Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2112(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0495/2007

Razprave :

PV 30/01/2008 - 23
CRE 30/01/2008 - 23

Glasovanja :

PV 31/01/2008 - 8.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0034

Razprave
Četrtek, 31. januar 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Razlaga Poslovnika (člen 19(1))

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE). – Gospod predsednik, opravičujem se zaradi izgube glasu. Rad bi povedal, da sem glasoval za to razlago in da je primerjava gospoda Hannana, (pri čemer zanika, da je to izjavil), da je naš predlog enak Hitlerjevemu zakonu iz leta 1933, popolnoma nespoštljiva primerjava.

Vendar takšna nesmiselna primerjava kaže duševno stanje osebe, ki to izgovori. V skladu s svojimi pravili smo potrdili, da člen 19 Poslovnika vsebuje pravico prekiniti vlaganje vprašanj o pravilnosti postopka, postopkovnih predlogov itd., „kadar ti po pričanju predsednika očitno nameravajo povzročiti in dejansko bodo povzročili daljše in resno oviranje poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic drugih poslancev“.

O tem lahko še razpravljamo. V razpravah je na voljo veliko časa, ki je sorazmerno dodeljen vsaki skupini glede na njeno velikost. To je preprosto zaščitni ukrep pred tistimi, ki želijo ovirati delo tega parlamenta.

Pooblastila našega predsednika so veliko manjša od tistih, ki jih ima večina predsednikov v nacionalnih parlamentih, kot na primer predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta. Imamo pravico sprejeti zaščitni ukrep in opozarjam, da bivši predsednik stranke g. Hannana, ki je član našega odbora, dejansko volil za ta predlog, zato je obnašanje gospoda Hannana nespoštljivo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. (FR) Gospe in gospodje, člen je sledeč.

Ko se pričnejo obrazložitve glasovanja o temi, predsednik v principu – pravim, v principu – o tej temi ne sprejme več nobenih govorcev, vendar glede na občutljivost teme predlagam, da odstopimo od tega pravila in da dovolimo do besede vsem poslancem, ki so to želeli.

 
  
MPphoto
 
 

  Mirosław Mariusz Piotrowski (UEN). – (PL) Gospod predsednik, glede na dejstvo, da se prvo poimensko glasovanje o spremembi Poslovnika ne kaže v naših dokumentih, se je pojavila določena napaka. Govorim v svojem imenu in v imenu gospoda Czarneckega in gospoda Libickega. Z dvigom rok smo glasovali za pobudo gospoda Farage in ker smo menili, da se poimensko glasovanje nanaša tudi na to, je prišlo do napake. Zato tukaj želimo to popraviti ustno. Hkrati z nasprotnim predlogom elektronsko registriramo spremembo našega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Crowley (UEN). – (PL) Gospod predsednik, enako vprašanje: mi tukaj, skupina več poslancev, smo glasovali proti lastnim prepričanjem; pravzaprav bi morali glasovati proti temu predlogu spremembe Poslovnika, ki je očitno nedemokratičen predlog spremembe; v osrčju demokratske Evrope se predlaga pravilo, ki predsedniku Parlamenta daje absolutno moč. Takih dolgoročnih rešitev v demokratičnem Parlamentu ni, zato smo želeli glasovati proti temu, vendar smo glasovali za zaradi zmote, ki jo je navedel gospod Piatrowski. To zadeva Bogdana Pęka, Dariusza Grabowskega in Andrzeja Zapałowskega.

 
  
MPphoto
 
 

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN).

– (PL) Gospod predsednik, kot je povedal že prejšnji govornik, tudi jaz želim, da se moje glasovanje v zvezi s Poslovnikom spremeni.

Nisem glasoval v skladu s svojimi prepričanji, zato prosim za spremembo. Nasprotujem spremembi Poslovnika.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil za zelo modro razlago vaših novih pooblastil, pri čemer nam omogočate, da obrazložimo glasovanje, čeprav nismo napisali svojih imen za to poročilo. Prav tako se zahvaljujem, da ste omogočili gospodu Corbettu dodatne pol minute za politično izjavo, ki mogoče niti ni bila pomembna za zadevno razpravo.

Resnično menim, da to ni v skladu s pravili našega Poslovnika. To me zelo skrbi. Pogovarjal sem s predsedstvom in upam, da spoštujejo stališča manjšine tega parlamenta. Gospod Corbett je izjavil, da smo imeli priložnost nasprotovati med razpravami v Parlamentu, ker vse skupine dobijo čas za govor. Žal kot smo videli danes nekatere skupine niso strpne, ko gre za različna stališča. Člani, ki mogoče želijo zagovarjati manj zastopano stališče, težko dobijo čas za govor v veliki skupini. Resnično hvala, ker ste nam dovolili, da izrazimo svoje stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Gospod predsednik, tudi jaz sem se zmotila. Mislila sem, da preverjamo prejšnje glasovanje. Vsekakor nasprotujem tej razlagi člena 19, ki razvršča postopkovno vprašanje nad načela in pravice, zlasti svobodo govora.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, najlepša hvala za diskretnost v tej zadevi in možnost, da predložim svojo razlago glasovanja.

Razumem, za kaj sem volil v tej zadevi in glasoval sem odločno proti. Razumem, da nekateri poslanci iz tega parlamenta razlagajo Poslovnik in razumem, da ta pravila zajemajo tudi nas.

Vendar bi rad povedal, da moramo biti previdni pri dodeljevanju pravice, da se predsednik odloča po lastni presoji. Prepričan sem, da bodo predsednik in podpredsedniki tega parlamenta uporabljali pravice zelo previdno in to pozdravljamo. Kako pa bo s prihodnjimi predsedniki? Kako bo s prihodnjimi predsedniki, ki se bodo odločili, da si razlagajo ta pravila, kakor se zdi njim ustrezno, da ne odobravajo različnost mnenj in jih zatirajo?

Moramo paziti, da to ne postane spolzek breg ali da se je ne šteje kot tak na poti k diktaturi, namesto raznolikosti mnenj. Zato govorim pred vsemi, da je resnično preverjanje demokracije način, na kateri ravnaš z manjšino in če je način dober, potem se lahko vsi strinjamo, da je to resnična demokracija.

 
  
MPphoto
 
 

  Hans-Peter Martin (NI).(DE) Gospod predsednik, kljub svojim kritikam čez leta do zdaj še nikoli nisem uporabil besede „diktatorski“ v povezavi z Evropskimi ustanovami. Menim in prepričan sem, da to, kar je bilo danes omogočeno zaradi te neverjetne dolgoročne krepitve moči predsednika, odpira vrata despotizmu. Ne moremo predvidevati, zlasti ne v tem Parlamentu, da bo predsednik zmeraj ravnal na nepristranski in uravnotežen način. Tako ima zaradi te odločitve, proti kateri sem seveda glasoval, predsednik neverjetno samovoljno moč in tako se bo lahko ta Parlament spremenil v samovoljni Parlament. Državljani Evrope si tega ne zaslužijo. Menim, da je šlo predaleč in da bo to privedlo do velikih demokratskih težav.

 
  
  

– Poročilo: Armando França (A6-0507/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, opravičujem se. Kolega me je zadržal za kratek čas. Razpravljala sva o demokraciji, ki je zelo pomemben pojem in prepričan sem, da ga podpiramo prav vsi v tem parlamentu, čeprav se ne zdi vedno tako.

Razumem predloge sprememb, podane k temu poročilu, glede sodelovanja med različnimi enotami za posredovanje, vendar se moramo zavedati, da je to dejansko spreminjanje Pogodbe iz Prüma. Britanski konzervativci so na začetku nasprotovali Pogodbi iz Prüma. Nasprotovali smo zato, ker je ta na začetku bil sporazum o sodelovanju med omejenimi državami članicami. V času predsedovanja ene od držav članic so se odločili razširiti določbe brez ustreznega posvetovanja. Celo Evropski nadzornik za varstvo podatkov je moral predložiti svoje mnenje po tem, ko je ugotovil, da se z njim niso posvetovali.

Konzervativci nasprotujemo uporabi enot za posredovanje na mejah in nismo podpirali predloge sprememb k tej pogodbi.

 
  
  

– Poročilo: Markus Ferber (A6-0505/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE). – Gospod predsednik, moji irski kolegi iz PPE-DE sedaj v celoti podpirajo liberalizacijo poštnih storitev v Uniji in glasovali smo za predlog. To smo storili ob upoštevanju, da se univerzalne storitve zagotovijo vsem državljanom Unije in da je treba sprejeti določene ukrepe za zagotovitev, da se podeželjem in redko poseljenim območjem zagotovi ustrezno število pošt.

(GA) Gospod predsednik, rad bi poudaril, da so poštne storitve za slabovidne in slepe osebe prav tako pomembne. S svojimi irskimi kolegi iz EPP–ED pozivam vse države članice, da ohranijo državne poštne storitve, ki so takoj na voljo, ali da take storitve uvedejo v tistih državah, kjer trenutno niso na voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, danes so se po mnogih letih naše razprave zaključile in tako smo se strinjali, da vsem državljanom Evropske unije priskrbimo odprti trg poštnih storitev v celoti. To je pomemben mejnik na poti proti enotnemu trgu poštnih storitev in ne ogroža javnih služb. Veseli me, da smo dosegli razumen kompromis, na primer vzdrževanje dostave pošte na odročne kraje.

Ob tem direktiva državam članicam omogoča, da ohranijo številne izjemne ukrepe, kot na primer poštne storitve za slabovidne osebe, čeprav je danes v zvezi s tem Parlament zavrnil določen člen.

Nova elektronska sredstva komunikacije odločno vplivajo na spremembe organiziranosti zahteve po poštnih storitvah; liberalizacija bo tako privedla do boljšega in zlasti bolj fleksibilnega odziva na večji obseg storitev poštnih postavk. Menim, da bodo posledično bolj učinkovite storitve cenovno ugodnejše in zato naš kompromis pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, zelo obžalujem, da predlog spremembe 3, ki je enak kot predlog spremembe 18 v zvezi s poštnimi storitvami za slepe in slabovidne osebe, ni bil vključen v poročilo gospoda Ferberja. Slepota ali slabovidnost je nezmožnost, ki onemogoča, da bi svet videli z očmi. Vendar menim, da bodo ti ljudje slišali 321 glasov poslancev, ki so s srcem glasovali za to spremenjeno in dopolnjeno Direktivo. Ker je Direktiva bila sprejeta na drugi obravnavi menim, da bodo države članice v skladu z načelom subsidiarnosti to težavo rešile v prid slepih in slabovidnih oseb.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, preden sem postal član Evropskega parlamenta sem imel pravo službo. Svetoval podjetjem glede novih liberaliziranih telekomunikacijskih industrij, poštnih (do določene mere) in energetskih industrij. Pri liberalizaciji telekomunikacijskih industrij smo videli veliko možnosti. Videli smo veliko inovacij. Nastale so konkurence, ki so privedle do nižjih cen, potrošnikov in podjetij po vsej Evropi, kar je omogočilo številne inovacije in velike izbire za vse potrošnike. Upajmo, da bomo s to direktivo imeli enako tržno disciplino, ki smo jo uporabljali v telekomunikacijskem sektorju in razširili na poštni sektor; da bomo uživali v širjenju bogastva, inovacij in boljših storitev po celotni Evropi; in da bo na koncu zmagal potrošnik.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). Gospod predsednik, svoje pripombe bom navezal na zadnji del izjave gospoda Kamalla, ker resnično verjamem, da je liberalizacija trga poštnih storitev napredek v inovacijah in izbiri za potrošnike.

Vendar pa težko opredelim izraz univerzalne storitve in kako veljajo za storitve na podeželju. Na začetku tedna je bilo objavljeno, da bo v moji volilni enoti v Združenem kraljestvu zaprtih sedem pošt. To so določili po dolgih posvetovanjih. Nekatere od teh pošt so bile dobičkonosne. Poročila posvetovanja so navajala, da je skoraj 100 % ljudi podprlo, da te pošte ostanejo odprte. Vendar pa se je zaradi opredelitve storitev s strani vlade posvetovanje v neresno obravnavo in nihče ni bil upoštevan. Storitve na podeželju bodo ogrožene na področjih Staverton, Hellidon, Brington in Harlestone ter Milton Malsor, ki se nahaja v moji volilni enoti.

Zato sem zelo zaskrbljen glede izvajanja te direktive v državah članicah.

 
  
  

Predlog resolucije: Razmere v Iranu (B6-0046/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospod predsednik, želela bi, da se zabeleži, da sem hotela glasovati za predlog resolucije o razmerah o Iranu, vendar v času poimenskega glasovanja nisem pravilno razumela tolmačenja, zato pri končnem glasovanju nisem pritisnila na gumb za glasovanje.

 
  
  

– Predlog resolucije: Izidi konference o podnebnih spremembah (Bali) (B6-0059/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, prepričana sem, da bi ljudje morali zmanjšati njihov negativni vpliv na podnebje tega planeta. Ne le Unija ampak cel svet se mora vključiti v postopek upočasnjevanja podnebnih sprememb.

Zato moramo v naši razvojni politiki stremeti k temu, da dosežemo bolj učinkovita orodja in priskrbimo pomoč državam v razvoju na način, ki jim bo omogočil, da se prilagodijo učinku podnebnih sprememb in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov. To je ena od sledečih pomembnejših nalog, naloga, ki je bila izpostavljena v današnji resoluciji na konferenci na Baliju.

 
  
  

– Poročilo: Fiona Hall (A6-0003/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Gospe in gospodje, naj povem, da kot lastnik manjše hidroelektrarne vem, kaj pomeni proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Žal vem veliko tudi o težavah, ki so po navadi lažne, s katerimi se soočajo ljudje, ki želijo na ta način proizvajati in širiti energijo.

Prav tako sem lastnik dokaj stare družinske hiše. Leta 2001 sem z lastnimi sredstvi to hišo intenzivno prenovil, da bi dosegel višji standard energetske učinkovitosti. Vem, da je privarčevan kilovat vreden toliko kot pridelan kilovat. Pozdravljam Akcijski načrt za energetsko učinkovitost (podprl sem ga tudi s svojim glasovanjem) iz mnogih tukaj naštetih razlogov. Zato zelo obžalujem, da je Evropska komisija prav tako kot mnoge vlade držav članic kriva za zanemarjanje ukrepov za varčevanje energije in da neprestano podcenjuje njihovo strateško pomembnost in potrebo, da postanejo politična prioriteta.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, pozdravljam poročilo o Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost. Poziva k finančni podpori za to, da se čim prej uvedejo najnovejše tehnologije, ki pripomorejo k varovanju okolja. Prav tako se bo zmanjšala odvisnost od oskrbovanja z energijo iz Vzhoda.

Trgovinski sistem za dovoljene emisije je vseeno sporen. Svoj namen lahko doseže le, če bi individualne države Unije imele enako izhodišče. Posebne okoliščine morajo veljati v zvezi z manj razvitimi gospodarstvi, kot je na primer češko gospodarstvo. Prav tako je pomembno, da se zagotovi podpora za izboljšanje energetske učinkovitosti novogradenj. To je lahko najučinkovitejši način za premik v nasprotno smer, saj je vsako leto poraba energije večja kot privarčevana energija s tehnologijami za varčevanje energije, kar se bo v naslednjih letih nadaljevalo.

Javno–zasebna partnerstva bodo podprla raziskave in praktične aplikacije tehnologij za varčevanje energije v skladu z lizbonsko strategijo. Zahteve za označevanje naprav z informacijami, povezanimi z energijo, za proizvajalce ne smejo biti birokratsko breme, informacije pa potrošnikov ne smejo zavajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, za razliko od prejšnjega govornika, nimam svoje elektrarne, imam pa zelo staro hišo iz leta 1840 in je zelo lepa. Če se boste kdaj mudili v Londonu, ste prisrčno vabljeni na čaj. Vendar bi rad povedal, da ne glede na mnenje posameznika glede podnebnih sprememb, menim, da moramo vsi zagovarjati potrebo po energetski učinkovitosti.

Morda ne veste, da predstavljam volilno okrožje London, ki je najboljše mesto na svetu, prestolnica najboljše države na svetu. Pri nas se nahajajo številne pisarniške stavbe in stavbe, kjer puščajo luči prižgane čez noč. To je znak uspeha, vendar se je treba zavedati energetske učinkovitosti.

Prav tako imamo številne obrate za gostinstva – restavracije in gostilne – ki so zaradi prepovedi kajenja zadnje dni prisiljeni, da uporabljajo grelce za ogrevanje teras, namenjene strankam, ki želijo sedeti zunaj in pokaditi cigareto. Skrbi me dejstvo, da je popolnoma nesorazmeren ukrep za prepoved uporabe teh grelcev, ki povzročajo manj kot 0,1 % emisij CO2. Zato upoštevajmo to. Vsi potrebujemo večjo energetsko učinkovitost, vendar moramo sprejeti učinkovite rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, tako kot vsi v tem parlamentu vem, da zdaj razpoložljiva statistika dokazuje, da bi lahko privarčevali veliko težav v prihodnosti, če bomo bolj učinkoviti pri uporabi energije.

V zvezi s poročilom nisem glasoval, ker sem pozabil predložiti izjavo o interesu – o finančnem interesu. V skladu s členom 22 poziva, da ukinejo sistem fiksnih stroškov, v katerih ljudje kupujejo energijo, električno energijo ali plin. Tudi sam sem v Združenem kraljestvu del takšnega sistema. Zanj sem se odločil, ker je preprosto preračunati stroške energije in milijoni ljudi, ki so večinoma revni ljudje, v Združenem kraljestvu ravna na enak način. Menim, da je omejevanje njihove izbire korak nazaj.

Prav tako menim, da se moramo dobro zavedati stvari, ki smo jih želeli v preteklosti in kako ravnamo. Govorimo o energetski učinkovitosti in varčevanju z energijo in vendar imamo težave pri trgovanju s Kitajsko – velik davek na uvoz varčnih žarnic, ki prihajajo iz te države. Poročilo je torej dvolično in ni v skladu z vsemi ukrepi.

 
  
  

– Poročilo: Carl Schlyter (A6-0495/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, nasprotujem temu poročilu, ker v celoti zavračam skupno ribiško politiko in okoljsko katastrofo, ki je povzročila moji državi ter vodam okrog nje.

Poročilo vsebuje veliko dobrih točk, ker načrtuje zmanjševanje neželenega prilova, ali za katere ribiči nimajo ustreznih kvot. Vendar to še ne odpravi bistva težave. To politiko je preprosto treba ukiniti.

Ne ohranja staleža, ne pomaga ribičem in dejansko veliko ribičev iz moje države meni, da bi bilo najbolje ukiniti to politiko. Povsod po svetu obstaja več primerov, ki kažejo, da ribiška politika pomaga ohranjanju in zagotavljanju dela ribičem in na tak način delajo, kar želijo. Islandija ima prenosljive kvote, ki postanejo last ribičev in njihovih družin in ki se lahko prenašajo med generacijami.

Glede te politike nismo dovolj modri ali pametni in jo moramo enostavno ukiniti.

 
  
  

– Predlog resolucije: Evropska strategija za Rome (B6-0050/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Gospod predsednik, 12 milijonov Romov, ki živijo v Evropi, ima prav tako mesto v naši trenutni večkulturni družbi. Evropa se mora odzvati na pogosto zapletene težave v zvezi z romsko skupnostjo. Zato je za rešitev te težave treba predlagati zapleten pristop.

Ker trdno verjamem, da lahko izobrazba in posledično poklicno napredovanje pomagata pri preprečevanju diskriminacije Romov, sem glasovala v prid predloga resolucije. Program EQUAL, ki se osredotoča na podporo marginaliziranim skupinam, se je izkazal za zelo praktičnega. Pomembno je, da se priznavajo dejavnosti združenj, zlasti delo Kolpingovega združenja, ki je ustanovil centre za svetovanje, kjer ljudem, ki so dalj časa brezposelni, pomagajo pri iskanju zaposlitve.

Obstaja nevarnost, da bodo na Slovaškem te pomembne aktivnosti zastale zaradi odlaganja ponovnega financiranja izvršilnih dejavnosti. Pozvala bi k odstranitvi vseh ovir, ki so privedle do plačilne nesposobnosti neprofitnih združenj in lokalnih oblasti na način, da se onemogoči izvajanje nadaljnjih projektov. Menim, da bo Komisija bolj previdna pri spremljanju nacionalnih strategij in bo z najboljšimi metodami uskladila skupen napredek držav članic v sodelovanju z mednarodnimi in romskimi organizacijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, glasoval sem proti sprejetju resolucije, ker ima to besedilo vse obupne značilnosti besedil o diskriminaciji, sprejetih v tem Parlamentu. Določiti je treba okvirno strategijo, ustanoviti posebno delovno skupino, ki bo usklajevala okvirno strategijo, pri čemer je treba verjetno zaposliti več osebja, in tako naprej.

Samoumevno je, da morajo imeti Romi kot državljani EU pravico uresničevati svoje temeljne pravice in da je nesprejemljivo, če jim ta pravica ni zagotovljena, vendar je ta resolucija še en primer preobsežnega posredovanja. Vidik, ki smo ga povsem spregledali je, da je treba Rome spodbuditi k prevzemanju odgovornosti.

Predlogi sprememb, ki jih je vložila gospa Angelilli so bili utemeljeni. Vprašanja kot so prisilne poroke in slabši položaj žensk in otrok morajo romske skupnosti rešiti same. Ne bo pomagalo, če bomo še naprej govorili, da so vse težave teh ljudi povezane z diskriminacijo. Spodbuditi jih je treba, da se soočijo z odgovornostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zuzana Roithová (PPE-DE). – (CS) (Začetek govora je bil neslišen.) Vsaka država članica se sooča s vprašanji o romski skupnosti, ki jih ni mogoče rešiti hitro. Zato mi ni všeč, da je v resoluciji, ki je jasen a splošen dokument, naveden le en konkreten primer: primer Češke republike, natančneje koncentracijskega taborišča Lety.

Kljub temu sem podprl splošno resolucijo, vendar imam eno pripombo. Komisija naj zaustavi gojenje prašičev na kraju bivšega romskega koncentracijskega taborišča, kar je tudi po mojem mnenju neprimerno, in pomaga postaviti dostojanstven spomenik. Pozivam Komisijo, da zagotovi tudi zadostna sredstva za pomoč Češki republiki pri obvladovanju tega položaja.

Ker Evropski parlament kot konkretni primer navaja le Češko republiko, menim, da mora to postati prednostna naloga Evropske komisije in njenih finančnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Horáček (Verts/ALE). (DE) Gospod predsednik, danes sprejeti predlog predstavlja še en pomemben, čeprav nekoliko neodločen, napredek v smeri oblikovanja prave strategije za vključevanje Romov. Parlament je pozval, tako kot pred tremi leti, k preselitvi prašičereje iz bivšega koncentracijskega taborišča Lety na drugo lokacijo, da se tam postavi spomenik.

Ta praktičen primer znova kaže, kako neustrezni so sedanji ukrepi. Na področju družbenopolitičnih prizadevanj je v tej državi, kot v veliko drugih evropskih državah, potrebnega še veliko dela. Pravo vključevanje Romov v našo družbo bi bil dejanski dokaz, da Evropska skupnost še vedno temelji na demokraciji, vladavini prava in človekovih pravicah.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Razlaga Poslovnika (člen 19(1))

 
  
MPphoto
 
 

  Alyn Smith (Verts/ALE), in writing. − Način, na katerega Parlament izvaja volitve, je površen in ta odločitev ga bo še poslabšala. To pomeni, da so pravice manjšin omejene. Njim bo znotraj parlamenta težje zagotoviti verodostojnost svojih glasov. Moramo priznati, da so nekateri podpredsedniki bistveno boljši od drugih.

V vsakem primeru zagovarjam, da je bila politika „elektronskega glasovanja za vse“ dokaj učinkovita. Kar pomeni, da morajo biti poslanci na svojih mestih in pozorno poslušati (priznajmo, večina jih ne), manj vprašanj in nasprotovanj odločitvi predsednika pa pomeni, da zasedanje poteka gladko in da so vsi glasovi zabeleženi za naslednike, ki bodo lahko videli, kako so posamezni poslanci glasovali.

 
  
  

– Poročilo: Michael Cashman (A6-0511/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki.(FR) Na prvi obravnavi sem v skladu s postopkom soodločanja glasoval za sprejetje poročila, ki ga je predložil britanski kolega poslanec Michael Cashman, o poenostavljenem režimu kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih dokumentov s strani Bolgarije, Češke republike, Cipra, Latvije, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj. Odobravam predloge sprememb, ki jih je predložil odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, o upoštevanju novih razmer na schengenskem območju ter dejstva, da je od 21. decembra 2001 veliko držav, za katere je bil ta ukrep namenjen, članic schengenskega območja brez notranjih meja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Bil sem poročevalec odbora za razvoj o poročilu o prehodu zunanjih meja in zato z zadovoljstvom pozdravljam odlično delo, ki ga je opravil kolega Cashman. Leta 2008, smo naredili še en korak bližje k izpolnitvi sanj iz leta 1957: Evropska družina je formalno razširila svoje meje. Ostale meje so padle in schengensko območje se je razširilo z očitnimi pozitivnimi posledicami. Toda pomembno je, da si, če izvzamemo fizično in geografsko področje, bolj prizadevamo na političnem in gospodarskem področju. Na veliko področjih ima sedemindvajset držav članic različne ureditve, ki se v nekaterih primerih zelo razlikujejo: na preveč področjih ni niti osnovne sinergije, zato je celotna slika zelo razdrobljena. Evropska unija mora izvesti postopke za sintezo politik in strategij držav članic: pozdravljamo prosti pretok ljudi in blaga, vendar še bolj poudarjamo potrebo po vzpostavitvi enotnega političnega in regulativnega okvira.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Poročilo, o katerem danes glasujemo, je bistveno za poenostavitev kontrole oseb na zunanjih mejah EU. V skladu z novimi predpisi, vize, ki jih izdajo Poljska in nove države članice, podeljuje enake pravice kot vize, ki jih izdajo preostale države članice. To pomeni, da se bodo državljani Ukrajine, na primer, lahko gibali po EU z vizo, ki jo izda Poljska.

Izpostavljam tudi, da je to poročilo odgovor na širitev schengenskega območja, ki osebam iz tretjih držav omogoča lažji tranzit znotraj EU. Pozitiven vidik, ki ga priznavam, je krepitev ukrepanja v EU za boj proti tihotapljenju in trgovini z drogami, ljudmi, človeškimi organi, nezakonitim orožjem ter terorizmu. V zvezi s tem brezpogojno podpiram poročilo Michaela Cashmana.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Cilj te pobude je, da lahko Ciper in državi, ki sta postali članici EU leta 2007, Romunija in Bolgarija, uvedeta poenostavljen režim kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranske enakovrednosti viz in dovoljenj za prebivanje.

To priznanje je omejeno na tranzit prek ozemlja teh treh držav članic za obdobje do pet dni.

Odločno podpiram ta poenostavljen režim, ker so državljani tretje države z vizo, ki jo je izdala druga država članica, v tej državi članici že šli skozi strogi postopek preverjanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da niso nevarni za javni red in ne predstavljajo tveganja za nezakonito priseljevanje.

Ta pravila o enostranskem priznavanju viz in dovoljenj za prebivanje so bila prvič uvedena v pravni red Skupnosti o vizah leta 2006, s ciljem poenostaviti tranzit določenih kategorij oseb ter se hkrati izogniti nepotrebni upravni obremenitvi konzularnih uradov.

Za devet držav, ki so postale članice EU leta 2004 in so od 21. decembra 2007 v celoti vključene v schengensko območje, je vzajemno priznavanje teh dokumentov postalo obvezno ob koncu prehodnega obdobja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot v primeru poročila o Švici in Lihtenštajnu, menimo, da je pomembno poudariti, da je treba te sporazume na splošno sprejemati v sklopu širokega okvira, katerega cilj je tudi spodbujanje pravic delavcev priseljencev in zaščita teh delavcev pred nesprejemljivim izkoriščanjem s spodbujanjem učinkovitega izvajanja njihovih pravic in vključevanja, na primer, zagotavljanje pravice do ponovne združitve družin, ter z izvajanjem Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov – poudarjamo, da jo morajo ratificirati še vse države članice EU – mednarodnega pravnega instrumenta, pripravljenega pod okriljem ZN, katerega cilj je varstvo zaščite človekovih pravic delavcev priseljencev, zlasti neodtujljive pravice do družinskega življenja.

Z drugimi besedami, omogočanje pretoka državljanov med različnimi državami ne sme omogočiti izkoriščanja poceni začasne delovne sile, ki jo je mogoče zlahka zavreči, večjega izkoriščanja plač in izvajanja pritiska na plače, spodbujanja negotovih pogojev, dereguliranja delovnih razmerij, spodbujanja nazadovanja v zvezi s celotnimi delavskimi pravicami in socialnimi pogoji, ampak se boriti proti takšnim pojavom.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Splošno znana skrivnost je, da ogromna potencialna grožnja prihaja iz veliko vzhodnih držav; Vzhod vse prevečkrat nadzoruje organiziran kriminal združb, prostitucijo, trgovino z ljudmi in kazniva dejanja, povezana z drogami. Veliko držav članic velja za tranzitne države, preko katerih ljudje lahko vstopajo v Zahodno Evropo.

Zato je za vzpostavitev poostrenega nadzora na vzhodnih zunanjih mejah EU, ki bi zagotovil, da odprava schengenskih meja ne bi omogočila „zastonj vstopnice za kriminal“, veliko prepozno. Zato sem tudi jaz glasoval za Cashmanovo poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Frank Vanhecke (NI), v pisni obliki.(NL) Glasoval sem proti temu poročilu. Temeljne pridržke o schengenskem sistemu sem izrazil že v preteklosti, zato danes ne morem sprejeti načela o vzajemnem priznavanju, ki je navedeno v tem poročilu. Uspešnost schengenskega sistema je odvisna od uspešnosti nadzora na zunanjih mejah. Predsednik Komisije Barroso lahko neštetokrat ponovi, da širitev schengena ne bo ogrozila varnosti, vendar realnost je popolnoma drugačna. Na primer, nemški strokovnjaki za varnost pri kanclerki Angeli Merkel beležijo ogromne pomanjkljivosti na novih vzhodnih zunanjih mejah ter pri sodelovanju med nacionalnimi policijskimi organi. Razširjen je strah, da se bo nezakonito priseljevanje bistveno povečalo. Znova poudarjam, da razsvetljeni ljudje, ki zagovarjajo Euroland, razmišljajo o neuresničljivih željah in se igrajo z varnostjo evropskih državljanov.

 
  
  

– Poročilo: Panayiotis Demetriou (A6-0509/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Na prvi obravnavi sem v skladu s postopkom soodločanja glasoval za sprejetje poročila, ki ga je predložil moj cenjeni ciprski kolega Panayiotis Demetriou, o spremembi odločbe iz 2006 o vzpostavitvi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih dovoljenj za prebivanje, ki jih izdata Švica in Lihtenštajn, s strani držav članic za namen tranzita preko njihovih ozemelj. Odobravam tudi predloge sprememb, ki jih je predložil Odbor za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve, da se besedilo uskladi s prvotnimi določbami, zlasti z določbami o ozemlju.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot smo izpostavili, morajo ukrepi in sporazumi, ki omogočajo pretok državljanov iz različnih držav, temeljiti na načelih ravnovesja in vzajemnih ugodnostih za različne zadevne strani.

Spomnimo naj na prejšnje sporazume med Evropsko skupnostjo in Švico o prostem pretoku oseb, ki so bili še posebej zanimivi za Portugalsko, ker več kot 100 000 Portugalcev dela v tej državi, vključno z več tisočimi sezonskimi delavci. Ti sporazumi naj bi pomagali odpraviti veliko omejitev in težav, s katerimi se soočajo portugalski delavci v Švici, na primer, v zvezi z menjavanjem delovnih mest ali poklica, ponovno združitvijo družin ali socialno zaščito delavcev in njihovih družin.

V tem smislu in na splošno, je treba te sporazume umestiti v širši okvir, cilj katerega je spodbujanje pravic delavcev priseljencev in zaščita teh delavcev pred nesprejemljivim izkoriščanjem.

Omogočanje pretoka državljanov med različnimi državami ne sme omogočiti izkoriščanja poceni začasne delovne sile, ki jo je mogoče zlahka zavreči, ogrožanja delavskih razmerij ter zlasti spodbujanja nazadovanja na področju delavskih pravic in socialnih pogojev.

 
  
  

– Poročilo: Philippe Morillon (A6-0001/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Namen tega poročila Evropske komisije je izboljšati in poenostaviti zadevno zakonodajo, ki je stara deset let. V zadnjem desetletju je bilo kmetijstvo najhitreje rastoči sektor agroživilske industrije in v evropskem kmetijstvu je trenutno zaposlenih več kot 80 000 ljudi.

Vse večji pomen sektorja, tako z gospodarskega kot socialnega stališča, je zagotovilo za izboljšanje dostopnih informacij. Zato je cilj izboljšati zbiranje in prenos podatkov. Bistveno je tudi, da države članice uskladijo podatke.

Zato sem se odločil glasovati za ta predlog, dopolnjen s predlogi sprememb, ki jih je predložil Parlament.

 
  
  

– Poročilo: Armando França (A6-0507/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zaradi povečanja, zlasti v zadnjem desetletju, terorističnih groženj in napadov, vključno z uničujočimi posledicami, je treba nujno uvesti potrebne ukrepe in instrumente za soočenje s to težavo.

To je skupna grožnja, na katero se je treba odzvati s takšnim globalnim ukrepanjem, ki bo zagotovilo sredstva, vire in strokovno znanje za učinkovito reševanje obsežnih kriznih razmer, s katerimi bi se države članice težko spopadale same.

Ta pobuda, ki jo je predložilo avstrijsko predsedstvo, omogoča vzpostavitev skupnih podpornih skupin, ki morajo biti sposobne po terorističnem napadu državi članici zagotoviti operativno pomoč.

Tovrstne obsežne krizne razmere brez dvoma zahtevajo hiter odziv posebnih enot za posredovanje.

Zato podpiram ta sklep, katerega namen je vzpostaviti potreben pravni okvir, poenostaviti takšno sodelovanje, omogočiti državam članicam, da se hitreje odzovejo v primeru kriz ali terorističnih napadov, ter hkrati zagotoviti, da prizadete države članice prejmejo najvišjo možno pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) To besedilo, na pobudo Avstrije, omogoča državam članicam, da za pomoč pri obvladovanju kriznih razmer (jemanje talcev, ugrabitev itd.) zaprosijo posebne enote za posredovanje druge države. Pomoč se lahko zagotovi v obliki opreme, posebnega strokovnega znanja ali izvajanja operacije na ozemlju države članice, ki je zaprosila za pomoč.

To besedilo podpiramo iz različnih razlogov. Prvič, ker ta ureditev, namenjena boju proti terorizmu, ni obvezujoča, saj državam članicam ni treba prositi za pomoč ali je odobriti. Poleg tega besedilo navaja, da bodo vse praktične ureditve (vrsta enote, oprema itd.) določene v dvostranskih sporazumih med državo članico prosilko in zaprošeno državo članico.

V okviru boja proti terorizmu, ki ne pozna meja, je zelo pomembno, da si prizadevamo za najbolj učinkovito sodelovanje med nacionalnimi policijskimi organi in EU.

V času, ko bodo področja pravosodja in notranjih zadev v skladu z lizbonsko pogodbo kmalu spadala med nadnacionalne pristojnosti, se zdi, da kanček medvladnega odpora še obstaja: to nas veseli.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Na področju državljanskih pravic, pravosodja in notranjih zadev EU stopa po zelo nevarni poti, ki resno ogroža pravice, svoboščine in zaščitne ukrepe državljanov ter suverenost držav in ljudi.

Vedno večje federalistične in militaristične težnje ter ukrepi EU so odgovorni za sprejemanje odločitev o vzpostavitvi struktur, tako delovnih skupin za informiranje kot policijskih enot, ki imajo pooblastila za posredovanje na nacionalnem ozemlju, z namenom izpodriniti nacionalno policijo.

Dejanski namen te avstrijske pobude, ki jo je Evropski parlament s predlogi spretno zaostril, je ustanoviti ali omogočiti oblikovanje, pod pretvezo terorizma in domnevne krize ali tveganega stanja, prave pretorijanske straže, ustrezno indoktrinirane zlasti za obvladovanje, zastraševanje in zatiranje uveljavljanja pravic in svoboščin, ob kršitvi osnovnih načel demokracije, vladavine prava, ustavne zakonitosti in nacionalne suverenosti Portugalske.

Zato opozarjamo na nevarnost vsebine in ciljev te pobude ter katerih koli drugih ukrepov v zvezi z uveljavljanjem neomejenih, nerazumnih, nesorazmernih in neustavnih pooblastil.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem proti sprejetju poročila, ker sem zaskrbljena, kaj to pomeni za prihodnost. Ne nasprotujem vzajemni pomoči v kriznih razmerah, vendar le kot in kadar je potrebna ter kadar je to samoumevno. Menim, da skupne dejavnosti na račun davkoplačevalcev niso upravičene, ter sem izrecno proti temu, da tuji agentje z imuniteto delujejo in izvajajo pooblastila na švedskem ozemlju. Logična posledica je razvoj proti skupni policijski enoti, ki ji izrecno nasprotujem.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. – (FR) Besedilo pred nami poskuša vzpostaviti pravni okvir za ukrepanje enot za posredovanje, ki jih v primeru terorističnega napada ena država članica pošlje na ozemlje druge države članice. Ker se posredovanja lahko zelo razlikujejo (izmenjava opreme, strokovnega znanja, enot itd.), je od držav članic odvisno, ali bodo sklenile dvostranske sporazume za določitev praktičnih ureditev in ali bodo sprejele ali zavrnile zahtevo ene izmed teh operativnih enot za posredovanje na njihovem ozemlju. Neverjetno. To je končno pravi primer uporabe kontroverznega in zapletenega načela subsidiarnosti!

Končno, to je področje – področje nacionalne varnosti, najbolj suvereno področje – ki kljubuje nadnacionalnim težnjam Evrope, ki sprejema zakonodajo o vsem, na vseh področjih.

Za uspešen boj proti terorizmu Evropa vlaga v sodelovanje med nacionalnimi policijskimi organi. Podpiramo to pobudo.

Vendar sodelovanje ni edini ključ do zmage nad terorizmom. Zavedati se je treba revolucionarne želje islamistov, ki zagovarjajo uničenje humanistične, zahodne krščanske družbe in njenih vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Inger Segelström (PSE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za sprejetje poročila, ker temelji na prostovoljnem ukrepanju in sodelovanju, ki lahko izhaja le iz sporazuma o vzajemnosti med dvema državama članicama. Toda zagovarjamo načelo, da tuji agentje z imuniteto ne smejo delovati ali izvajati pooblastil na švedskem ozemlju. Menimo, da bi to lahko pripeljalo do ustanovitve skupne policijske enote, o kateri imamo resne dvome.

 
  
  

– Poročilo: Umberto Guidoni (A6-0005/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE-DE), v pisni obliki. − (CS) Naj obrazložim glasovanje o poročilu o evropskem raziskovalnem prostoru. Evropski raziskovalni prostor, o katerem ves čas razpravljamo, je zelo dobra zamisel in vizija. Toda do uresničitve te zamisli je še zelo daleč. Razpravljanje o tem ni dovolj. Oceniti moramo, kako deluje in če sploh deluje. Kot poslanec tega Parlamenta, ki zastopam novo državo, iz lastnih izkušenj vem, da je na tej stopnji evropski raziskovalni prostor iluzija in neuresničljiva želja.

To ponazarjajo prvi razpoložljivi podatki o prednostnem obravnavanju projektov, ki vključujejo nove države članice. Od 559 odobrenih subvencij v okviru pomoči za mlade znanstvenike, je le dve prejela Češka republika (Poljska, ki je veliko večja država, ni prejela nobene.), medtem ko jih je Velika Britanija prejela 100 ter Nemčija 80. Težko verjamem, da razlika v kakovosti projektov opravičuje te številke. Seveda je delno krivo tudi to, da ljudem v novih državah članicah, ki prijavljajo projekte, primanjkuje izkušenj. V vsakem primeru to dokazuje, da do zdaj Evropski raziskovalni prostor ni deloval tako, kot bi moral. Zato moramo od besed preiti k dejanjem, če želimo doseči oprijemljive rezultate. V tem smislu še vedno zaostajamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Nekaterih protislovij in stališč v tem poročilu ne podpiramo. Vendar drži, da morajo znanstvene raziskave služiti svojemu prvotnemu namenu: ustvarjanju novega znanja. Dejstvo je, da raziskave in razvoj ter inovacije niso v linearnem razmerju, čeprav obstajajo določene povezave med njimi, vendar so zapletene in ne obstajajo na področju znanosti, temveč na drugih področjih.

Zato je treba spremeniti dojemanje znanosti kot čudežnega zdravila za vse gospodarske in socialne težave in povečati vlaganje v raziskave.

Nekatere ukrepe je Evropski svet v Lizboni leta 2000 sprejel kot odziv na zaskrbljenost nad premajhnim vlaganjem Evrope v ekonomijo znanja, kar je dodatno okrepil Evropski svet v Barceloni leta 2002, kjer si je EU za cilj zadala, da bo do leta 2010 dosegla 3 % intenzivnost vlaganj v raziskave in razvoj. Vendar se delež vlaganj v raziskave in razvoj od leta 2000 ni dovolj povečal, povprečno znaša le 1,84 %; del teh naložb je zagotovila industrija.

Delež zasebnih vlaganj v raziskave je nižji od socialno optimalne stopnje. Države morajo imeti osrednjo vlogo pri vzpostavljanju sodelovanja za ustvarjanje novega znanja, ki ga bo lahko uporabljala celotna družba.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. − (PL) V celoti podpiram poročilo o evropskem raziskovalnem prostoru, ki določa nove možnosti za raziskave in razvoj v Evropski uniji. Napredek, socialni razvoj in vloga Evrope v globaliziranem svetu, so brez dvoma odvisni od vlaganj v znanost in raziskave in od razvoja novega znanja, ki bo izpolnil potrebe 21. stoletja.

Znanstvene raziskave in nove tehnologije konec koncev neposredno vplivajo na socialni razvoj in so lahko celo bistvene za gospodarsko rast, ker prinašajo izmerljive koristi. Zato je bistvenega pomena dober in učinkovit sistem upravljanja z znanstvenimi raziskavami na evropski ravni. Če želimo, da se bo Evropa uspešno spopadala z novimi izzivi, zlasti z izzivi gospodarske konkurence in varstva okolja, moramo spodbuditi države članice k rednemu zagotavljanju vedno večjih izdatkov za znanstvene raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Komisija je predložila zeleno knjigo o evropskem raziskovalnem prostoru v času, ko se Evropa sooča z begom naložb in kvalificiranih strokovnjakov čez Atlantik. Če naj evropske raziskave postanejo konkurenčne na globalni ravni, kar je eden izmed ciljev lizbonske strategije, mora Unija odpraviti temeljne ovire, s katerimi se sooča na tem področju.

Pri tem mislim predvsem na razdrobljenost raziskav v EU, slabo razvite evropske strategije na področju znanstvenega sodelovanja, pomanjkanje človeških in materialnih virov ter slabo razvite raziskovalne infrastrukture, ki stežka konkurirajo s svetovnimi raziskovalnimi centri. K temu dodajmo še nizko mobilnost znanstvenikov, strokovnega znanja in izkušenj, za kar so krive predvsem pravne, upravne in jezikovne ovire.

Pri razvijanju evropskega raziskovalnega prostora in premagovanju njegove razdrobljenosti moramo veliko pozornosti nameniti našim regijam.

Regije morajo določiti strategije za razvoj človeških in materialnih virov na področju raziskav ter spodbujati dostop do raziskav za vse, zlasti za ženske raziskovalke in mlade. Države članice morajo bolj sodelovati pri zagotavljanju boljših delovnih pogojev za raziskovalce ter sprejeti ukrepe, ki bodo raziskovalcem omogočili uskladiti poklicno in družinsko življenje.

Regije imajo prav tako pomembno vlogo pri spodbujanju in zagotavljanju bolj učinkovitega financiranja raziskav v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru operativnega programa. Regije morajo pomagati tudi pri razvoju evropskih centrov odličnosti za področja dejavnosti, ki se izvajajo na njihovem ozemlju, in sicer z vzpostavljanjem povezav med univerzami, raziskovalnimi instituti in industrijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) Gospe in gospodje, nihče več ne dvomi, da znanost poganja razvoj naše družbe. Sedanji svetovni trend poudarja pomen znanosti in zahteva, da se ji zagotovi ustrezno pomembno mesto v družbi. Le z vlaganjem v družbo, ki temelji na znanju, lahko Unija postane bolj konkurenčna, kreativna in strateško privlačna.

V zeleni knjigi Evropski raziskovalni prostor: nove perspektive Komisija predstavlja analizo in rešitve ter izpostavlja pomen družbe, ki temelji na znanju. Evropski parlament je v poročilu, ki ga je predložil poročevalec Umberto Guidoni, poudaril, da vlaganje v izobraževanje, znanost, raziskave, kulturo in informacijsko tehnologijo zagotavlja trajnostni razvoj za prihodnost. Seveda se moramo zavedati, da ti ukrepi ne bodo prinesli takojšnih in oprijemljivih rezultatov. To je maraton in ne sprint, vendar sem prepričana, da nam bo na koncu uspelo.

Evropski raziskovalni prostor raziskovalnim institutom, univerzam in znanstvenikom sedemindvajsetih držav članic omogoča, da sodelujejo. Vseeno še vedno obstajajo čezmejne upravne ovire, ki ovirajo sodelovanje med znanstvenimi instituti. Odpiranje Evropske unije na Vzhod pomeni znatno širitev evropskega raziskovalnega prostora ter približno 150 000 raziskovalcem zagotavlja nove priložnosti za izboljšanje njihovega znanstvenega in tehničnega potenciala.

Prepričana sem, da bomo s pomočjo novih konceptov in inovacij na vseh področjih ustvarili nove možnosti za zaposlitev ter našli nove načine varovanja okolja, izboljšanja varnosti hrane in zdravja ter zagotavljanja bolj varnih, neskončnih virov energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zamisel, da so raziskave, razvoj in inovacije ključne za konkurenčnost, ni nova in je še vedno aktualna. Razen različnih mnenj o tem, ali je treba napore usmeriti v inovacije ali bolj akademske raziskave, je jasno, da mora Evropa povečati vlaganje v znanje in praktično uporabo tega znanja. Pri tem ne gre le za finančne naložbe.

Različna zaporedna poročila navajajo veliko razlogov, zakaj Evropa zaostaja za drugimi deli sveta. Od ameriških univerz do indijskih raziskav, obkroženi smo s hudo in rastočo konkurenco. Po drugi strani so evropske visokošolske ustanove manj privlačne, kot je to razvidno iz teh poročil, ki med drugim za dejavnike, ki ovirajo večjo uspešnost, dosledno navajajo prenizka finančna sredstva, na splošno in na prebivalca, ter neavtonomnost univerz.

Zaradi vsega zgoraj navedenega si vsak pristop, ki to označuje za nujno gospodarsko in strateško vprašanje, zasluži našo podporo. Čeprav drži, da čas ni na naši strani, drži tudi, da je bolje vzeti si čas za izbiro pravih možnosti, kot pa na hitro sprejeti nepremišljene odločitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE), v pisni obliki. (ES) Ker je bila razprava o poročilu gospoda Guidonija o evropskem raziskovalnem prostoru preklicana, naj kot poročevalka Skupine socialdemokratov razložim, zakaj smo glasovali za sprejetje poročila.

Najprej naj omenim, da je gospod Guidoni opravil odlično delo pri pravi tega poročila, ki vključuje veliko naših predlogov. Evropski raziskovalni prostor mora zagotovo vključevati:

– enotni trg dela za raziskovalce, pri čemer je treba vzpostaviti enotno evropsko poklicno pot na področju raziskav ter celosten informacijski sistem za delovna mesta in pogodbe za usposabljanje;

– bolj odprte postopke za zaposlitev in napredovanje, pri čemer je delež moških in žensk bolj izenačen;

– odpravo ovir za mobilnost in spodbujanje večje vključenosti žensk v raziskave in razvoj, vključno z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

– krepitev raziskovalnih institucij in sodelovanja malih in srednje velikih podjetij na področju raziskav in razvoja;

– večjo usklajenost z nacionalnimi in regionalnimi programi ter več sinergij z drugimi evropskimi programi;

– vzpostavljanje infrastruktur, ki jih izkoriščajo skupna evropska podjetja in

– spodbujanje mednarodnega sodelovanja, pospeševanje večstranskih pobud, izmenjave za uporabo infrastrukture in programe znanstvenega sodelovanja za razvoj.

To so učinkoviti in skladni načini za napredovanje, zato smo glasovali za sprejetje tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Znanost ne pozna meja in vprašanja v zvezi z raziskavami so vedno bolj globalne narave. Evropski raziskovalni prostor mora zagotoviti, da znanstveno in tehnološko sodelovanje učinkovito prispeva k stabilnosti, varnosti in blagostanju človeštva.

Zato upam, da bo evropski raziskovalni prostor, z vidika odprtosti do sveta, naklonjen najbolj oddaljenim evropskim regijam, da bi s skladnim vključevanjem teh regij v raziskovalne programe v okviru mrež odličnosti kar najbolje izkoristil prednosti in bogastva, ki jih ponuja raznolikost evropskih regij.

Pozivam evropski raziskovalni prostor, da prizna pomen čezmorskih držav in ozemelj, ki so s stališča trajnostnega globalnega razvoja dragocen partner pri vzpostavljanju mostov med državami in kontinenti, da se bo lahko soočil z izzivi planeta.

Iskreno se zahvaljujem poročevalcu in članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko, da so v zvezi s tem podprli moj predlog spremembe iz mnenja odbora za regionalni razvoj. To je dodaten dokaz, da v tem Parlamentu vlada duh usklajevanja in dopolnjevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Nasprotujemo nazadnjaškemu prestrukturiranju na področju raziskav, ki ga v okviru lizbonske strategije spodbujajo osnovne smernice EU o ustanovitvi evropskega raziskovalnega prostora.

Evropski raziskovalni prostor spodbuja konflikt in konkurenco za dobiček med državami in velikimi skupinami podjetij. Zaradi tega se bodo neenakosti na področju znanstvenega razvoja okrepile.

Za monopolna podjetja se spodbude, subvencije in davčne olajšave povečajo, kar jim omogoča, da vlagajo v raziskave in sami uporabijo rezultate. Javni sektor se mora podrejati potrebam monopolnih skupin, ki jim služi. Spodbuja se mobilnost raziskovalcev med podjetji, univerzami in raziskovalnimi centri ter zaradi stroškov se podpira evropski sistem za patentiranje. Vse je podrejeno konkurenčnosti in povečanju donosnosti.

V takšnem močno konkurenčnem okolju, tudi na področju raziskav, se bo pozornost neizogibno osredotočila na znane centre odličnosti močnih držav. Ti centri si bodo zagotovili levji delež raziskovalnih programov, ki bodo vir javnih in zasebnih sredstev.

Prizadevamo si za razveljavitev politike EU na področju raziskav. To je del boja za popolno spremembo nepriljubljene politike, ki jo podpirata EU in kapitalizem. Želimo nazaj vzpostaviti socialno naravo znanosti: raziskave in znanost morajo izpolnjevati potrebe javnosti in socialne varnosti.

 
  
  

– Poročilo: Markus Ferber (A6-0505/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam sprejetje skupnega stališča Sveta na drugi obravnavi o spremembi direktive o poštnih storitvah iz leta 1997 in dokončnem oblikovanju notranjega trga poštnih storitev ter čestitam cenjenemu nemškemu kolegu Markusu Ferberju za obsežno delo, ki ga je opravil.

Vesel sem, da je Svet sprejel vse ključne vidike stališča Evropskega parlamenta, zlasti odložitev odprtja splošnega trga do 31. decembra 2010, z dvoletnim podaljšanjem za tiste države članice, ki so se Uniji priključile od leta 2004; pri čemer načelo univerzalne storitve vključuje vsaj eno dostavo in zbiranje 5 dni na teden za vsakega državljana EU, z zadostnim številom ohranjenih točk dostopa na kmetijskih, oddaljenih ali redko naseljenih območjih; ter upoštevanje subsidiarnosti v zvezi z družbenimi vprašanji – zadevo, za katero upam, da jo bodo socialni partnerji obravnavali na evropski ravni. Razočaran sem, da temelji za vzpostavitev evropskega regulativnega organa v tem sektorju še niso določeni. Nenazadnje upam, da se bodo izvajalci kmalu sporazumeli o uvedbi evropske znamke za pisma do petdeset gramov, in v kratkem bom glede tega predložil politično pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Kljub izboljšanju prvotnega besedila Komisije in kompromisu, ki ga je predlagal Evropski parlament, o odložitvi popolne liberalizacije poštnega trga na 31. decembra 2010, besedilo, ki ga je Svet ponovno predložil na drugem branju, še vedno ni zadovoljivo.

Zadovoljivo ni zato, ker le začasno in v minimalnem obsegu ureja vprašanja in težave, zlasti v zvezi s financiranjem univerzalnih storitev, zagotavljanjem dostave pošte pet dni v tednu, enakim obravnavanjem območij ter zagotavljanjem enotne cene za znamko. Zadovoljivo ni zato, ker vse to vodi v pravno negotovost.

To besedilo, dobre sporazumne lastnosti katerega so bile stežka dosežene, bo le odložilo neizogibno nenadzorovane posledice odprtja poštnega trga konkurenci.

Načrti Evropske unije bodo neizogibno povzročili zapiranje poštnih uradov, masovne izgube delovnih mest ter izvajanje negativnega pritiska na plače in pogoje v evropskem poštnem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélène Goudin (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Menim, da se morajo države članice same odločiti, ali želijo deregulirati nacionalne poštne monopole. Zato sem glasovala za predlog spremembe 10, ki zavrača skupno stališče Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Obžalujemo, da naš predlog o zavrnitvi te direktive, namen katere je popolna liberalizacija poštnih storitev, s čimer se vzpostavi trg na ravni EU, ni bil sprejet.

S tem večina v Evropskem parlamentu – gre za enake politične sile, ki v državah članicah zastopajo politiko desnice – želi narediti še en korak bliže k odpravi te bistvene javne službe.

To je napad velikih multinacionalk na javno poštno službo, javno last te službe, javno upravo, ki jo mora zagotavljati, demokratično naravo te službe, pri čemer poskušajo državljanom odvzeti pravico do njihove nacionalne suverenosti, nadzorovanja in možnosti sprejemanja odločitev o teh bistvenih vprašanjih, o katerih bodo sedaj odločale institucije EU na nadnacionalni ravni v skladu z interesi, ki so državljanom in Portugalski tuji.

Pomembna je tudi zavrnitev našega predloga spremembe, namen katerega je zagotoviti, da vsi izvajalci v celoti upoštevajo delovno zakonodajo, in sicer katero koli zakonsko ali pogodbeno določbo v zvezi z zaposlitvenimi pogoji, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu, ki jih države članice uporabljajo v skladu z nacionalno zakonodajo, zakonodajo o socialni varnosti ter sklenjenimi kolektivnimi sporazumi.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Sklicujoč se na moj včerajšnji govor o liberalizaciji poštnih storitev, želim dodati komentar, ki mi ga včeraj zaradi omejenega časa ni uspelo povedati in ki se nanaša na finančne vire univerzalne storitve. Bojim se, da lahko financiranje te storitve iz posebej ustanovljenega sklada ali z državnimi subvencijami ovira liberalizacijo sektorja in državam članicam omogoči, da upočasnijo in se izognejo izvajanju določb direktive. Zato menim, da mora Evropska komisija odigrati pomembno vlogo pri spremljanju ustrezne uvedbe določb direktive.

 
  
MPphoto
 
 

  Ian Hudghton (Verts/ALE), in writing. − Podpiram predloge sprememb, ki bi obvezali države članice, da zagotovijo financiranje univerzalnih poštnih storitev. To je zelo pomembna zadeva, zlasti za številne podeželske in otoške skupnosti na Škotskem.

Prav tako podpiram predloge sprememb, ki jih navaja moja skupina, za krepitev obveznosti, da se financira zagotavljanje brezplačnih poštnih storitev slepim in slabovidnim ljudem.

Dejstvo, da je poročilo poročevalca Ferberja odobreno kot nespremenjeno lahko povzroči nadaljnje slabšanje zagotavljanja poštnih storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Podpiram deregulacijo švedskega poštnega trga, vendar nasprotujem zamisli, da bi institucije EU odločale, ali je treba določene poštne monopole odpraviti ali ne.

Menim, da se morajo države članice same odločiti, ali želijo deregulirati nacionalne poštne monopole. Zato sem glasoval za predlog spremembe 10, ki zavrača skupno stališče Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Vključno z vsemi člani Konfederalne skupine Evropske združene levice/Nordijske zelene levice sem glasoval proti sprejetju skupnega stališče Evropskega parlamenta in sveta, ker krepi dogmatičen, neoliberalen pristop k ključnemu področju javnega interesa: poštnim storitvam. Direktiva ne ponuja dolgoročne rešitve in odložitev začetka veljavnosti le za dve leti odloži njene negativne učinke.

Z učinkovito odpravo načela univerzalne storitve bo dostop javnosti do visokokakovostnih, poceni poštnih storitev omejen. Posledice bodo najbolj občutili prebivalci odročnih in nedostopnih gorskih območij ter otokov, kjer podjetja ne bodo mogla donosno poslovati.

Države, ki so že v celoti liberalizirale trg, nimajo pozitivnih izkušenj. Zahteva po prisilni liberalizaciji poštnih storitev prinaša več težav kot rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Pierre Pribetich (PSE), v pisni obliki. – (FR) Z veseljem sem nasprotoval liberalizaciji trga poštnih storitev na podlagi treh temeljnih stališč:

– zagotavljanje brezplačnih poštnih storitev za slepe in slabovidne, kar je osnovna vrednota nediskriminatorne družbe;

– zagotovilo držav članic o financiranju univerzalne storitve pred odprtjem trgov, kar je osnovni pogoj za zaščito potrošnikov.

– vsi izvajalci ravnajo skladno z zakonodajo o zaposlovanju, zlasti na področju socialne varnosti.

Ker zadevne spremembe niso bile sprejete, lahko le obžalujem ta premik k nenadzorovani liberalizaciji, ki ne spoštuje temeljnih pravic evropskih državljanov do javne poštne službe.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljamo končno odobritev poročila o trgu poštnih storitev, pri čemer dolg institucionalni postopek kaže na pomembnost tega dokumenta za dosego dveh glavnih ciljev, in sicer zagotovitve zagotavljanja univerzalne storitve in ustreznega odprtja trga pošteni konkurenci.

Predvsem želim poudariti, da bodo zaradi odprtja trgov državljani imeli na voljo boljše storitve in boljšo izbiro, tako ne bo prihajalo do izkrivljanja konkurence, obstoječi monopoli pa bodo za vedno odpravljeni.

Drugo vprašanje je vprašanje financiranja univerzalne storitve. Neto stroški, ki jih nosijo države članice, bi se lahko pokrili s finančnim načrtom, ki se predloži Komisiji. Toda spomnimo se primera Portugalske in drugih, ki kažejo, da se lahko javna univerzalna storitev zagotavlja z viri iz rezerviranega področja, kar je pregledna in nevtralna metoda brez državnih subvencij.

Ponavljam, da ni nobenega razloga, zakaj se ta storitev ne bi zagotavljala še naprej, saj je bistvena za ozemeljsko in socialno kohezijo ter za zagotavljanje storitev ljudem, ki živijo na zapuščenih ali bolj odročnih in nedostopnih območjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Toussas (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Skupno stališče Sveta o poštnih storitvah, ki ga Evropski parlament predloži za odobritev, bo povzročilo popolno liberalizacijo trga poštnih storitev z 31. decembrom 2010.

S spremembo te direktive, smo izgubili še en donosen sektor, in sicer poštne storitve. To se dogaja v okviru lizbonske strategije za povečanje donosnosti poštnih storitev.

Poštne storitve ne bodo več javno dobro, temveč le blago. V Grčiji se bo privatizacija delov grške pošte ELTA, ki jo spodbujata stranki Nova demokracija (Nea Dimokratia) in Panhelensko socialistično gibanje (PASOK), pospešeno nadaljevala. Od zdaj naprej bo delovanje grške pošte ELTA temeljilo na gospodarskih meril zasebnega sektorja v dobrobit dobička in ne družbe. To bo takoj vplivalo na kakovost storitev. Posledice bodo hude, ne le za zaposlene v grški pošti ELTA, temveč tudi za zaposlene v zasebnih podjetjih poštnih storitev. V slednjih so fleksibilne oblike zaposlovanja, odsotnost pravic delavcev, socialnih pravic in pravic do zavarovanja že pravilo.

Ogroženo je tudi z ustavo zagotovljeno načelo o zaupnosti korespondence: korespondenca je sedaj v rokah zasebnih izvajalcev brez zagotovila, da je njena zaupnost ohranjena in da so osebni podatki zaščiteni.

Grška komunistična stranka KKE nasprotuje liberalizaciji poštnih storitev in se bori za zaščito pravic delavcev ter storitve, ki so izključno javne, sodobne in učinkovite.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Evropski parlament je danes glasoval za kompromis s Svetom, s katerim mora biti evropski poštni trg liberaliziran najkasneje do konca decembra 2010 (razen v državah s posebej težavno topografijo, ki se jim rok podaljša za dve leti). Med potekom dela sem se zavzemal zlasti za uporabo vzajemnosti, tj. obstajati bi moral sporazum o vzajemnosti, ki bi preprečil državam, ki liberalizacije še ne izvajajo, da bi konkurirale v državah, ki so jo že začele izvajati.

Zato z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da sta najprej poročevalec (gospod Ferber) in nato Svet sprejela moj predlog spremembe in da je odslej del kompromisa, ki se zdaj sprejema.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Predlog poskuša ustvariti enoten evropski trg za poštne storitve. Brez ustreznih zaščitnih ukrepov bi lahko liberalizacija ogrozila koncept univerzalnih storitev. Nenaklonjenost Sveta, da vključi jasno zavzemanje za zagotovitev brezplačnih poštnih storitev slepim in slabovidnim v predlog me je pripeljalo do tega, da volim v prid bolj odločilni zavezanosti.

Na splošno sem zadovoljen, da predlog ustrezno obravnava druga vprašanja in pozdravljam zagotovilo, da se bo pošta redno pobirala in dostavljala v odročnih krajih in mestih.

 
  
  

– Predlog resolucije: Razmere v Iranu (B6-0046/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Jedrsko vprašanje v Iranu potrebuje diplomatski pristop s ciljem normalizirati odnose. Ohraniti moramo politično smer, ki temelji na diplomaciji, s katero odpravljamo stopnjevanje sporov in groženj vojaškega posredovanja ter dajemo možnost dialogu s tem, ko priznavamo Iranu pravico, da razvija jedrsko tehnologijo za civilno uporabo. Kljub temu je pravilna naša zavezanost, da s pogajanji dosežemo, da Iran v okviru večstranskega prizadevanja za jedrsko razorožitev opusti možnost uporabe vojaške sile in zagotovi stanje umirjenosti in mednarodnega miru.

Po drugi strani pa moram izraziti določeno skrb glede trenutnega položaja človekovih pravic v Iranu, kjer opažamo nov val zatiranja svobode mnenja in pravic manjšin ter žensk, in kjer se red vzdržuje z ostrim ter nečloveškim pravnim in zaporniškim sistemom, ki vse prevečkrat izvaja smrtno kazen, mučenje in kamenjanje. Dosedanja prizadevanja niso dosegla oprijemljivih rezultatov. Da lahko postane del velikih mednarodnih sil, se mora Iran predstaviti kot država, ki je sposobna zaščititi človekove pravice svojih državljanov, in ne kot vojaška velesila.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Pred nekaj meseci je ameriška obveščevalna služba priznala, da je trditev, da Iran razvija jedrsko orožje, napačna. Pravzaprav je program glede jedrskega orožja opuščen že od leta 2001/2002.

Kljub temu Washingtonu ni uspelo skleniti ustreznih političnih zaključkov iz tega intelektualnega preobrata. Razlaga za uvedbo nacionalne obrambne protiraketne industrije v Vzhodni Evropi je domnevno obramba proti jedrskemu Iranu, ki je skrivnostno prejel medcelinske balistične rakete.

Če pa iranski jedrski program ne obstaja, potem tudi utemeljitve za sprožitev nacionalne protiraketne obrambe ni, razen če obstaja skrivni načrt za ogrozitev uporniške Rusije. Odločno nasprotujem takšni uvedbi in bom protestiral proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Resolucija o Iranu, o kateri danes glasujemo, ima jasen politični pomen. Razmere v Iranu so osrednja mednarodna skrb in morali smo se vrniti k temu.

To besedilo obravnava jedrsko vprašanje in položaj človekovih pravic. Glede obeh teh točk smo si na jasnem. Ne moremo sprejeti, da se v Iranu razvija vojaški jedrski program. V tej resoluciji je izraženo sprejemanje in podpora prizadevanjem EU, da bi s pogajanji dosegla dolgoročni dogovor v zvezi z iranskim jedrskim vprašanjem, in se poudarja bistvena vloga Mednarodne agencije za atomsko energijo. Prav tako ponovno potrjuje, da je rešitev trenutnega stopnjevanja jedrskega vprašanja mogoča in da se ne sme načrtovati vojaško posredovanje.

Po drugi strani se mora odločno obsoditi resne in večkratne kršitve človekovih pravic. Razmere so zaskrbljujoče na štirih področjih: smrtna kazen, pravice žensk, svoboda izražanja in zatiranje verskih manjšin. Zdi se mi nujno, da pri tem ne pokažemo ravnodušnosti in ta resolucija močno pritiska na Iransko vlado, da spremeni svoje delovanje v tej zadevi.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Varnostni svet ZN bo ponovno sprejel resolucijo, s katero bo proti Iranu uvedel sankcije zaradi jedrskih dejavnosti. Ali bo to pomenilo podpiranje vojaškega posredovanja proti tej državi? Ali pa bo preprosto pomenilo uporabo ostrejšega tona in uvedbo diplomatskih ali gospodarskih sankcij?

Ta previdno uprizorjena psihodrama je več mesecev puščala Parlament in druge mednarodne organe v negotovosti. Vendar, ali je jedrska sposobnost Irana resnično glavna grožnja, s katero se mora soočiti cel svet, zlasti pa Zahod in njegove zaveznice? Popolnoma paradoksalno je, da se ne odzivamo na jedrsko orožje Pakistana, ki dejansko obstaja in to v zlasti nestabilnem geopolitičnem okviru, ali na tisto v Severni Koreji, ki je v rokah zlasti nevarnega režima. Naslednje sem že imel priložnost izraziti: pravna pravila, za katera trdimo, da jih izvajamo, morajo biti enaka za vse. V nasprotnem primeru izgubijo ves pomen in legitimnost.

Ob tem sem veliko bolj zaskrbljen glede islamističnih groženj na naši lastni celini, ki so daleč od samo domnevnih in so že pokazale svoj morilski obseg v Londonu in Madridu, pri čemer Iran ni bil vpleten. Res je, da je ta grožnja ena od posledic politike množičnega preseljevanja, ki jo izvajate in ki jo želite še poslabšati.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Hinavščina „mednarodne skupnosti“, tj. Združenih držav in njihovih zaveznic, v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in še zlasti iranski jedrski program se mora obsoditi.

Nobena takšna politična iniciativa ne obstaja v zvezi s programi jedrskega orožja nekaterih članic EU ali Združenih držav, ali celo jedrskimi programi Izraela, Pakistana ali Indije, držav, ki niso podpisale Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, vendar ga imajo, pri čemer so Združene države že izjavile, da lahko svoj program uporabijo za napad.

Zato je potrebna popolna skladnost z navedeno pogodbo in odprava jedrskega orožja v celoti.

Dejanska težava v zvezi z Iranom je, da se Združene države in EU zavedajo, da se je vrhunec proizvodnje nafte v veliko državah že končal.

Razlog za resne grožnje z vojaškim napadom, izzivanje in toliko naglice v zvezi z iranskim jedrskim programom so najboljše zaloge ogljikovodika v Iranu, in Združene države ter Evropa poskušajo ustvariti pogoje, tudi z manipuliranjem javnega mnenja, pod katerimi bi nadzorovale njegove energetske vire in celoten Bližnji Vzhod, čemur smo lahko priča v Iraku.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram priporočila, ki so podana v resoluciji. Vendar pa kar zadeva Organizacijo Mudžahedinov iranskega naroda, sem glasoval proti predlogom sprememb, ki se nanašajo na skupino v besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Z mnenji Javierja Solane, predstavnikov EU in podpornih strank so se končale vse iluzije o stališču EU v zvezi z Iranom in Bližnjim Vzhodom na splošno.

Ta mnenja dokazujejo, da EU podpira pospeševanje načrta ZN-NATO za demokratizacijo Bližnjega Vzhoda, katere cilj je, da narodi in državljani nadzirajo svoje vire proizvajanja bogastva. EU namenoma ne upošteva zagotovil Mednarodne agencije za atomsko energijo in poročila CIA o iranski nevojaški uporabi jedrske energije, kar povečuje pritisk sankcij proti Iranu in krepi propagando, s katero bi se javno mnenje navadilo na zamisel vojne proti Iranu. Poleg tega Javier Solana očitno vidi povezavo med razmerami v Libanonu in širšem območju ter vprašanjem jedrskega orožja, vendar pri tem ne navaja izraelskega jedrskega orožja.

V širšem območju Bližnjega Vzhoda smo priča pojavu imperialističnega nasilja in sporov glede odpiranja trgov navzven. Žrtve tega so med drugimi državljani Palestine, Irana in Libanona. Edini odziv na te nove nasilne, bojne načrte je, da se državljani uprejo imperializmu in da si ne delajo nobenih utvar glede vloge EU.

Državljani vsake države so tisti, ki lahko odločajo o vprašanjih človekovih pravic in njihovih kršitvah in ne bi si smeli dovoliti izgovorov za naslednji Irak.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Iran je trenutno regionalna in svetovna grožnja ter izziv za sposobnost držav članic EU, da na mednarodnem prizorišču ostanejo trdno skupaj. Poleg zaporednih in nasprotujočih si poročil, ki se pojavljajo, je resnica takšna, da se Iran ni uskladil s svojo obvezo preglednosti, niti ni pripomogel k ustvarjanju zaupnega ozračja. Ravno nasprotno. Razen tega, poleg jedrske dokumentacije novice prav tako niso vzpodbudne. Kršitve človekovih pravic, državno nasilje in lažna volilna demokracija so dejavniki, ki se morajo upoštevati v našem odnosu do Irana.

Zaradi zgoraj navedenega, vendar tudi zaradi mojih preteklih zavzemanj, se strinjam z bistvom sprejete resolucije in podpiram vztrajnost Evropskega parlamenta, da se Svet in Komisija uskladita s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti in s seznama terorističnih organizacij odstranita iranski odpor, Organizacijo Mudžahedinov iranskega naroda. EU (in nekatere države članice) iranski odpor obravnavajo na način, s katerim podpirajo iranski režim, namesto iranske državljane in cilje demokratizacije v tem delu sveta. Takšna strategija se mora spremeniti in se že začenja spreminjati.

 
  
  

– Predlog resolucije: Izidi konference o podnebnih spremembah (Bali) (B6-0059/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Zadovoljen sem s potekom konference na Baliju in da je dosegla nepričakovano dobre rezultate, za kar gre delno zahvala EU za vlogo, ki jo je imela med pogajanji. V tem težkem položaju je bilo izjemno pomembno posredovanje sporočila o združenosti, sodelovanju in odgovornosti na način, ki bo pogajanja usmeril tako, da bodo oblikovala dober začetek novih ciljev zmanjšanja emisij v dobi po Kjotu (leta 2012).

S sprejetjem sklepov znanstvenikov na Medvladnem forumu o podnebnih spremembah so vsi udeleženi na politični ravni priznali obstoj podnebnih sprememb, ki so antropogenega izvora, in ugotovili, da moramo do leta 2020 ukrepati v zvezi s tem, da se izognemo nepopravljivi škodi za zemljino podnebje.

Upam, da bo konferenca v Kopenhagnu leta 2009 pomenila prelomnico v boju proti podnebnim spremembam s tem, ko bo sprejela strožje cilje za zmanjšanje izpustov do leta 2020 v vseh industrializiranih državah in državah v razvoju. Seveda bo ta novi izziv vključeval stroške in neuspehe, ki jih je težko upravičiti, razen če, kot sem že povedal v svojih prejšnjih posredovanjih, izvedemo potrebne in pogumne izbire, kot je vrnitev k jedrski sili. Nedejavnost, odlašanje in utrudljive konference bodo le povzročili nepopravljivo škodo za okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o izidih konference na Baliju o podnebnih spremembah (COP 13 in COP/MOP 3), ker glede na nujnost zmanjšanja globalnega segrevanja menim, da je bil dosežen sporazum na Baliju pomemben korak naprej, tako da se bo lahko v Kopenhagnu leta 2009 oblikoval in sprejel nov protokol, z novimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Menim, da je portugalsko predsedstvo EU imelo ključno vlogo na konferenci na Baliju, ker je dejavno prispevalo k napredku pogajanj in uspelo doseči zelo pozitiven sporazum. Vendar bi si želeli, da bi Akcijski načrt z Balija opozoril na količinske cilje zmanjšanja emisij CO2.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Na splošno ta resolucija samo ponavlja splošne zamisli in je neustrezna na različnih področjih. Zato smo se glasovanja vzdržali.

Na primer, ker je glavni cilj zmanjšati emisije CO2, ki jih proizvaja zgorevanje fosilnih goriv, se pojavi vprašanje merjenja teh emisij. Vemo, da je takšno merjenje zelo zapleteno in se ga da prikrojiti, ker se fosilna goriva po ekstrakciji prevažajo in obdelajo, in njihovi stranski proizvodi se razdelijo ter uporabijo na več načinov, za tisoče končnih namenov.

Kot so izrazili različni strokovnjaki na tem področju, je za zmanjšanje emisij in dosego ciljev učinkoviteje in enostavneje nadzirati instrument, ki je sprejet s protokolom o ekstrakciji in mednarodnem trgovanju s fosilnimi gorivi. Zato bi bilo lažje določiti mere ali cilje za zmanjšanje proizvodnje primarnega fosilnega goriva in ustrezne izvoze/uvoze, s čimer bi določili maksimalne meje emisij v državi.

Vendar se je potrebno prav tako pogajati o obvezah bogatejših držav, da namenijo sredstva za podporo državam v razvoju in jim s tem pomagajo kriti gospodarske in socialne stroške zaradi potrebnih ukrepov.

Obžalujem, da so bili predlogi skupine v zvezi s tem zavrnjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Na Baliju so se decembra lani srečale podpisnice okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah in naredile napredek na več področjih globalnega varovanja podnebja.

Poleg začetka pogajanj o novem protokolu, ki bi nadomestil kjotskega, izpostavljam izjavo, da je četrto poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah boljša znanstvena podlaga za delo Konvencije, in prvo sklicevanje na obvezno sodelovanje držav v razvoju, s čimer se je porušil tabu, seveda z upoštevanjem njihovega gospodarskega okvira in stopnje razvoja.

Končno, menim, da je bila glavna novost na Baliju vključitev vprašanja krčenja gozdov, kar se je zgodilo prvič, in o katerem se bo kot delu Akcijskega načrta z Balija razpravljalo z namenom, da se vključi v prihodnji protokol.

Glasujem za resolucijo začasnega odbora za podnebne spremembe, ker podpira izide konference na Baliju, ugotavlja veliko stvari v zvezi z vlogo EU v prihodnjih pogajanjih, kar podpiram, in določa, na katerih področjih bi se lahko Akcijski načrt z Balija bolj razvil.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo.

Trinajsta konferenca podpisnic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je potekala na Baliju od 3. do 15. decembra, naj bi določila razpored za naslednji dve leti in dosegla sporazum za razširitev kjotskega protokola, ki se izteče leta 2012. Čeprav se zdi, da je prvi cilj dosežen, smo še vedno daleč od doseganja drugega.

Zelo je obžalovanja vredno, da mednarodni skupnosti ni uspelo doseči sporazuma o ciljni številki za stabilizacijo in nato zmanjšanje globalnih emisij toplogrednega plina do leta 2020 za vsaj 20 % od njihove stopnje leta 1990. Evropska unija mora okrepiti svojo konstruktivno in proaktivno vlogo, ki jo je imela na Baliju, s katero državam, ki zavračajo vse cilje, ne daje možnosti izgovora.

Čeprav je treba pozdraviti sporazum z Balija, ki so ga podpisale vse prisotne države, ne smemo popustiti novemu nizu okoljskih banalnosti. Še vedno je dve leti časa, da se doseže sporazum, in neodločnosti glede načrta kažejo na to, da najtežji del šele prihaja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Resolucija o podnebnih spremembah konference na Baliju poskuša najti pozitivne znake tam, kjer jih ni. Obenem prikriva vzroke uničevanja okolja: plenjenje naravnih virov s strani kapitala, da se ustvari dobiček od komercializacije zemljišča, zraka, energije in vode.

Ta resolucija opozarja na nevarnost, da lahko podnebne spremembe postanejo glavni dejavnik destabilizacije najrevnejših držav. Ta evromonopolski kapital lahko uporabi podnebne spremembe kot izgovor za nadaljnje izkoriščanje držav v razvoju, ker, kot vemo, je dejavnost multinacionalk eden glavnih vzrokov revščine.

Ta resolucija poziva k resni zavezanosti razvijajočih se narodov v skladu z njihovo stopnjo razvoja in sestavo njihovih gospodarstev. Zlasti se glede vprašanja pospeševanja sodelovanja v energetski politiki za omejevanje onesnaževal nanaša na Kitajsko in Indijo. V bistvu je cilj te resolucije, da pritisne na ti dve državi z omejevanjem njunih razvojnih možnosti in njunih zahtev po večjih tržnih deležih ob imperialistični konkurenci za delitev trgov. Mogoče se zato ne navajajo nobeni ukrepi za neposredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in je le nekaj splošnih izrazov o dobrih namenih.

Skratka, podnebne spremembe na konferenci na Baliju so bile le navidezna tema. Resnične teme so bila zaostrovanja notranjih imperialističnih sporov v energetskemu sektorju in komercializacije okolja

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Popolnoma podpiram oceno resolucije glede izida pogajanj z vrha na Baliju. Zahvaljujoč EU je Bali dosegel več kot je mogoče pričakoval in manj kot je potrebno. Žal se pogajalske strani niso mogle dogovoriti o konkretnih ciljih in številkah za zmanjševanje emisij CO2. Glasoval sem za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Scheele (PSE), v pisni obliki. (DE) Pomembno je, da se v tej sprejeti resoluciji posebej izpostavi povezava med krčenjem gozdov in podnebnimi spremembami. Deževni gozdovi imajo ključno vlogo za svetovno podnebje. Imajo velike zaloge CO2. Poleg tega so največji zemljini rezervoarji. Vodo vpijajo kot goba, s čimer hladijo ozračje. Krčenje gozdov, sečnja in zažiganje pa močno ogrožajo to izredno pomembno vlogo. Ustavitev krčenja, sečnje in zažiganja gozdov bi zato zelo korenito prispevala v boju proti globalnemu segrevanju.

Vedno večje povpraševanje po biogorivih v Evropi je v popolnem nasprotju z zaščito deževnih gozdov. Na tisoče hektarov deževnih gozdov je bilo že posekanih za ekstrakcijo palmovega olja, da bi zadostili povečanemu povpraševanju po biogorivu. Potrditev in opredelitev trajnostne proizvodnje biogoriv je torej bistvena zahteva za zaščito deževnih gozdov in svetovnega podnebja. Poleg tega proizvodnja prav tako poostruje socialni položaj v zadevnih državah zaradi ogromnega povišanja cen osnovne hrane. Zato nasprotujem predlogu Komisije kot delu skupnega podnebnega in energetskega paketa za prilagoditev zavezujočega 10 % cilja za biogoriva do leta 2020, ker s tem ničesar ne pripomore k zaščiti podnebja in je daleč od trajnostne politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Lars Wohlin (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) V naslednjih letih se morajo emisije toplogrednih plinov drastično zmanjšati. V tej resoluciji je veliko dobrih zamisli o tem, kako doseči takšen cilj, zato sem se odločil glasovati za.

Cilji, ki so se določili, se lahko povzamejo v izrazu 20-20-20, kar pomeni, da se morajo emisije zmanjšati za 20 %, da se mora uporaba obnovljivih virov energije povečati za 20 % in da se morajo ti cilji doseči do leta 2020. Vendar menim, da mora biti poudarek na zmanjšanju emisij in da se mora nato odločitev, kako ta cilj doseči, prepustiti vsaki državi članici posebej. Zato EU ne sme določati, kako naj države spremenijo svoje načine uporabe obnovljivih virov energije.

Kolikor bi bilo lahko ustrezno izdati katero koli takšno določbo, je obžalovanja vredno, da jedrska energija ni vključena v poglavje obnovljivih virov energije. Mednarodna agencija za atomsko energijo je sklenila, da je jedrska energija potreben element v prizadevanju za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Obžalovanja je vredno, da ta resolucija ne upošteva tega dejstva in vztraja, da se emisije ne smejo zmanjšati z uporabo jedrske energije.

Pri izvajanju te resolucije se bo pokazalo, da je EU posredno izločila vlogo jedrske energije pri izboljšanju podnebnih razmer. Takšen odnos je po mojem mnenju izredno nenavaden in ga je treba jasno zabeležiti.

 
  
  

– Poročilo: Fiona Hall (A6-0003/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Glasovali smo za to resolucijo zaradi njene splošne vsebine, vendar ne podpiramo vseh točk tehnične podrobnosti ali ambicij, da bi s političnimi odločitvami določali, kateri proizvodi se lahko proizvajajo ali prodajajo, na primer grelci za ogrevanje teras.

 
  
MPphoto
 
 

  Giles Chichester (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativci podpirajo obsežno pobudo samoiniciativnega poročila – kdo bi lahko bil proti energetski učinkovitosti? Vendar pa imamo pomisleke glede določenih vidikov tega predloga, kjer se zdi, da je poročevalec izgubil občutek glede razmerja.

Označevanje energetske učinkovitosti je dobro za zagotavljanje izbire potrošnikom, vendar pa priporočanje določenih proizvodov, samo zato, ker varčujejo z energijo na način, katerega nekateri ne odobravajo, se zdi pretirano.

Zdi se dokaj nesmiselno, da kritiziramo grelce za ogrevanje teras (odstavek 16), ki so postale razširjene, odkar je začel veljati protikadilski zakon vlade Združenega kraljestva.

Verjamemo, da ta predlog ne bo vključen v noben prihodnji predlog Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nigel Farage (IND/DEM), v pisni obliki. − Popolnoma nasprotujem opustitvi – in to je politika moje stranke – vendar ne morem glasovati za uveljavljanje odločitev EU, četudi se včasih zdijo napredne.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) To je še ena resolucija, ki preučuje razmere, ne da bi poiskala njihove vzroke ali podala bistvene smernice, in namesto tega le povzema nasprotujoče si izjave mednarodnih organizacij ter jo, v enem ali dveh primerih, kot je sklicevanje na Rusijo in Afriko, veliko bolj skrbi zagovarjanje interesov EU kot katera koli politiko sodelovanja, s čimer se ne strinjamo.

Jasno je, da pomanjkanje fosilnih goriv, ki se odraža v njihovih cenah, zahteva manjšo porabo. Da bi se izognili manjšim gospodarskim in družbenim dejavnostim, moramo načrtno zmanjšati nepotrebno porabo, odpadke v predelovalnih postopkih, prevoz in razdelitev ter končno porabo.

Ker se energija po uporabi ne da reciklirati in ker so viri redki, je treba z njo ravnati v skladu s tehničnim znanjem in kompleksnimi političnimi prednostnimi nalogami, z zahtevo po centralnem načrtovanju vlad v interesu javnosti in odpravljanjem nihanj ter nepotrpežljivosti udeležencev na trgu. To moramo še doseči.

Druga dobronamerna priporočila se že nanašajo na življenje in delo v mestih in metropolitanskih območjih, kjer so možne zelo pozitivne posledice za obnovo in inovacije energetskih omrežij, stavb, prevoza in drugih javnih služb.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram splošno načelo tega poročila kot akcijskega načrta za energetsko učinkovitost. Ne nasprotujem raziskovanju načinov za boljšo učinkovitost grelnikov prostora, vendar pa nasprotujem prepovedi grelcev za ogrevanje teras.

Menim, da večino teh naprav uporabljajo gostilničarji, ki želijo ogrevati kadilce, katere je sedanja zakonodaja pregnala na mraz. Doslej je prepoved kajenja povzročila zaprtje na stotine gostinskih obratov in posledično izgubo delovnih mest. Zato bi takšna prepoved povzročila še več zapiranj in večje izgube delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Tudi poleg smernice, ki je postala vsakdanja v zvezi s podnebnimi spremembami, in ukrepov za boj proti njim, nam že samo vprašanje energetske varnosti in neodvisnosti evropskih držav narekuje, da poskušamo izboljšati porabo energije. Razlog, da ne bomo glasovali proti temu poročilu, je, da se večina standardov razvija na evropski ravni.

Vendar v tem poročilu ponovno pademo na stopnjo maltuzijanske vizije naprtitve krivde, ki je prisotna v vseh poročilih Parlamenta na to temo: slepa stigmatizacija motoristov, prepoved določene opreme, želja po ukazovanju, kako naj se posameznik vede, po prisilnem vključevanju otrok v vojsko v njihovih najzgodnejših letih, po vpletanju v politiko načrtovanja in gradnje, po spodbujanju obdavčitve energije in sistemov cen, kar bo dejansko ogrozilo le najšibkejše dele prebivalstva.

Zatorej – da minimalnim standardom, da spodbudnim raziskavam, da objektivnim informacijam, ki omogočajo pametne izbire, da pospeševanju davčnih spodbud. Ne preganjanju in ustrahovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Rezultati raziskav kažejo, da emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, vplivajo na hitre podnebne spremembe. Zato podpiramo glavni sklep, da morajo vse države sprejeti obsežne ukrepe za zmanjšanje teh emisij in da morajo vodilno vlogo pri tem prevzeti države EU.

Obenem nasprotujemo težnji obeh poročevalcev Komisije in Parlamenta, da se vedno izkorišča velike izzive, da bi centralizirali politično moč in ustvarili EU brez svobode in razgibanosti.

Vloga EU v energetski politiki bi morala biti omejena na:

– določanje ciljev emisij za vsako državo ter nato dosego teh ciljev s prosto konkurenco prepustiti tem državam in trgu

– vračunanje stroškov emisij z določitvijo dovolj visokih cen za pravice emisij. (Emisije bodo tako samodejno upoštevane pri neštetih gospodarskih odločitvah, ki jih gospodinjstva in podjetja po svetu sprejemajo vsak dan. Gospodinjstva se bodo sama odločila za nakup varčnih žarnic, proizvajalci avtomobilov bodo izdelovali avtomobile z majhno porabo goriva, nepremičninska podjetja bodo gradila pasivne hiše. Šele takrat se bo izvajanje raziskav in razvoja na tem področju obrestovalo.)

– namenjanje denarja za raziskave in sprejemanje predpisov o označevanju proizvodov.

Politiki EU ne smejo podrobno odločati. Nihče za zdaj ne ve, kako bi najbolje načrtovali to ogromno preoblikovanje. Zato nasprotujemo takšnim stvarem, kot so prepovedi grelcev za ogrevanje teras in davčne olajšave za rušenje stavb.

Glasovali smo proti, da bi spodbudili premislek v zvezi z energetsko politiko EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetęte (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki je v skladu s sklepi Evropskega sveta marca 2007 o energetski učinkovitosti, ki so poudarili potrebo po izboljšanju energetske učinkovitosti v EU, da se s tem doseže cilj prihranitve 20 % porabe energije EU v primerjavi z napovedmi za leto 2020.

Pozdravljam ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodov, stavb in storitev, izboljšanje učinkovitosti proizvodnje in distribucije energije, zmanjšanje vpliva prevoza na porabo energije, olajšanje financiranja in vlaganja na tem področju, s katerimi se spodbuja in krepi ozaveščeno vedenje v zvezi s porabo energije.

Evropski državljani morajo imeti korist od infrastrukture (vključno s stavbami), proizvodov (naprave in avtomobili med drugim), procesov in energetskih storitev, ki naj nudijo najboljšo energetsko učinkovitost na svetu.

Učinek akcijskega načrta bo tudi krepitev industrijske konkurenčnosti in razvoj izvozov novih tehnologij, ter bo pozitivno vplival na zaposlovanje. Poleg tega se bodo s prihranki pokrile naložbe v inovativne tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE), v pisni obliki. Ne podpiram odstavka, v katerem se poziva na umik iz trga določenih gospodinjskih aparatov, ker je izjava pregroba.

 
  
MPphoto
 
 

  Sarah Ludford (ALDE), v pisni obliki. Glasovala sem za podporo poročila, ki je na splošno odličen. Vendar pa odstavek 16, ki „poziva Komisijo, da določi časovne roke za umik iz trga vseh delov opreme, ki so energetsko najmanj učinkoviti, ter aparatov in drugih izdelkov, ki porabljajo energijo, kot so grelci za ogrevanje teras“, bi bil boljši, če ne bi izločal enega pomembnega dela opreme za prepoved, glede na to da je edini izmed mnogih, ki zbujajo skrb glede porabe energije in je edini, ki ga ljudje radi uporabljajo, tudi v mestnem okolju, kot je moje volilno okrožje v Londonu.

Pozdravljam odločitve nekaterih prodajalcev, da bodo prenehali prodajati takšne grelce zaradi pritiskov potrošnikov in sama ne bi kupila takšnega grelca. Menim, da je najboljša rešitev določitev najnižjih standardov za energetsko učinkovitost aparatov; obveščanje ljudi glede porabe energije in spodbujanje, da premislijo o svojih splošnih emisijah ogljika in izbirajo svoje aparate; uporab javnih prevoznih sredstev; ustrezno ravnanje; namesto da prepovedujejo grelce za ogrevanje teras in druge podobne naprave. Nenazadnje upam, da bo inovacija prinesla bolj učinkovite grelce za ogrevanje teras zaradi standardov energetske učinkovitosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jules Maaten (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Pozdravljam to poročilo gospe Hall in dejstvo, da se končno prehaja od abstraktnih teorij na konkretne predloge, da se poveča energetska učinkovitost v Evropski uniji. Veseli me, da to poročilo ohranja cilj 20 % izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020. Ne podpiram odstavka 16 tega poročila, ki poziva k umiku iz trga z najmanj energetsko učinkovitimi napravami. Konec koncev se mora industrijo spodbuditi k proizvajanju boljših, učinkovitejših naprav. Zato sem se vzdržal končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Toine Manders (ALDE), v pisni obliki. – (NL) Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD) nasprotuje prepovedim, vendar podpira izboljšave. VVD je torej proti prepovedi grelcev za ogrevanje teras, vendar podpira inovativne rešitve za boj proti neučinkovitosti. Skupina VVD in Evropski parlament menita, da bi glede na bolj proti podnebnim spremembam bilo nenavadno, če ne bi ob tem prav tako poskušali izboljšati učinkovitost grelcev za ogrevanje teras. Zato je skupina VVD podprla poročilo gospe Hall, ki poziva Evropsko komisijo, da opusti energetsko neučinkovite naprave in jih nadomesti z učinkovitejšimi modeli. To poročilo se mora obravnavati kot spodbuda za industrijo, da razvija energetsko učinkovitejše naprave, na primer grelce za ogrevanje teras.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Akcijski načrt prinaša najbolj stroškovno učinkovita orodja za boj proti podnebnim spremembam. Načrt resnično podpiram in menim, da je cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 mogoče uresničiti s tehničnega in ekonomskega vidika.

Načrt je korak v pravi smeri in glasoval sem za načrt, vendar je to šele začetek in treba je zastaviti bolj ambiciozne cilje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Ukrepi za varčevanje z energijo in večja energetska učinkovitost so pri okoljskih in gospodarskih vprašanjih dobrodošli. Zato sem glasoval za poročilo gospe Hall, vendar upam, da bomo pri tem bolj uspešni kot pri načrtovanem zmanjšanju porabe energije do leta 2020 ali pri sprejetem povečanju deleža obnovljivih oblik energije, kar sta sicer plemenita namena, ki pa ju glede na trenutno stanje verjetno ne bomo mogli doseči.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Poročilo Fione Hall obravnava izjemno pomembno temo. Ni dovolj, da EU določi stroga pravila za emisije ogljikovega dioksida. Tudi ljudje morajo biti zmožni in pripravljeni spremeniti svojo porabo in vedenjske vzorce, da bi se dejansko kaj spremenilo. Odstavek 61 izraža glede tega zdrav razum: boj se mora začeti doma.

Za ohranitev naše verodostojnosti mora Evropski parlament s svojo dejavnostjo zato postaviti dober zgled. Prebivalce EU spodbujamo, da prenehajo uporabljati vse od čajnikov do ogrevanih teras v gostilnah in restavracijah, obenem pa poraba energije samo drugega sedeža Evropskega parlamenta povzroča 5322 ton emisij ogljikovega dioksida na leto! Študija, ki jo je naročila poslanka Caroline Lucas, kaže, da imajo mesečne selitve Parlamenta v Francijo dramatične posledice za okolje. Skupno povzročajo izleti v Strasbourg, kjer ima Parlament glasovanja, 18 901 tono emisij ogljikovega dioksida na leto. To je enako kot več kot 10 000 letov iz Evrope v New York.

Dobro je bilo, da je bilo to poročilo sprejeto. Bolje bi bilo, če bi nehali potovati po glasove v Strasbourg, ker bi lahko glasovanje opravili tudi doma.

 
  
  

– Poročilo: Carl Schlyter (A6-0495/2007)

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Roland Clark (IND/DEM), v pisni obliki. − Podpiram odpravo zavržkov, ki je v skladu s politiko moje stranke glede smiselnih pravil za komercialni ribolov. Ne morem voliti za resolucijo, ker se ta zavzema za večje vmešavanje politike EU v zadeve Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo lahko samo sprejema dogovore glede ribolova in zaščite ribiških dejavnosti, kot smo že doslej, še preden smo postali del te razsipne organizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Duarte Freitas (PPE-DE), v pisni obliki. – (PT) Zavržki (metanje mrtvih ali umirajočih rib v morje) in prilovi so resen problem, ki ga je potrebno rešiti s skupno ribiško politiko.

Da bi zmanjšala te slabe prakse, potrebuje ribiška industrija EU hitro preoblikovanje svojih politik z mehanizmi upravljanja, ki upoštevajo iztovarjanja namesto ulovov.

V zvezi s tem je Evropska komisija pripravila sporočilo, v katerem je izrazila, da namerava uvesti politiko za zmanjšanje neželenih prilovov postopno zmanjšati zavržke v evropskem ribištvu.

Nezaželeni prilovi in njihovi posledični zavržki imajo nešteto negativnih posledic: so tratenje naravnih virov, ulov nedoraslih rib ciljnih vrst zmanjšuje možnosti ulova za te vrste in zmanjšanje drstitvene biomase ter skupaj z ulovi in zavržki vrst, ki niso ciljne za ribištvo (ribe, raki, morski sesalci ali vrste morskih ptic, itn.) pomeni biološki napad na morski ekosistem.

Zaradi zgoraj navedenega in ker to poročilo stremi k trajnostnemu ribolovu, kar je v skladu z načeli prenovljene skupne ribiške politike, nameravam glasovati za.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Seveda je zaželeno in potrebno zmanjšati neželene prilove in zavržke, vendar se to ne sme storiti z zakonodajo.

Ker je nemogoče navesti vseh vidikov iz tega poročila, pozdravljamo sprejetje našega predloga sprememb, ki „poudarja, da je vpliv malega priobalnega ribolova na zavržke minimalen in zato poziva Skupnost k večji podpori spodbujanja in razvijanja malega obalnega in obrtniškega ribolova.“

Obžalujemo zavrnitev naših predlogov, ki so poudarili:

– da je za določitev ustreznih ukrepov za spodbujanje dejanskega zmanjšanja zavržkov najprej potrebno poiskati in analizirati različne vzroke za te zavržke, kot so komercialni vzroki (povezani s ceno, trženjem, čim večjo vrednostjo rib), ulovi rib pod najmanjšo velikostjo iztovarjanja ali prilovi;

– da je potrebno narediti podrobno študijo ukrepov za sprejetje in njihovih vplivov na socialno-gospodarske razmere v tej industriji;

– pomembnost prostovoljnega zmanjšanja v okviru ribolovnega napora in pravilne uporabe mehanizmov za omogočanje dodelitve finančnega nadomestila ribičem za ta trud in sprejetje pozitivnih ukrepov tržnega posredovanja za boj proti zavržkom (zagotovljeno trženje rib po poštenih cenah in razvoj konzervne industrije).

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Knapman (IND/DEM), v pisni obliki. − Podpiram predlog glede prepovedi zavržkov, ki je v skladu s politiko moje stranke, vendar ne morem voliti za resolucijo v celoti, ker vključuje vzpostavitev instrumentov na ravni EU.

Zlasti kar zadeva predlog spremembe 14, pozdravljam trud škotskih ribičev, ki so prevzeli vodilno vlogo pri prostovoljnem zmanjševanju ulova nedoraslih rib, vendar ne podpiram izvajanja programa za nadomestilo, s katerim upravljajo institucije EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Zdi se razumno, da je potrebno sprejeti te ukrepe za preprečevanje zavržkov in s tem zaščititi staleže rib. Vendar premislimo, zakaj so ulovi zavrženi v času, ko bi veliko delavcev z veseljem jedlo več rib.

Vzrok je kapitalistična proizvodnja. Ribji ulovi so blago, ki je na trgu zato, da velika ribolovna podjetja zaslužijo dobiček, in niso le blago za zadovoljitev prehranskih potreb. Če ribolovno podjetje ocenjuje, da ne bo ustvarilo dobička ali, kar je bolj verjetno, da se bodo cene nekaterih ulovov znižale zaradi obilne zaloge, potem lahko zavržke ulovov razložimo, čeprav obstajajo tudi drugi vzroki.

Ta nov predlog je v bistvu znak dobrih namenov in ponovno poudarja primerljivo politiko, ki naj bi se glede na to poročilo izvajala že pred petimi leti. Nobenih ugovorov nimamo glede izvajanja nekaterih ukrepov za omejitev ali prepoved zavržkov, vendar imamo zadržke: nekateri od teh ukrepov so lahko breme za majhna in srednja ribolovna podjetja in so lahko osnova za izgovor, da se jim preprečuje svoboden ribolov. Z drugimi besedami, nekateri od teh predlogov so lahko opravičilo za zatiranje malih in srednjih podjetij ter pretirano širjenje velikih ribolovnih podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Vsak predlog za izboljšanje evropske ribiške politike je dobrodošel za Škotsko in njeno ribiško industrijo. Poročilo išče načine za postopno zmanjševanje količin neželenega prilova in izvajanje prepovedi zavržkov: to sta dve škodljivi dejavnosti, ki sta postali del vsakdana v ribiškem sektorju.

S tega stališča predlaga poročilo logičen in učinkovit pristop za zbiranje informacij in poziva k preprostim ukrepom, ki so lažje izvedljivi in ekonomsko upravičeni. Glasoval sem za priporočila tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. Kot zvest gledalec enkratne televizijske nanizanke „Deadliest Catch“ sem sedaj tudi velik občudovalec ribičev in njihovega dela. Glasoval bom za to poročilo, ker moramo resno obravnavati zavržke, saj se popolnoma zdrave ribe zavržejo nazaj v morje zaradi zapletenega sistema s kvotami.

Ker ne verjamem, da je poseganje trga odgovor na te težave ali da je treba odpraviti, moramo ta položaj resno obravnavati.

Naš stalež rib je še vedno majhen. Povpraševanje po ribah še vedno narašča in tukaj se nahaja težava. Moramo ohraniti naš stalež in eden izmed načinov, da to dosežemo je odpravljanje ali vsaj zmanjševanje neželenega ulova ali zavržkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), in writing. − Presenečena sem bila, da je bil sprejet predlog spremembe 9. Ta predlog spremembe pomeni, da bodo morala vsa ribiška plovila imeti sistem televizije zaprtega kroga (CCTV). Ne obstaja razlaga, kako bi to izpeljali, doslej še ni bila podana ocena vpliva, ki bi pokazala, da to deluje in nobenih sredstev, ki bi pokazali, kako bi to plačali.

 
  
MPphoto
 
 

  Cornelis Visser (PPE-DE), v pisni obliki. – (NL) Danes je Evropski parlament glasoval o poročilu o politiki zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov. Poslanci Krščanske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke so glasovali za končno poročilo, ker vključuje veliko pozitivnih zamisli. Na primer, ugotavlja, da so nekatere vrste rib znane po tem, da imajo visoko stopnjo preživetja po izpustu in da so možna odstopanja od prepovedi zavržkov. To je pomembno v primeru nedoraslih morskih listov, ker ima ta vrsta zelo visoko stopnjo preživetja. To poročilo prav tako izpostavlja pozitivne in negativne spodbude za zmanjšanje zavržkov. Takšen pristop je bolj smiseln kot popolna prepoved zavržkov. Po mnenju delegacije Krščanske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke je popolna prepoved zavržkov nerealna.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise (IND/DEM), v pisni obliki. − Podpiram predlog glede prepovedi zavržkov, ki je v skladu s politiko moje stranke, vendar ne morem voliti za resolucijo v celoti, ker vključuje vzpostavitev instrumentov na ravni EU.

Zlasti kar zadeva predlog spremembe 14, pozdravljam trud škotskih ribičev, ki so prevzeli vodilno vlogo pri prostovoljnem zmanjševanju ulova nedoraslih rib, vendar ne podpiram izvajanja programa za nadomestilo, s katerim upravljajo institucije EU.

 
  
  

– Predlog resolucije: Evropska strategija za Rome (B6-0050/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. Jaz in moji britanski kolegi konzervativci popolnoma in brez zadržkov obsojamo vse oblike rasizma in ksenofobije in v celoti podpiramo Rome v njihovem bojevanju proti diskriminaciji, s katero se soočajo. Vendar pa se to mora zgoditi v okviru vključevanja politike v vsaki državi članici.

Te resolucije ne moremo podpreti, ker povečuje možnost izoliranja in marginalizacije Romov razvrščanjem v različne kategorije in poziva Komisijo, da uvede različne strategije in akcijske načrte, ki bodo ostali v pristojnosti držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. (SV) Socialna izključenost, revščina in diskriminacija so problemi, proti katerim se morajo države članice boriti z vsemi močmi. Zlasti so takšne krivice prizadele romsko manjšino. Kljub temu menimo, da se politika vključevanja najbolje regulira na ravni držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Hélčne Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) V končnem glasovanju sva glasovala za to resolucijo. Vendar želiva poudariti, da je najpomembnejša politična odgovornost vsake države članice, da rešuje težave etnične diskriminacije in vprašanja socialne pravičnosti na svojem ozemlju.

V številnih predlogih sprememb resolucije, ki jih je predložila skupina UEN, so namigi o pristranskosti. Zato smo se odločili glasovati proti predlogom sprememb te skupine.

Naloga Evropske unije s tem v zvezi je opozoriti na načela unije vrednot. Treba se je boriti proti rasizmu in etnični diskriminaciji v EU in Evropi. Vendar mora za to vsaka država članica izvesti izobraževalne ukrepe in ukrepe oblikovanja mnenj, da vsako novo generacijo nauči spoštovanja enakovrednosti vseh človeških bitij.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Državljani romskega porekla so večkrat žrtve diskriminacije v različnih državah EU, ki ima lahko več oblik – kršenje njihovih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic – in spodbuja revščino, socialno izključenost ter družbeni razkroj.

Kršenje ali neupoštevanje temeljnih pravic, kot so pravica do zdravstvene oskrbe, stanovanja in izobrazbe ter zaposlitev s pravicami in socialno varnostjo, seveda spodbuja razmere družbene neenakosti, izključenosti in getoizacije, nepismenosti, vključevanje v sivo gospodarstvo in socialno ter politično nesodelovanje, s čimer se mora soočiti veliko državljanov romskega porekla.

Zato potrebujemo učinkovite politike za boj proti družbeni neenakosti, izkoriščanju in kopičenju bogastva, da bomo ustvarili delovna mesta s pravicami, zagotovili najbolj temeljne pravice za spodbujanje javnih storitev in njihovo upoštevanje ter odpravili revščino in socialno izključenost. Skratka politike, ki bi bila drugačna od politik in smernic Evropske unije, kar je osrednje vprašanje, ki ga ta resolucija zanemarja.

Menimo, da rešitev problemov, s katerimi se sooča veliko državljanov romskega porekla, ni v sprejetju „skupnih politik“ na ravni EU, kar zagovarja ta resolucija.

Zato smo se glasovanja vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. − (HU) Evropski parlament je aprila 2005 sprejel resolucijo za izboljšanje razmer Romov, v kateri je pozval Evropsko komisijo da pripravi akcijski načrt za Rome. Od takrat se razen obljub in velikih besed ni zgodilo nič. Večina od 12–15 milijonov Romov, ki živijo v Evropi, od katerih jih 10 milijonov v Uniji živi od pristopov novih držav leta 2004, se bori z enakimi problemi in v slabih socialnih pogojih kot so to počeli v preteklosti: revščina, izključenost, problem vključitve, nizka stopnja zaposlenosti in večkratna diskriminacija romskih žensk in otrok.

Večina držav članic Rome ne obravnava kot narodno manjšino, ker nimajo matične domovine, in njihovih razmer bistveno ne spremeni. Dejansko so izkušnje zadnjih let pokazale, da se radikalizem krepi v starih in novih državah članicah. Zato menim, da je prišel čas za bistvene spremembe. Evropska skupina socialdemokratov je že začela izvajati svoj akcijski načrt, katerega prva stopnja je bila pripraviti resolucijo uglednih strokovnjakov iz drugih strank.

Zato pozivam svoje kolege poslance, da se soočijo s tem evropskim izzivom in skupaj uvedejo evropsko strategijo za Rome, z našim glasom podpore.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Romi so skoraj na vsakem koraku žrtve rasne diskriminacije. Nesprejetje njihovih običajev in kulture ter njihova izključenost jih prisili v socialno izključenost. Tako postanejo lahek plen za kapitalizem. Večkrat iz njih naredijo grešne kozle in se jim pripiše kolektivna krivda, kot se je nedavno zgodilo v obliki izgnanstev iz Italije.

Nacionalne vlade in EU si postavljajo omejitve z visokoletečimi izjavami, obenem pa se izogibajo konkretnim ukrepom.

V Grčiji, kot tudi v drugih državah, večina Romov živi v revnih pogojih, v taborih, brez vode ali odtokov. Veliko jih je brezposelnih in nimajo nobene socialne varnosti ali pravic do zdravstvene oskrbe. Njihovi otroci se soočajo z vedno večjimi problemi: smrtnost otrok je visoka, na voljo je komaj kaj cepiv in šolo redno obiskuje le nizek odstotek otrok. Osemdeset odstotkov romske skupnosti je še vedno nepismenih.

Vlade morajo sprejeti ukrepi za zagotavljanje enakopravnega sodelovanja Romov v družbi in spoštovanje njihovih kulturnih tradicij. V Grčiji pozivamo k ustanovitvi Centra za romske in ciganske študije, s posebnim poudarkom na kulturi.

Sprejeti se morajo takojšnji ukrepi, da se jim zagotovijo spodobni življenjski pogoji in neodtujljive pravice do zaposlitve, pokojnine, zdravja in zdravstvene oskrbe ter izobrazbe.

Kot vsi delavci se tudi oni borijo proti interesom monopola in izkoriščevalskemu sistemu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (PSE), v pisni obliki. Podpiram izvajanje strategije za vključevanje Romov v družbo. Vidim, da EU nujno potrebuje strategijo, ki bo prispevala k vključevanju Romov v družbo. Predstavljajo eno največjih manjšinskih skupin in si zaslužijo priznavanje s pomočjo evropskega načrta za obravnavanje težav, s katerimi se srečujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki. − (RO) Ta resolucija je strategija za usklajevanje in spodbujanje evropskih naporov z upoštevanjem izboljšanja pogojev romskega ljudstva, ki se sooča z vrsto težav, povezanih z diskriminacijo, izključevanjem, družbenim izključevanjem in veliko revščino. Skrb EU za manjšine, vključno s prikrajšanimi družbenimi skupinami, je tudi odgovor na širitev, ki je vključevala bivše komunistične države z velikim številom Romov. Tako ta problem dobi evropske razsežnosti in ni več omejen na države Srednje in Vzhodne Evrope.

Glasovala sem za to resolucijo, ker države članice in evropske institucije opozarja na nujnost sprejetja ukrepov, s katerimi bo ustvarila ustrezno družbeno in politično okolje za socialno vključenost Romov. Diskriminacija Romov je razširjena v javnem in zasebnem življenju, vključno z možnostjo dostopa do javne službe, izobrazbe, trga dela, zdravstvene oskrbe in stanovanja. Vlade držav članic morajo ukrepati v zvezi s premagovanjem nesprejemljivih ovir med romskim ljudstvom in ostalo družbo, da zagotovijo popolno skladnost s temeljnimi načeli Evropske unije, načeli svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin.

 
Zadnja posodobitev: 9. oktober 2008Pravno obvestilo