljavili bolj omejevalne ukrepe v tem sektorju, pri čemer upamo, da bo to imelo nekaj vpliva na znižanje cen za državljane EU. Navedla bom primer: v Belgiji je bilo napovedano 20-odstotno zvišanje cen, kar je za revne nemogoče. Kot humanistka ne morem sprejeti teh razmer.

Poleg tega, gospod komisar, ali mi lahko zagotovite, da bodo potrošniki dejansko vključeni v vse stopnje izvajanja liberalizacije tako, da bodo del različnih svetovalnih odborov ter vključeni v nove mehanizme za reševanje sporov?

  Teresa Riera Madurell (PSE). – (ES) Gospa predsednica, gospod komisar, postavila bom nekaj vprašanj v zvezi z maloprodajnim forumom potrošnikov, za katerega si boste prizadevali.

Kdaj ga nameravate vzpostaviti? Kdo lahko na njem sodeluje, da bo dejansko deloval v korist potrošnikov? Kakšna bo naloga foruma v zvezi z vsem, kar ste pravkar povedali?

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) V Nemčiji so se cene električne energije nedavno zvišale za 10 %, ker električna energija ustvarja veliko mero udobja in mora zato veliko stati. Ali bo imel tretji energetski paket kakšen vpliv na zakonodajalce? Ali je mogoče vplivati na zvišanje cen, če za to ni utemeljenih razlogov? Ali ni koristno uveljaviti nekatere omejitve za zvišanje cen, če ni utemeljenih razlogov za ustvarjanje prekomernega dobička?

  Andris Piebalgs, komisar. − Začel bom s tretjim vprašanjem.

Obstajajo vprašanja, ki jih lahko obravnavamo tako, da upoštevamo trg in moč potrošnikov, vendar obstajajo tudi takšna, pri katerih bi potrebovali strukturno spremembo. Posebnost energetskega trga je, da manj pomembne elektrarne določajo višino cene. Jasno je, da moramo zagotoviti preglednost na trgu v celoti, zato tretji sveženj zakonodajnih predpisov resnično obravnava ločitev dejavnosti prenosa od dejavnosti dobave. V nasprotnem primeru ne bomo nikoli imeli priložnosti, da bi vprašali, ali plačujemo pošteno ceno.

Kar zadeva drugo vprašanje, je jasno, da so cenovna gibanja stalna, če se na trgu vzpostavijo pogoji za konkurenco, kar pomeni, da se cene ne zvišujejo ali znižujejo ali se znižujejo manj v primerjavi z nekonkurenčnim trgom, ker bi v nasprotnem primeru podjetja s polmonopoli dejansko lahko določala ceno. To pomeni, da sta rešitvi teh dveh vprašanj dejansko odvisni od vlad.

Glede moči potrošnikov smo sprejeli listino o pravicah potrošnikov, ki zagotovo vsebuje vse ustrezne informacije o pravicah potrošnikov na podlagi vse obstoječe zakonodaje. Te pravice smo še bolj okrepili.

Glede foruma potrošnikov bomo vanj zagotovo povabili potrošniške organizacije, ki so v državah članicah dobro zastopane, ter njihovo krovno organizacijo. Tisti, ki najbolj podpirajo naše ukrepe, da bi dejansko oblikovali vseevropski konkurenčni trg, so zagotovo člani različnih potrošniških organizacij.

  Predsednica. − Vprašanje št. 41 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.

Vprašanje št. 42 predložil Bernd Posselt (H-0892/07)

Zadeva: Sodelovanje na področju energetike v jugovzhodni Evropi.

Katere ukrepe je sprejela Komisija, da bi zmanjšala odvisnost držav članic iz jugovzhodne Evrope, držav kandidatk in balkanskih držav, ki so vključene v solunski proces, od oskrbe z energijo prek Rusije?

  Andris Piebalgs, komisar. − Komisija namenja veliko pozornosti stanju v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo v jugovzhodni Evropi. To je bil eden od glavnih ciljev ustanavljanja energetske skupnosti, ki temelji na zakonodaji EU, za notranje trge zemeljskega plina in električne energije, ter zlasti njenih ukrepov glede varnosti oskrbe in solidarnosti.

Jugovzhodna Evropa je na križišču številnih glavnih poti za oskrbo z energijo. Številne države v regiji proizvajajo zemeljski plin. Takšni sta na primer Hrvaška in Romunija. Novi terminali za utekočinjeni zemeljski plin na obali Jadranskega morja ter novi povezovalni vodi za plin in električno energijo, ki so povezani z različnimi viri energije, so začeli delovati nedavno ali so v zadnjih razvojnih stopnjah.

Vendar oskrbuje nekatere države z znatnim deležem zemeljskega plina za industrijski sektor, za ogrevanje in tudi za proizvodnjo električne energije le en ponudnik.

V okviru Pogodbe o Energetski skupnosti ter s podporo finančnih instrumentov EU in mednarodnih finančnih institucij spodbuja Komisija razvoj integriranega trga v regiji, ki je priključen trgu EU.

Vendar to pomeni, da se bo varnost oskrbe občutno okrepila z razvojem trgovanja z zemeljskim plinom in električno energijo v regiji, razvojem novih projektov medsebojnega povezovanja in proizvodnje ter vzpostavitvijo trdnega zakonodajnega okvira.

Poleg tega bodo novi viri zemeljskega plina omogočali razvoj sektorja plina v tistih državah, v katerih še ne obstaja. Obstaja tudi zelo jasen cilj v zvezi z učinkovitostjo energije. Da bi Komisija okrepila varnost energije, podpira politiko raznolikosti ponudnikov in transportnih poti. Izrazito je naklonjena zlasti razvoju projekta Nabucco, drugih projektov v zvezi s plinom in dogodkov v zvezi s terminali za utekočinjeni zemeljski plin v regiji ter smiselnih projektov v zvezi z naftno oskrbo z namenom doseči večjo raznolikost.

Komisija meni tudi, da bo Rusija v prihodnosti ostala pomemben vir energije za jugovzhodno Evropo, vendar skupaj z drugimi viri iz sredozemske kotline in z območja Kaspijskega morja.

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Najprej se zahvaljujem za zelo dober in temeljit odgovor. Postavil bom le dve kratki dodatni vprašanji. Najprej, ali obstaja posebno sodelovanje z dvema državama kandidatkama v regiji, to je Hrvaško in Makedonijo? In nato, ali je energetska odvisnost Kosova poseben problem? Ali ni mogoče zagotoviti posebne podpore za vetrno in vodno energijo v sosednji Albaniji? Dejansko obstaja velik potencial za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah zlasti na Kosovu in v Albaniji ter tudi v Makedoniji.

  Danutė Budreikaitė (ALDE). – (LT) Pred dvema tednoma smo prejeli novice v zvezi s sporazumom med Italijo in Rusijo o gradnji novega plinovoda v južni regiji. Omenjeni južni plinovod dejansko podvaja projekt Nabucco. Vladimir Putin je dejal, da je hvaležen Komisiji, ker je odobrila omenjeni projekt. Zanima me vaše mnenje v zvezi s tem.

  Andris Piebalgs, komisar. − Kar zadeva odnose s Hrvaško, potekajo s to državo pristopna pogajanja, pri čemer je najbolj napredovala v smislu sprejetja pravnega reda Skupnosti ter hkrati sodeluje v vseh dejavnostih Energetske skupnosti. Prav tako je Hrvaška zaradi višje stopnje razvoja v smislu pravnega reda bolj vključena v energetski trg EU in vodi nekaj projektov.

Makedonija je del Energetske skupnosti in prav tako napreduje v zvezi z izvajanjem pravnega reda. Njen napredek v tem smislu pomeni, da je vodilna v regiji.

Kar zadeva Kosovo, sodelujemo z UNMIK in podpiramo vse tamkajšnje dejavnosti. Zavedam se, da vedno obstajajo nekatere težave s plačili in oskrbo z energijo, vendar smo do danes te zadeve uspeli rešiti, pri čemer so ljudje dobili zaloge energije, ki jih potrebujejo.

O italijansko-ruskem južnem plinovodu nisem nikdar razmišljal kot o nadomestku za projekt Nabucco. Kot je bilo sporočeno v Svetu, je napredek v zvezi s projektom Nabucco dober. Prejel sem tudi prva uradna obvestila od zakonodajalcev glede vprašanja dostopa tretje strani, pri čemer se v projektu Nabucco iščejo novi viri oskrbe, tj. Azerbajdžan, Turkmenistan, Egipt in postopno tudi Iran.

Vprašanje južnega plinovoda je popolnoma jasno. Je vir oskrbe z ruskim zemeljskim plinom. ENI in Gazprom na tej stopnji projekta skupaj izvajata študijo izvedljivosti. Počakati in ugotoviti je treba, kako se projekt razvija. Ta projekt bo Evropski uniji zagotovil novo oskrbovalno pot in okrepil varnost dobave, ker je zaradi večjega števila plinovodov proti EU večja tudi varnost oskrbe, čeprav to ni nadomestilo za projekt Nabucco.

Glede pohvale, ki jo je izrazil predsednik Putin, nimam posebnega komentarja.

  Predsednica. − Vprašanje št. 43 predložila Mairead McGuinness (H-0895/07)

Zadeva: Vključitev Irske v energetski trg EU

Varnost oskrbe z energijo na Irskem je vedno bolj pomembna za potrošnike, podjetja in oblikovalce politike; zato je potrebno medsebojno povezovanje s splošnim evropskim energetskim trgom v celoti. Da bi to dosegli, je treba zgraditi nujno infrastrukturo za zagotovitev zanesljive oskrbe z varno in cenovno ugodno energijo.

Sistemski operater za prenos električne energije na Irskem (ERIGRID) je zdaj na stopnji posvetovanja v zvezi s projektoma Meath Cavan Power Project in Cavan-Tyrone Interconnector, za katera so se sredstva delno zagotovila iz pobude EU TEN-E, pri čemer bo sredstva za gradnjo verjetno prispevala EU. Na lokalni ravni so nekateri zaskrbljeni zaradi obsega predlaganih projektov, zlasti v zvezi z mogočimi posledicami za zdravje prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini vodov. Ali lahko Komisija poda izjavo v zvezi s to posebno razsežnostjo težave?

Poleg tega je te vode zaradi njihove dolžine, ki znaša do 58 kilometrov, smiselno postaviti pod zemljo. Ali lahko Komisija pojasni svoje stališče v zvezi s tem vidikom omenjenih projektov in podobnih projektov v EU? Ali lahko Komisija pojasni, kaj je najboljša praksa in kaj je treba upoštevati pri odločitvah, ali naj takšni vodi potekajo nad zemljo ali pod njo?

  Andris Piebalgs, komisar. − Komisija nima pristojnosti v zvezi s postavitvijo vodov, o čemer odločajo izključno organi držav članic v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU.

Priporočilo Sveta z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem določa okvir za minimalne omejitve in referenčne ravni, vendar so za izvajanje ukrepov pristojne države članice.

Kar zadeva mogoče vplive na zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, je znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja nedavno sprejel mnenje, ki vključuje oceno znanstvenih ugotovitev na tem področju.

Nadzemni vodi so običajno cenovno najugodnejša rešitev za prenos na velike razdalje več kot 50 km. Podzemni kabli so prav tako preizkušena tehnologija, vendar so bili do zdaj uporabljeni bolj za kratke do srednje dolge razdalje, pri čemer je to dražje.

Če imajo nadzemni električni vodi napetost 220 kW ali več ali če so dolgi več kot 15 km, je treba izvesti oceno vpliva na okolje. Poleg tega velja za vsak načrt ali projekt za nadzemne električne vode, ki ima verjetno znaten škodljiv učinek na območja Natura 2000, da je predmet postopkovnih zaščitnih ukrepov iz člena 6 direktive Sveta 92/43/EGS.

  Jim Higgins (PPE-DE). – Ali lahko komisar pove, ali obstaja kakšen dokončni ali znanstveni dokaz v zvezi s trditvijo, da predstavljajo elektromagnetna polja tveganje za javno zdravje oziroma da jih ne predstavljajo? Vem, da imajo države članice, kot je dejal, končno pristojnost v zvezi s svojimi povezovalnimi vodi, kabli itd.

Poleg tega me zanima, ali se komisar strinja, da je kljub odporu industrije z vidika vizualne vključitve voda v okolje, javnega zdravja in okolja bolje, da bi bili takšni kabli podzemni?

  Andris Piebalgs, komisar. − Najprej bom pojasnil stališče v zvezi z možnostjo postavitve vodov pod zemljo. Do zdaj se je tehnologija podzemnih kablov uporabljala samo za nekatere omejene primere, kot je primer letališča v Madridu.

Načeloma za samo dolžino kablov zdaj ni nobenih omejitev. Vprašanje so stroški. Stroški za podzemne vode so običajno trikrat do petkrat višji od stroškov za nadzemne vode, zato se do zdaj za take vode še ni odločil nihče, saj je bila vedno na izbiro druga možnost. Dejansko so bili podzemni vodi izbrani samo, kadar postavitev nadzemnih vodov ni bila mogoča.

V nekaterih občinah zdaj preučujejo, ali bi bilo v nekaterih primerih smiselno uporabiti kable, ki bi bili inovacija na področju vodov. Vendar bo takšna izbira pomenila večje stroške za potrošnika.

Glede znanstvenih dokazov o izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem obstajajo splošna omejitev, priporočila Sveta z dne 12. julija 1999 ter minimalne okvirne omejitve in izhodišča. Vendar v zvezi z dodatnimi znanstvenimi dokazi o ogroženosti zdravja menim, da teh varnostnih priporočil iz leta 1999 ni treba poostriti.

Dejansko so nadzemni vodi še vedno smiselna možnost, pri čemer menim, da bi morali nadzemne vode ali kable izbrati glede na dejanske razmere ter ob upoštevanju, da tudi pri polaganju kablov obstajajo težave. Vedeti je treba, da lahko vodi potekajo tudi po območju Natura 2000 ali vplivajo na okolje. Rešitve brez vpliva na okolje ni. Hkrati so na voljo različne tehnološke možnosti, ki jih je mogoče predlagati in ki jih podjetja poznajo.

  Predsednica. − Na vprašanja, na katera zaradi pomanjkanja časa nismo odgovorili, bomo odgovorili pisno (glej Prilogo).

Komisar Piebalgs bo prisoten tudi pozneje, vendar bo na vprašanja v imenu komisarja Dimasa odgovoril zdaj.

Vprašanje št. 53 predložil Georgios Papastamkos (H-0875/07)

Zadeva: Finančna sredstva EU za evropske okoljske nevladne organizacije

Civilna družba ima prek nevladnih organizacij zelo pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb procesa evropskega vključevanja ter pri novih vrstah evropskega upravljanja. Kateri delovni program Skupnosti je zdaj veljaven za podpiranje evropskih nevladnih organizacij, ki so dejavne predvsem na področju varstva okolja? Katere nevladne organizacije (in katere od njenih dejavnosti), ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju ter izvajanju okoljske politike in zakonodaje Skupnosti, so do zdaj prejele finančno podporo? Koliko znaša finančna podpora za nevladno organizacijo? Ali se področje sedanjega programa Skupnosti razlikuje glede na zemljepisni položaj? Katere grške nevladne organizacije so sodelovale ali sodelujejo samostojno ali na nadnacionalni podlagi v sedanjem programu? V skladu s katerimi merili bo izbran, spremljan in vrednoten sistem, ki temelji na rezultatih in pokazateljih učinka?

  Andris Piebalgs, komisar. − Komisija financira delovanje evropskih okoljskih nevladnih organizacij na podlagi programa, ki obstaja od leta 1997. Pravna podlaga za sedanji program je uredba o LIFE+.

Cilj je okrepiti sodelovanje evropskih nevladnih organizacij pri razvoju in izvajanju okoljske politike EU.

Številne različne nevladne organizacije so bile ustanovljene med izvajanjem programa. Seznami ukrepov in zneskov so objavljeni na spletni strani Generalnega direktorata za okolje. Zaradi omejitve časa ne morem prebrati vseh, vendar bom seznam posredoval spoštovanemu poslancu.

V programu ni nobenega zemljepisnega razlikovanja, saj je namenjen evropskim in ne nacionalnim organizacijam. Pogoj za organizacije je sodelovanje v dejavnostih v najmanj treh državah članicah EU. Vendar ima le ena od ustrezno ustanovljenih organizacij sedež v Grčiji, tj. Sredozemska informacijska pisarna za okolje, kulturo in trajnostni razvoj. Številne med njimi imajo grške članske organizacije, na primer Evropski okoljski urad, EUROPARC in Mednarodna zveza prijateljev narave.

Subvencije so razpisane v letnem razpisu za zbiranje predlogov. Prošnje se ocenjujejo po merilih za dodelitev, pri čemer so izbrane nevladne organizacije, ki imajo najboljše možnosti za prispevek k razvoju in izvajanju prednostnih nalog okoljske politike EU.

Komisija zagotovi spremljanje in vrednotenje, ki temeljita na poročilih, ki jih predložijo upravičenci, ter na temeljiti presoji. V tem postopku se ocenjuje, v kolikšni meri je organizacija izpolnila svoj delovni program ter prispevala k razvoju in izvajanju politike EU.

  Georgios Papastamkos (PPE-DE). - (EL) Gospa predsednica, komisarju Dimasu, ki na konferenci na Baliju zastopa Evropsko unijo, želim veliko uspeha. Vendar sem pričakoval, da bo mojim vprašanjem namenjene več pozornosti, ker so vprašanja jasna, pri čemer je odgovor splošen. Vesel bom, če bo komisar Piebalgs posredoval in zagotovil, da mi bo Komisija poslala podatke v zvezi s postavljenimi vprašanji. Če ne drugega, sem eden od tistih, ki verjamejo, da so nevladne organizacije oblika evropskega upravljanja, čeprav neuradna; imajo zelo pomembno vlogo, ki ji je treba priznati pomembnost, kar je razlog za moje vprašanje. Zato ne čakam na podatke v smislu preglednosti, ampak v smislu demokratične odgovornosti, ki zadeva Komisijo.

Za konec pozivam komisarja Piebalgsa, naj uporablja uradna imena, ki jih je sprejela Komisija, ko omenja tretje države.

  Jörg Leichtfried (PSE). – (DE) Gospod komisar, v zvezi s tem bi vas rad vprašal nekaj, o čemer že dolgo razmišljam. Sem član nekaterih od teh organizacij. Vendar se zadnje čase vse pogosteje sprašujem, kako demokratično delujejo te organizacije in ali Komisija preverja, ali so omenjene organizacije demokratične organizacije z notranjimi volitvami ali so organi s strukturo upravljanja, ki ne podpira nadzora in nima odgovornosti do članov organizacije ali drugih, kar pomeni, da lahko gredo sredstva v nekaterih okoliščinah v smeri, ki jih nihče ne pričakuje.

  Andris Piebalgs, komisar. − Pravna podlaga je zelo jasna, t. j. uredba o LIFE+. Organizacije ocenjujemo na podlagi te uredbe. To pomeni, da imamo posebna merila na podlagi katerih lahko organizacije zaprosijo za subvencijo, vendar ne ocenjujemo notranje sestave in notranje organizacije.

Kar zadeva vprašanje preglednosti, jo zagotovo podpiramo. Na vsa vprašanja, ki ste jih postavili, bomo pisno odgovorili in poslali seznam, ki sem ga obljubil v svojem odgovoru. Menim, da je pomembno, da lahko javnost spremlja stanje, ker je zelo jasno, da so nevladne organizacije subvencionirane z javnim denarjem, zato bi moral biti postopek pregleden v celoti. Komisija si prizadeva, da bi v tem postopku zagotovila preglednost in odgovornost v skladu z uredbo o LIFE+.

  Predsednica. − Vprašanje št. 54 predložil Claude Moraes (H-0878/07)

Zadeva: Kriminal v zvezi z odpadki/varstvo okolja na podlagi kazenskega prava

Evropska komisija je februarja 2007 predlagala direktivo (COD/2007/0022), ki države članice obvezuje, da resne prekrške v zvezi z onesnaževanjem okolja obravnavajo kot kazniva dejanja in določijo minimalne kazni za kazniva dejanja zoper okolje, kot je na primer kaznivo dejanje v zvezi z odpadki. To je pozitiven ukrep, saj je največja težava v boju proti okoljskemu kriminalu ta, da so denarne kazni prenizke in zato ne spodbujajo zadostno usklajevanja z okoljskimi predpisi, kot je opozorila agencija Vlade Združenega kraljestva za okolje.

Vendar me zanima, katere druge ukrepe načrtuje Komisija v boju proti Kriminalu v zvezi z odpadki v Evropi ob upoštevanju ovir, s katerimi je povezan prenos te direktive v nacionalne zakonodaje držav članic?

  Andris Piebalgs, komisar. − Med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami Komisije sta tudi zagotavljanje ustrezne uporabe zakonodaje EU na področju odpadkov v državah članicah in preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov. Predlagana direktiva o preprečevanju kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki bo zagotovila, da se bodo za resna okoljska kazniva dejanja izrekale učinkovite kazenske sankcije v celotni Evropski uniji. Predlagana direktiva zajema vse resne kršitve v zvezi z odpadki, vključno z nezakonitim ravnanjem z odpadki ter njihovim prevozom, izvozom in uvozom.

Vendar pobuda za preprečevanju kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki ni edina dejavnost Komisije za preprečevanje kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki. Komisija sprejema številne ukrepe za posamezna območja, v katerih so kriminalna dejanja v zvezi z odpadki resen problem za države članice. To zadeva zlasti nezakonita odlagališča in nezakonite pošiljke odpadkov, ki so zajeti v pomembni zakonodaji EU.

Komisija ukrepa pravočasno, da bi preprečila negativne vplive na okolje in zdravje zaradi neustreznega ravnanja z odpadki. Kjer je tveganje veliko, so organizirani dogodki za ozaveščanje o odlagališčih in pošiljkah odpadkov. Lani je bilo takšnih dogodkov 16, za letos pa je načrtovanih še 10. Nacionalni organi in zainteresirane strani se redno udeležujejo večstranskih srečanj za reševanje slabega izvajanja zakonodaje EU na področju odpadkov.

Stalno se razvijajo smernice v zvezi s ključno zakonodajo EU na področju odpadkov, kot so smernice v zvezi s pošiljkami odpadkov in posameznimi programi za ustrezno odlaganje odpadkov, na primer odpadle električne in elektronske opreme ter lahkih vozil. Z osredotočanjem na takšne smernice se bo zagotovilo, da bo zakonodaja EU enotno in pravilno uporabljena po vsej Evropski uniji.

Najpomembnejše je, da se ve, kaj se dogaja v državah članicah, ter da se skladnost z zakonodajo preverja v praksi. Komisija tesno sodeluje z omrežjem IMPEL na primer v zvezi s skupnimi izvršilnimi ukrepi glede pošiljk odpadkov, inšpekcijskih pregledov in spremljanja odlagališč.

Na sistematično neuspešnost držav članic v zvezi z upoštevanjem zakonodaje EU na področju odpadkov se stalno odziva Komisija s pravnimi ukrepi, vključno z resnimi grožnjami z denarnimi kaznimi v skladu s Pogodbo ES. Grčija je leta 2003 na primer dobila denarno kazen 20 000 EUR na dan, ker je dovolila, da je bilo na otoku Kreta nezakonito odlagališče. Zdaj je Komisija že v več državah članicah sprožila resne ukrepe proti številnim nezakonitim odlagališčem.

Komisija prav tako spodbuja države članice, naj izkoristijo možnosti financiranja na ravni EU ter zagotovijo, da stroški programa v zvezi z odpadki v skladu s številnimi instrumenti prispevajo k boljšemu izvajanju zakonodaje na področju odpadkov.

Uredba EU o pošiljkah odpadkov vključuje podlago za sodelovanje med državami članicami pri preprečevanju nezakonitih pošiljk odpadkov. Zdaj preučujemo potrebo po dodatnih ukrepih za okrepitev izvajanja zakonodaje EU na področju odpadkov, vključno s pravno zavezujočimi pravili za inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov. Da bi zagotovili zadostno kakovost in pogostost inšpekcijskih pregledov, je morda treba določiti posebna merila.

  Claude Moraes (PSE). - Gospod komisar, zahvaljujem se za ta izčrpen odgovor.

Nedavno sem se o tej direktivi posvetoval z Agencijo za okolje v Združenem kraljestvu. Medtem ko se vsi strinjamo z vodilno vlogo Komisije na tem področju, sem od Agencije za okolje v svoji lastni državi članici izvedel, da bodo kazni in mogoče denarne kazni v državah članicah veliko prenizke, da bi resno spodbudile upoštevanje pravil, kadar se izvršilni ukrep ne bi resnično izvedel.

Zato bi nastalo veliko črnih odlagališč, odpadki pa bi se odlagali nezakonito.

Imate v zvezi s tem stališče ob upoštevanju dejstva, da se Agencija za okolje in druge nacionalne agencije odločno strinjajo s temi predlogi?

  Andris Piebalgs, komisar. − Enako kot velja za denarne kazni za države članice, velja tudi za Grčijo, ki plačuje denarno kazen na dan, vendar je skupni znesek za vse leto zelo velik. Menim, da moramo v primeru neuspeha držav članic v zvezi z izvajanjem zakonodaje uporabiti zakonodajni postopek za ugotavljanje kršitev, ki jih želimo odpraviti, pri čemer o denarni kazni odloča sodišče.

Tudi za podjetja so denarne kazni predpisane v skladu z nacionalno zakonodajo, če je ta kršena. Tako morajo države članice resnično zvišati te denarne kazni, ker Komisija počne, kar mora, pri čemer ne more predpisovati denarnih kazni za neučinkovito izvajanje zakonodaje EU. To bi moralo obravnavati Sodišče, saj je zakoniti organ Evropske unije.

Če je treba okrepiti sistem denarnih kazni, bomo zagotovo natančno upoštevali ta nasvet, ker bi morale biti denarne kazni dejansko dodeljene na način, ki preprečuje kršitev zakona, in ne samo tako, da jih lahko podjetja zaobidejo ali preložijo stroške na potrošnike. Vendar menim, da je naš cilj na tem področju isti, zato verjamem, da danes določena višina denarnih kazni ni sporna.

Težava je, da se zakonodaja ne izvaja dovolj učinkovito in inšpekcijski pregledi niso zelo pogosti, zaradi česar se od Komisije zahteva, da naredi več za vodenje držav članic k strožjemu ukrepanju glede kriminalnih dejanj v zvezi z odpadki.

  Reinhard Rack (PPE-DE). – (DE) Gospod komisar, pravilno ste izpostavili, da je izvajanje pravnih predpisov vsaj tako pomembno kot njihova uzakonitev. Obstaja primer, ki ga še niste omenili. To so razmere, v katerih je odlaganje nekaterih odpadkov v eni državi kaznivo dejanje, pri čemer so zadevni odpadki nato poslani v drugo državo. V takšnem primeru dejansko dve državi verjetno kršita pogodbo. Ali ste obravnavali tudi to možnost?

  Andris Piebalgs, komisar. − Imamo zakonodajo o pošiljkah odpadkov, kar pomeni, da obstajata skupna podlaga ter dodatno sodelovanje v zvezi s kazenskimi zadevami, ker vprašanje ne zajema le ravnanja z odpadki. Zaradi razvojnih dosežkov so lahko podjetja, ki odpadke pošiljajo nezakonito, kaznovana s sedanjimi zakonodajni postopki. Menim, da je razlog za težave neizvajanje zakonodaje in ne pomanjkanje ustrezne zakonodaje.

  Predsednica. − Vprašanje št. 55 predložil Dimitrios Papadimoulis (H-0880/07)

Zadeva: Čistilne naprave v Grčiji

Ali bo Komisija sporočila, koliko grških regij in natančno katere od njih imajo probleme v zvezi z obstojem in delovanjem čistilnih naprav? V katerih regijah so bolj kot sekundarno čiščenje odpadnih voda pomembne čistilne naprave? Ali so grški organi ponovno pregledali seznam občutljivih regij ter ugotovili, katere druge vode je treba določiti kot občutljive? Katere so te vode?

Kako Komisija ocenjuje izrazito zmanjšanje obsega aglomeracij, ki odlagajo odpadke na občutljivih območjih, na katerih je zlasti zaželeno ravnanje v skladu z direktivo 91/271/EGS⁽¹⁾? Ali zadevajo postopki za ugotavljanje kršitev Grčijo? Če jo zadevajo, v katerih primerih so bile ugotovljene kršitve? Ali je Grčija sprejela nujne ukrepe za ravnanje v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti C-119/02 na podlagi primera Thriasia Pedia (Triazijska ravnica)?

Kolikšna je začetna stopnja črpanja sredstev iz kohezijskega sklada, operativnega sklada za okolje in regionalnih operativnih programov za čistilne naprave v Grčiji?

  Andris Piebalgs, komisar. − Preverjanje skladnosti z zahtevami direktive 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode je zapletena naloga, ker vključuje ocenjevanje podatkov glede več tisoč aglomeracij v vsej Evropski uniji. Službe Komisije zbirajo in ocenjujejo vse razpoložljive informacije in se osredotočajo na podatke, ki so vključeni v nacionalna poročila o izvajanju.

Ko njihova ocena pokaže, da države članice ne ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi iz direktive, Komisija sproži postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 226 Pogodbe ES.

Ob upoštevanju več tisoč aglomeracij, ki jih je treba preveriti, se je Komisija odločila za horizontalni pristop. Tako Komisija ni prenagljeno sprožila posameznih postopkov za ugotavljanje kršitev za vsako aglomeracijo, ampak obravnava aglomeracije skupinsko glede na posamezno državo članico in pomembne obveznosti. Grčija je ena od držav članic, ki ima še vedno velike težave v zvezi s pravilnim izvajanjem direktive.

Kar zadeva aglomeracije z več kot 10 000 prebivalci, je Grčija določila 36 občutljivih območij. Od 18 aglomeracij, ki spadajo v ta območja, jih 14 ravna v skladu z zahtevami iz direktive. Vendar Komisija meni, da bi morali med občutljiva območja uvrstiti še 10 drugih vodnih teles. Na tej stopnji obrazloženega mnenja se postopek za ugotavljanje kršitev nadaljuje. Grški organi nasprotujejo določitvi teh območij kot občutljivih. Ocenjevanje poslanih informacij se še vedno izvaja, pri čemer se Komisija ne bo obotavljala z vložitvijo tožbe na Sodišče, če bo potrebno.

Kar zadeva posebno vprašanje aglomeracije Thriasio Pedio, je Sodišče v svoji sodbi z dne 24. junija 2004 razglasilo, da Grčija ni uspela vzpostaviti zbiralnega sistema in zagotoviti ustreznega ravnanja. Komisija je zato sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 228 Pogodbe.

Grški organi so odobrili zahtevano gradnjo infrastrukture, ki se je sofinancirala iz kohezijskega sklada. Glede na razpoložljive informacije je načrtovano, da bo projekt pripravljen za izvajanje do konca leta 2009.

Kar zadeva aglomeracije z več kot 15 000 prebivalci ali druga enakovredna naselja, jih 52 od 75 izpolnjuje standarde iz direktive v zvezi z zbiralnimi sistemi za odpadne komunalne vode in sekundarnim čiščenjem.

V zvezi z aglomeracijami, ki ne ravnajo v skladu z zahtevami, je Komisija sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Sodišče je v sodbi z dne 25. oktobra 2007 odločilo, da 23 aglomeracij še vedno ne ravna v skladu z zahtevami iz direktive. Komisija je grške organe zaprosila za informacije o ukrepih, ki jih nameravajo izvesti, da bi se sodba upoštevala.

Kar zadeva pripombo o zmanjšanju obsega aglomeracij, preverja Komisija razpoložljive informacije in preučuje vsako neskladje v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ki še vedno poteka.

Poudariti je treba, da Grčija za uskladitev uporablja razpoložljiva finančna sredstva Evropske skupnosti. Kar zadeva kohezijski sklad, se v Grčiji zdaj izvaja 41 projektov. Stopnja absorpcije je 49-odstotna. Zelo pogosto so takšni projekti sestavljeni, kar pomeni, da lahko poleg infrastrukture v zvezi z odpadno vodo in deževnico vključujejo tudi infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Iz operativnega programa Evropskega sklada za regionalni razvoj „Okolje“ se sofinancira devet projektov v zvezi z odpadno vodo. Ti projekti so povezani z gradnjo in/ali posodobitvijo čistilnih naprav za odpadno vodo in kanalizacijskega omrežja. Stopnja absorpcije je 19-odstotna.

Kar zadeva uveljavljanje regionalnih operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj, je treba vprašanje glede stopenj absorpcije za sektor odpadne vode nasloviti na pristojne regionalne organe.

V nasprotju s primerom operativnega programa „Okolje“ se od države članice ne zahteva, da Komisijo obvešča o napredku v zvezi z vsakim posameznim projektom.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). - (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, v odgovoru ste omenili več velikih mest v Grčiji, ki zaradi nepopolnih bioloških čistilnih naprav odplak še vedno ne čistijo ustrezno, čeprav je bila večina naprav sofinancirana s sredstvi Skupnosti. Sprašujem vas: ali mi lahko posredujete seznam tistih mest, ki ste jih omenili v zvezi s številkami? In nato, kaj Komisija meni o tem, da po več letih izvajanja evropske zakonodaje te težave še vedno obstajajo? Ali nameravate to zadevo predati Sodišču Evropskih skupnosti? Če je odgovor pritrdilen, se postavlja vprašanje, kdaj?

  Andris Piebalgs, komisar. − V dveh primerih nadaljujemo s postopki za ugotavljanje kršitev. Informacije, ki jih lahko priskrbimo, bomo priskrbeli. Vendar vas lahko v zvezi z nekaterimi primeri, ki sem jih navedel, obvestimo o napredku pri izvajanju operativnega programa „Okolje“, vendar ne moremo poročati o vsakem projektu, ker so te informacije na voljo vsaki državi članici. Zato boste dobili informacije, ki so na voljo nam. Kot sem že dejal v svojem odgovoru, zelo dejavno izvajamo novi pravni red na tem področju.

  Predsednica. − Vprašanji št. 67 in št. 83 sta nesprejemljivi.

Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo).

Zahvaljujem se komisarju, ker je bil prisoten, in zlasti našim tolmačem, ki so podaljšali svoj delovni čas.

S tem se končuje čas za vprašanja.

(Seja je bila prekinjena ob 20.10 in se je nadaljevala ob 21.05.)

PREDSEDUJOČA: GOSPA KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica