Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2017(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0058/2008

Razprave :

PV 10/03/2008 - 21
CRE 10/03/2008 - 21

Glasovanja :

PV 11/03/2008 - 10.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0083
P6_TA(2008)0084

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 10. marec 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

21. Sprememba proračuna št. 1/2008 – Solidarnostni sklad – Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu Kyöstia Virrankoskia v imenu odbora za proračun, o predlogu spremembe proračuna št. 1/2008 Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija (2008/2017(BUD)) (A6-0058/2008), in

– poročilu Reimera Böga, v imenu odbora za proračun, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (KOM(2008)0014 – C6-0036/2008 – 2008/2019(ACI)) (A6-0065/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Kyösti Virrankoski, poročevalec. (FI) Gospa predsednica, evropski Solidarnostni sklad je bil ustanovljen leta 2002, takoj za katastrofalnimi poplavami, ki so prizadele osrednjo Evropo ter tako vplivale na države članice EU in države kandidatke. Takrat je bilo dogovorjeno, da sklad znaša 1 milijardo EUR na leto. Sklad je bil namenjen pomoči tistim, ki so bili oškodovani zaradi velike nesreče. Škoda, ki jo povzroči nesreča, mora doseči vsaj 3 milijarde EUR oziroma vsaj 0,6 % BNP države članice. Če je škoda omejena na majhno območje, je znesek lahko manjši, v regionalnem smislu pa sorazmerno večji.

Škoda, o kateri razpravljamo zdaj, je posledica velikih poplav v Združenem kraljestvu junija in julija 2007. Škoda je ocenjena na 4,6 milijarde EUR, zato je odškodnina upravičena. Komisija predlaga 162 milijonov EUR.

Odbor za proračun s svojim proračunom priporoča podporo za zagotovitev finančnih sredstev tako, kot predlaga Komisija. Vendar je za odobritev uporabe sredstev za to podporo potrebna odobritev Parlamenta. Zato je treba najprej sprejeti poročilo gospoda Böga o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada.

Sicer prva sprememba proračuna zlasti zadeva agencije in upravno poslovodenje programa Galileo. V okviru proračuna je bila ustanovljena Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta. Njena ustanovitev je v skladu s proračunskim postopkom za to leto. V okviru spremembe proračuna je ustanovljena skupna izvajalska agencija, Izvajalska agencija za raziskave (REA), tudi za druge programe v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave. To je tudi v skladu s prejšnjim proračunskim postopkom.

Podobno je Parlament pozval k predlogom sprememb za časovni okvir kadrovske strukture v agenciji za nadzor meja, Frontex. Parlament je v proračunskem postopku povečal sredstva za to agencijo za 30 milijonov EUR, ki zdaj sestavljajo nujna dodatna sredstva.

Največja težava je v zvezi s programom satelitske navigacije Galileo. Velik dosežek Parlamenta je bil uspeh pri proračunskih pogajanjih za zagotovitev financiranja programa s povišanjem zneska, ki je bil določen za program, za 2,4 milijarde EUR za obdobje šestih let. To se je delno zgodilo s prilagoditvijo večletnemu finančnemu okviru. Projekt je tako jasno postal projekt EU.

Zdaj gre za vodenje projekta. Komisija predlaga 2 milijona EUR v obliki nakazila iz proračunskih sredstev za tekoče poslovanje v vodenje. Vendar je pri vodenju tega projekta zmeda. V EU je projekt večinoma vodil nadzorni organ za Galileo. Njegova naloga je bila povezana zlasti z razpravami o dovoljenjih in partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem. Ker je bil zasebni sektor v začetni fazi izključen, vloga nadzornega organa ni jasna, prav tako tudi vloga Komisije in Evropske vesoljske agencije (ESA). Najprej je bilo načrtovano, da bo za uvedbo tehnične strani projekta, ki bi jo nadzorovala in opremila EU, odgovorna Evropska vesoljska agencija. Delitev dela med različne udeleženke, kot so Komisija in ločene agencije, še vedno ni jasna.

Zato odbor za industrijo, raziskave in energetiko v poročilu gospe Barsi-Pataky predlaga ukinitev nadzornega organa za Galileo. Glede na okoliščine se odbor za proračun ni strinjal z nakazilom odobrenih proračunskih sredstev Komisiji, ampak namesto tega predlaga vrstico PM. Komisija je obljubila, da bo to vplivalo na nakazilo v okviru njenih pristojnosti pred dogovorom o celotnem sistemu upravljanja programa Galileo. Sprememba predlogov sprememb proračuna zato ne bi ovirala projekta, vendar bi zagotovila pogajalsko izhodišče Parlamenta. Upam, da se bo lahko plenarno zasedanje nadaljevalo s soglasnim stališčem odbora v zvezi s prvo spremembo proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Reimer Böge, poročevalec. (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, poročevalec o proračunu za leto 2008 Kyösti Virrankoski je resnično vključil vse bistvene točke. Zato danes govorimo na podlagi predloga Komisije o uporabi Solidarnostnega sklada EU v skladu s točko 26 Medinstitucionalnega sporazuma.

Čeprav je res, da Solidarnostni sklad in drugi posebni instrumenti ne pomenijo velikih vsot denarja v primerjavi s skupnim proračunom Evropske unije, končno pomagajo prizadetim regijam in njihovim prebivalcem v primeru naravnih nesreč, ki postajajo, kot vemo – naj gre za neurja ali za velike požare, reden pojav.

Pred odločitvijo smo v odboru za proračun vztrajali pri obravnavi, na katero smo povabili predstavnike prizadetih regij Združenega kraljestva, lokalnih organizacij in tudi nacionalne uprave. Na tej obravnavi so nas jasno opozorili na izzive, s katerimi se srečujejo ljudje in regije, ki so jih prizadele nesreče, in na obseg škode, ki so jo povzročile poplave junija in julija 2007, ocenjene na skupaj 4,6 milijarde EUR.

Na podlagi te obravnave in naših pogovorov smo v celoti potrdili predlog Komisije, da se za ta poseben primer nameni 162 387 000 EUR iz Solidarnostnega sklada.

Dovolite mi, da omenim, da lahko v naslednji mesecih pričakujemo nadaljnjo uporabo sredstev Solidarnostnega sklada. V takih primerih se za pomoč zagotovo ne prosi le Evropske skupnosti; zaradi vse pogostejših nesreč bi morale države članice bolje razmisliti o obvladovanju kriznih razmer oziroma oceniti stanje svojih sistemov civilne zaščite in pri tem preveriti opremljenost lokalnih gasilskih brigad ter raziskati možnosti načina razvoja različnih strategij v prihodnosti za vprašanja v zvezi z gradbeno dejavnostjo na poplavnih območjih. Te zadeve so bistveni del vsake dolgoročne strategije, če želimo ohraniti verodostojnost.

Drug pogoj je, pri čemer smo v tem primeru nekako v boljšem položaju kot v drugih primerih, da mora biti skupen cilj, kot temeljno načelo zagotavljanje, da se obravnava prihodnjih zahtevkov v zvezi s Solidarnostnim skladom zaključi v največ šestih mesecih. To je izziv za vsakogar; nacionalni organi morajo v predpisanem roku predložiti vsa zahtevana potrdila in dokumente, Komisija mora obravnavati zadevni primer na podlagi veljavnih določb, poslanci pa moramo pospešiti zadeve s takojšnjo razpravo.

Dovolite mi, da omenim še zadnjo točko, ki zadeva spremembo proračuna. Glede na težka pogajanja in skoraj končan zakonodajni postopek o sistemu satelitske navigacije Galileo močno podpiram navedbe poročevalca, da mora biti proračunska vrstica, oblikovana za stroške upravnega poslovodenja, le še stvar preteklosti. To je korak v pravo smer, če bodo v okviru Komisije vzpostavljene ustrezne upravne strukture. Vendar še vedno nismo zadovoljni z dogovori za prihodnje sodelovanje med Komisijo, Evropsko vesoljsko agencijo in nadzornim organom za Galileo.

Med zakonodajnim postopkom je treba vsaj nakazati način za preprečevanje podvajanja prizadevanja in razvoj ustrezne upravne strukture v novih razmerah sistema satelitske navigacije Galileo. Še vedno je treba o zadevi razpravljati in upam, da bomo to storili čim prej.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod MAURO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Dalia Grybauskaitë, komisarka. − Gospod predsednik, Komisija je 18. januarja sprejela predlog za uporabo solidarnostnega sklada za Združeno kraljestvo in veseli nas, da je mnenje odbora za proračun glede našega predloga zelo pozitivno. Skupaj s spremembo proračuna št. 1/2008 smo predlagali tudi dodelitev 162 milijonov EUR iz solidarnostnega sklada za Združeno kraljestvo za nadomestilo obsežne škode, ki so jo prejšnje poletje povzročile poplave.

Kot je že povedal predsednik odbora za proračun, smo nedavno prejeli zahteve dveh držav članic, Grčije in Slovenije, pri čemer bomo verjetno kmalu predstavili nov predlog. Seveda ta predlog ne obravnava le solidarnostnega sklada. Finančne posledice bodo opazne le v zvezi s solidarnostnim skladom; drugi elementi predloga so bolj tehnične narave.

Program Galileo je seveda za vse zelo občutljiva tema, pri čemer popolnoma razumem zaskrbljenost odbora za proračun. Vseeno moram reči, da bo imela zaradi predloga odbora za proračun, ki spreminja predlog Komisije, pomoč iz solidarnostnega sklada približno en mesec zamude, ker bo moral Svet o tem ponovno glasovati, vendar razumemo občutljivost te teme in odločitvi odbora za proračun ne moremo nasprotovati. Vseeno močno upam, da bo Parlament ta teden podprl naš predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard James Ashworth, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, podpiram spremembo proračuna, pri čemer imam eno oziroma dve pripombi.

Najprej v zvezi s solidarnostnim skladom; to so bila finančna sredstva, dodeljena zaradi poplav junija in julija lansko leto v Veliki Britaniji. Večina teh poplav je prizadela mojo regijo, pri čemer lahko potrdim veliko škodo in stisko tamkajšnjih prebivalcev. Zanimalo me je, vendar ne presenetilo, da je bila to tretja najvišja odškodnina v zgodovini solidarnostnega sklada, saj je odškodnina znašala 4,6 milijarde EUR, dodeljena finančna sredstva pa skupaj 162,8 milijona EUR. Zavedam se, da je moj prijatelj in kolega Reimer Böge dejal, da seveda v primeru tako obsežne škode to ne pomeni veliko denarja. Mogoče res ne, vendar verjemite, da je kot solidarnostna gesta močno in resnično cenjena, pri čemer se zahvaljujem v imenu ljudi iz te pokrajine; najprej članom odbora za proračun, ki so soglasno podprli ta paket pomoči, kar je zares solidarnostna gesta. Dovolite mi, da izrazim svoje spoštovanje komisarki in njenim kolegom, ki so dosegli obravnavo zahtevkov v sedmih mesecih. Gospa komisarka, mislim, da je to izreden dosežek in se vam zahvaljujem za prizadevanje v zvezi s tem. Seveda bom v prihodnjih tednih in mesecih z zanimanjem spremljal, kako bo vlada Združenega kraljestva ta sredstva izplačala, vendar je jasno, da se bodo z vedno več dokazi o skrajnih podnebnih razmerah ta vprašanja v Evropski uniji pojavljala pogosteje, pri čemer je jasno, da je v zvezi z izkazovanjem solidarnosti dejansko najpomembnejši element tega mehanizma hitrost odziva.

Glede agencije Frontex želim povedati, da podpiram dodatno financiranje, pri čemer smo podvojili sredstva. Menim, da smo v tem primeru ravnali ustrezno in opozarjam, da to pomeni prošnjo za uvedbo 25 delovnih mest. Vendar verjamem, da je pomembno, da še naprej spremljamo dodelitev sredstev za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti. Prav tako sem popolnoma podprl lizbonske cilje, ki jih je postavila Komisija, zlasti na področju raziskav in razvoja. Zato se zavedam potrebe po izvajalskih agencijah za raziskave, vendar sem ponovno zaskrbljen zaradi širjenja agencij, ki v preteklosti niso bile znane po stroškovni učinkovitosti.

Končno, o vprašanju programa Galileo; nova proračunska vrstica je zasnovana za čim večjo preglednost in odgovornost. Vendar se strinjam s svojimi kolegi iz odbora za proračun, ko pravimo, da bomo nadaljevali previdno. Gospa komisarka, to je velik podvig, pri čemer Komisija drzno nadaljuje svoje delo kot še nikoli prej. Zato se strinjam s kolegom Reimerom Bögom, ko pravi, da to podpiramo, vendar bomo vztrajali pri vključitvi vrstice PM.

Gospod predsednik, z veseljem podprem to spremembo proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Linda McAvan, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, danes nadomeščam gospoda Titleya, vodjo laburističnih poslancev Evropskega parlamenta, vendar lahko pri pozdravu te spremembe proračuna in odločitve, da se regijam Združenega kraljestva, ki so jih prizadele poplave, dodeli 162 milijonov EUR, govorim v imenu vseh teh poslancev Evropskega parlamenta.

Kot je dejal gospod Ashworth, je to glede na velike stroške, ki so jih povzročile poplave v Združenem kraljestvu, majhna podpora, vendar smo hvaležni kolegom iz odbora za proračun, ki so enotno glasovali, in tudi Komisiji. Razumem, da je bilo to najhitrejše izplačilo doslej, v roku sedmih mesecev. Zato je to, kljub dolgi stiski veliko ljudi, napredek v primerjavi s prejšnjimi skladi. Prav tako je jasno, da je to eno od najvišjih izplačil doslej, za kar smo hvaležni.

Lanske poplave so prizadele 48 000 domov v Združenem kraljestvu in 700 podjetij, pri čemer se skupna škoda ocenjuje na več kot 4 milijarde EUR. Prav moja regija Yorkshire je bila ena od najbolj prizadetih in veliko ljudi se še ni vrnilo v svoje domove, zato sta pomoč in podpora zelo cenjeni.

Nadomeščam gospoda Titleya, ker je zadržan v Londonu zaradi močnih neurij, ki se danes širijo nad zahodno Evropo. Vsega slabega vremena ne moremo pripisati podnebnim spremembam, vendar vemo, da se število skrajnih podnebnih pojavov povečuje. Lansko poletje smo spremljali hude poplave ter požare v Grčiji in v južni Evropi, pri čemer škode in stroškov, ki so posledica pojavov podnebnih sprememb, ni mogoče poplačati z nobenim zneskom solidarnostnega sklada.

Svoje delo kot poslanci Evropskega parlamenta začenjamo z novim paketom zakonodaje o podnebnih spremembah. Močno upam, da bo Parlament nepopustljiv ter bo uvedel in se dogovoril o zakonodaji, ki resnično odpravlja podnebne spremembe tako, da nam ne bo treba ponovno prositi Komisije za denar za pomoč pri tovrstnih dogodkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Diana Wallis, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, po zadnjima dvema govornikoma imam nekako lahko nalogo. Tudi sama želim jasno podpreti predlog naših poročevalcev, gospoda Virrankoskega in gospoda Böga, zlasti uporabo sredstev solidarnostnega sklada za Združeno kraljestvo.

Zgleda, da znesek 162 milijonov EUR ni sporen, vendar je na veliko ravneh zelo pomemben. Kot poslanka Evropskega parlamenta zastopam območje Yorkshirea in Humberja, ki so ju, kot je dejala gospa McAvan, prejšnje poletje prizadele poplave, pri čemer so bila mesta in vasi v regiji opustošena. Številni posamezniki, tudi nekateri, ki stanujejo v moji bližini, še vedno ne morejo v svoje domove. Čeprav vemo, da to izplačilo mogoče ne bo spremenilo razmer čez noč, bo posredno pomagalo pri odpravljanju pritiska na proračun vlade.

Drugič, zelo me veseli, da je vlada vložila to prošnjo, ki je bila uspešna. Na začetku nismo bili prepričani, da se bo to zgodilo, in upam, da bo vlada v Svetu po tej izkušnji zaupala solidarnostnemu skladu in bo o tem prepričala tudi ostale države članice.

Nazadnje, moji britanski volivci bodo zdaj razumeli, da ima evropska solidarnost jasno in koristno vlogo. Menim, da bomo to dojeli vsi v tem parlamentu. Zaradi podnebnih sprememb bomo mogoče vsi nekoč v položaju, ko bomo zastopali žrtve takšnih naravnih nesreč in bomo morda lahko zato zahtevali evropsko solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN.(PL) Gospod predsednik, solidarnost je najpomembnejše in najboljše načelo v Evropski uniji. Brez solidarnosti ne bi bilo mogoče skupno delovanje samostojnih držav in narodov. Solidarnostni sklad Evropske unije je bil oblikovan v skladu s tem načelom. Zaenkrat imamo na voljo 1 milijardo EUR na leto. To ni velik znesek, zlasti za primere v lanskem in letošnjem letu, ko smo se morali soočiti z vedno več podnebnimi spremembami. Niso nas prizadele samo poplave in orkani, ampak tudi požari nepričakovanih razsežnosti.

Z omejenimi sredstvi lahko ponudimo le manjšo pomoč, le 3 % oziroma 4 % škode ali še manj. Zato kljub podpori poročilu gospoda Böga in osnutku gospoda Virrankoskega o spremembi proračuna vseeno ugotavljam, da je treba vire solidarnostnega sklada postopno povečati. Dva evra na državljana ne bosta rešila težkega položaja ob tako veliki škodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospod predsednik, komisarka, v Parlamentu poznamo več različnih vrst solidarnosti. Najzahtevnejša vrsta solidarnosti je vojaška pomoč.

V solidarnostni klavzuli v lizbonski pogodbi je zapisano, da bodo morale države članice nuditi vojaško pomoč drugi državi članici, ki je žrtev teroristične grožnje ali napada. Zahtevnejše vrste solidarnosti v Evropski uniji ne poznamo. Klavzula o varščini v lizbonski pogodbi ne predpisuje obveznosti glede vojaške pomoči. Zato je to blažja oblika solidarnosti kot v primeru teroristične grožnje.

Jutta Haug, poročevalka v Parlamentu za proračun v naslednjem letu, predlaga, da bi moralo biti ključno načelo proračuna Komisije regionalna solidarnost, tj. uravnavanje notranjega razvoja Unije. Najbolje bi to storila s strukturnimi skladi.

V predloženi spremembi proračuna obstaja težnja, da se proračunska sredstva uporabijo za poravnavo škode, ki so jo v Združenem kraljestvu povzročile poplave. V ta namen smo rezervirali milijardo evrov iz solidarnostnega sklada. Naša skupina se strinja z uporabo teh sredstev za pomoč Združenemu kraljestvu.

Zaradi globalnega segrevanja je mogoče pričakovati več izrednih naravnih pojavov, kot so poplave. Solidarnostni sklad ponuja nekakšno manjšo zavarovalno polico za te primere. Države članice v proračun EU plačujejo obrok zavarovalnine in lahko zato dobijo pomoč od drugih, ko jo potrebujejo.

Poleg solidarnostnih skladov proračun EU vključuje globalizacijski sklad, iz katerega se lahko vsako leto izplača 500 milijonov EUR za ublažitev socialnih težav, ki izhajajo iz premestitev delovnih mest. Lani se je za ta namen porabilo manj kot 20 milijonov EUR. Zdi se, da EU izkazuje solidarnost do držav, vendar ne do njenih državljanov v težkih razmerah.

 
  
MPphoto
 
 

  John Whittaker, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, veseli me, da bo Velika Britanija prejela denar za kritje stroškov lanskih poplav. Vsi smo zelo veseli, da je EU radodarno pomagala državi članici v težavah. Vendar to ni popolnoma res. Prvič, podpora znaša le 3,5 % stroškov celotne škode, kar je lepa gesta, kot pravi gospod Ashworth, in drugič, od dogodka je preteklo devet mesecev, pri čemer pravijo, da to ni veliko. Bolj bi pomagalo, če bi vedeli, da lahko računamo na podporo, ker bi jo v tem primeru lahko v skladu s tem načrtovali. Britance zelo razjezi, da prejemamo nazaj delček denarja, ki smo ga vplačali v Evropsko unijo, pri čemer moramo prositi za ta denar in nato razglašati o radodarnosti EU. Prosim, ali lahko svoj denar obdržimo in se nato sami odločimo, kako ga bomo porabili? Na ta način bi se lahko denar izplačal hitreje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Claude Martinez (NI). (FR) Gospod predsednik, večina držav ima v svoji proračunski zakonodaji za obravnavo nesreč kreditne linije. V francoski proračunski zakonodaji so na primer globalno dodeljena sredstva, ki omogočajo vnaprejšnjo dodelitev sredstev z odredbo v izrednih razmerah. Od novembra 2002 evropska proračunska zakonodaja vključuje zakonodajo o financiranju nesreč iz solidarnostnega sklada. Za finančne nesreče smo ustanovili tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

V zvezi z naravnimi nesrečami so nas prosili za pomoč za kritje manj kot 4 % stroškov za škodo, ki so jo povzročile poplave v Združenem kraljestvu junija 2007, pri čemer je bila ocenjena na več kot 4 milijarde. Devet mesecev je za dodelitev proračunskih sredstev veliko časa, ker so to po opredelitvi izredne razmere. To pomeni, da postopek spremembe proračuna za odobritev obveznosti ni pripravljen za izvedbo. Sprememba proračuna mora začeti veljati prej, da se z njo potrdi obveznost prednostne obravnave z začasnimi neomejevalnimi dodelitvami sredstev za nesreče, poplave in požare.

Zato je 162 milijonov EUR solidarnosti za Združeno kraljestvo Adama Smitha, Ricarda in gospe Thatcher, ki verjamejo le v trg, darvinizem in naravno selekcijo, odlična lekcija o stvarnosti. Ko bodo spoznali svojo zmoto, bodo odkrili vrline solidarnosti. Do zdaj se je to zgodilo že trikrat (bolezen norih krav, slinavka in parkljevka ter poplave) in jutri bodo tudi naši britanski poslanci lahko izkazali solidarnost evropskim kmetom, ki imajo težave z uvozom.

 
  
MPphoto
 
 

  Margaritis Schinas (PPE-DE). Gospod predsednik, ta sprememba proračuna ponovno dokazuje, kar je že samoumevno, da ima EU mehanizme in je prilagodljiva, s čimer lahko zagotovi rešitve za posamezne nepričakovane težave. V zvezi s paketom dveh poročil, o katerih smo danes razpravljali, bi rad podal tri predloge. Dva zadevata solidarnostni sklad, tretji pa program Galileo.

V zvezi s poplavami v Združenem kraljestvu je časovni interval od julija do sedanjega odziva EU zadovoljiv. Kolikor vem, je to najhitrejši odziv od začetka delovanja tega sklada. Vendar je ustvaril precedens; v prihodnje bomo za podobne nesreče pričakovali takojšnji odziv, pri čemer se sklicujem na okoljske nesreče, ki smo jih lani avgusta, le en mesec pozneje, utrpeli v Grčiji. Zato upam, da bo Komisija naslednji mesec prek pristojnega komisarja za grško prošnjo končno predlagala aktiviranje solidarnostnega sklada. Ne bom vas spominjal na pretresljive prizore velike nesreče v Grčiji, ker smo jih v Evropi vsi videli. Upam, da bomo naslednji mesec končno imeli na voljo smiseln predlog Komisije.

Drugi komentar zadeva današnji prizor. Res ne vem, kako Parlamentu to uspe, vendar smo vedno, ko imamo dobre novice, edini, ki zanje vemo. Povsem sami smo, brez gledalcev v galeriji in novinarjev. Kdaj se bomo končno naučili pravilno tržiti dobre novice?

Tretji in zadnji komentar zadeva program Galileo. Strinjam se z vsemi kolegi iz odbora za proračun in kot poročevalec odbora za program Galileo želim biti zelo jasen, da iz obsežnega paketa sredstev, ki smo jih dodelili, ne bomo plačevali, razen če se s Svetom dogovorimo o širši sestavi programa. Če ne vemo, kdo kaj počne, česar še vedno ne vemo, ker se pogajamo s Svetom, ne bi smeli izplačati ničesar. Ne bomo dovolili, da denar propade. Jutri zjutraj imamo zelo pomembno tristransko razpravo s slovenskim predsedstvom. Obstajata dve zelo pomembni temi. Upam, da bomo ta pogajanja lahko zaključili in se odločili za resničen napredek.

 
  
MPphoto
 
 

  Danutë Budreikaitë (ALDE). – (LT) Solidarnostni sklad EU ima zelo pomembno vlogo pri pomoči državam članicam in kvalificiranim državam kandidatkam v primeru naravnih nesreč. Vseeno pa je glede na izkušnje potreba po reformi, prilagoditvi za nove izzive in večji učinkovitosti solidarnostnega sklada očitna.

Prvič, najmanjši možni prag škode v višini 3 milijard EUR ali 0,6 % BDP je previsok in izključuje vsako pomoč državam s posledicami zaradi manjših nesreč, ki so lahko za zadevne države vseeno hude.

Drugič, sredstev ni mogoče izplačati za ublažitev posledic terorizma, krize javnega zdravstva ter tehnoloških ali industrijskih nesreč.

Tretjič, pojavile so se težave v zvezi s sredstvi, ki se izplačajo v primeru izključno regionalnih nesreč, pri čemer merila za uporabo teh sredstev niso bila dovolj jasno opredeljena.

V zaključku naj povem, da pozdravljam reformo sklada in pozivam Svet, da v zvezi s tem takoj izrazi svoje stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). – (PL) Gospod predsednik, v okviru te razprave želim opozoriti na naslednje teme.

Prvič, obžalovanja vredno je, da Svet še vedno ni sprejel predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, kljub dejstvu, da je Evropski parlament v zvezi s tem sprejel stališče na prvi obravnavi pred skoraj dvema letoma, maja 2006.

Drugič, uporaba sredstev v višini 162 milijonov EUR za pomoč zaradi škode, ki so jo junija in julija 2007 v Veliki Britaniji in na Irskem povzročile poplave, s skupnim zneskom skoraj 5 milijard EUR, zasluži našo podporo. Obžalujem le to, da so bila sredstva za ta namen dodeljena več mesecev po nastali škodi, kar lahko zmanjša učinkovitost pomoči. Kot pravi poljski pregovor: „Kdor hitro da, dvakrat da.“

Tretjič, ker je bila zgornja meja solidarnostnega sklada določena na 1 milijardo EUR, upam, da bi se v primeru škode tolikšne vrednosti kot v Veliki Britaniji, ustrezna proračunska sredstva uporabila hitro in bi se potrebe starih in novih držav članic obravnavale na enak način.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). – (EL) Gospod predsednik, zahvaljujem se poročevalcu za dobro opravljeno delo in želim zelo na kratko izpostaviti eno vprašanje v zvezi s solidarnostnim skladom.

Gospod predsednik, vsako leto imamo v EU slabo vreme. Ironično je tudi, da so prav med razpravljanjem o teh pomembnih poročilih v severni Evropi hude nevihte. Še dobro, da EU zagotavlja finančno podporo v primerih takšnih nesreč, kot so zdaj v Združenem kraljestvu in kot so bile v preteklosti na Cipru. Vseeno ne smemo pozabiti, da je razen finančnega vidika potrebna tudi vseevropska organizacijska enota za takojšnjo pomoč prizadetim območjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Costas Botopoulos (PSE). – (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, solidarnost je lepa beseda in še lepši pojem. Na žalost je potreba po njej velika. Dejstva kažejo, da ta potreba postaja iz dneva v dan nujnejša zaradi naravnih nesreč, katere ne smemo več obravnavati kot naravne, ampak kot vedno bolj pogoste pojave v življenju.

Samo v poletnih mesecih leta 2007 so se zgodile tri velike nesreče. Najprej se je zgodila nesreča v Združenem kraljestvu, o kateri razpravljamo in glasujemo danes, takoj nato požari v Grčiji, za katere vsi veste in ne dolgo za tem več poplav v Sloveniji. Vse to kaže, kako resni so ti pojavi in tudi, kako nujno je, da EU ukrepa.

Presenečen sem, ko poslanci pravijo, da ne razumejo, zakaj bi morala denar priskrbeti EU. Ne gre le za denar, ampak tudi za moralno podporo in občutek prebivalcev prizadetih območij, da se EU zaveda tragedije. V več primerih gre za tragedijo, pri čemer EU ukrepa. Zato poudarjam, kot je že bilo rečeno, da se je treba tudi v drugih državah, ki so bile prizadete pozneje, zgledovati po primeru Združenega kraljestva, ki ga hvalimo zaradi dokaj hitrega odziva. Ni naključje, da je naša država, Grčija, naslednja na seznamu pomoči iz solidarnostnega sklada in upamo, da bo tudi v našem primeru pomoč hitra. Vseeno nisem prepričan, da se bo to zgodilo, in se sprašujem, ali je to odvisno od EU in načina obravnave ali od načina vložene prošnje Grčije. Ne glede na to upamo, da bo tudi Grčija kmalu prejela pomoč, ker vam zagotavljam, da so razmere v Grčiji še vedno zelo resne. Težava je v tem, da sredstva za Grčijo, ki so bila vložena v sklad, še niso bila objavljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). (PL) Gospod predsednik, države članice in zlasti državljani EU imajo o delovanju solidarnostnega sklada EU zelo pozitivno mnenje. Sklad vzpostavlja možnost dodelitve pomoči tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče z veliko škodo. Namen sklada je pomagati odpraviti nastalo škodo, ki zelo obremenjuje proračune mnogih družin.

Takšna finančna pomoč iz skladov EU je primer evropske solidarnosti. To je za prizadete evropske družine, državljane EU, najboljši primer prednosti in koristi članstva Evropske skupnosti, če se pojavi takšna potreba. Vendar moramo naše delovanje osredotočiti na boj proti vzrokom za takšne nesreče in na vzpostavitev ustreznih ukrepov za obvladovanje kriznih razmer ter ustreznega sistema zavarovanja, pri čemer moramo v proračunu EU najti ustrezna sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyösti Virrankoski, poročevalec. (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili razprave za konstruktiven prispevek. Solidarnostni sklad je zelo mlad, zato so njegove omejitve zelo visoke. Na prejšnje informacije glede količine potrebnega denarja se ni bilo mogoče zanesti. Morda lahko v prihodnje delno pregledamo omejitve. Strinjam se, da je pri tem delu hitrost nedvomno prednost.

Odbor za proračun je za rešitev težav izgubljenih delovnih mest veliko razmišljal o uporabi globalizacijskega sklada. To je očitno področje, na katerem bo imela EU v prihodnosti veliko dela.

Prav tako so mnogi imeli pripombe na temo obvladovanja kriznih razmer. Letošnji proračun vključuje tudi pilotni projekt za pospešitev preprečevanja gozdnih požarov in na tem področju želimo nove in dobre rezultate.

Pri projektu Galileo se financiranje ne bo povečalo. To je treba obravnavati kot osnovno načelo. Trenutna stopnja financiranja zadostuje. Vendar mora biti upravljanje financiranja učinkovito. Zlasti zdaj, ob visokih stopnjah financiranja, obstaja velika nevarnost za bolj birokratsko upravno poslovodenje. Poslovodenje mora biti učinkovito in zato hočemo ohraniti področje dela Parlamenta v zvezi s pogajanji, da se lahko skupaj s Komisijo in Svetom dogovorimo o najboljši obliki vodenja tega evropskega, visoko zastavljenega in pomembnega projekta do konca. Prepričan sem, da bomo v naslednjih tednih dosegli zadovoljiv rezultat.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v torek, 11. marca 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. – (RO) Verjamem, da je prošnja Velike Britanije primerna in v tem primeru podpiram uporabo sredstev solidarnostnega sklada.

Romunijo so v zadnjih letih prizadele velike poplave, nazadnje pred kratkim. Tako kot v primeru Velike Britanije, bi se lahko velikemu delu škode zaradi poplav izognili z večjim prizadevanjem za preprečevanje. Moč naravnih pojavov je presegla zmogljivosti sedanje infrastrukture in odzivanja državnih organov. Posledično podpiram ukrepa, ki ju lahko Evropska unija uporabi za okrepitev nacionalnega in evropskega odziva: prvič, dodelitev denarnih sredstev iz strukturnega sklada za infrastrukturna dela za ublažitev posledic naravnih nesreč, in drugič, čimprejšnja ustanovitev evropskih sil za posredovanje, ki jih sestavljajo skupine strokovnjakov iz vseh držav članic za posredovanje v izrednih razmerah v kateri koli regiji Evropske unije.

Še en pomemben vidik je raven sredstev, ki jih Evropska unija dodeli v izrednih primerih. Glede na načrtovano obsežno revizijo proračuna Evropske unije menim, da moramo upoštevati povečanje zneskov, dodeljenih evropskemu solidarnostnemu skladu.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov