Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B6-0124/2008

Razprave :

PV 13/03/2008 - 9.2
CRE 13/03/2008 - 9.2

Glasovanja :

PV 13/03/2008 - 11.2
CRE 13/03/2008 - 11.2

Sprejeta besedila :


Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 13. marec 2008 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

9.2. Rusija
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je razprava o petih predlogih resolucije o aretaciji protestnikov po predsedniških volitvah v Rusiji(1).

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt, avtor. − (DE) Gospod predsednik, pred pripravo tega osnutka resolucije smo bili nekateri obtoženi, da smo sovražniki ali nasprotniki Rusije. Ravno nasprotno. Smo prijatelji Rusije, zato smo tudi zaskrbljeni glede demokracije in pravne države v tej pomembni evropski državi. Odločno nasprotujemo aretaciji opozicijskih aktivistov, ki so le opozarjali na ugotovitve vseh mednarodnih institucij, tj. da so bile predsedniške volitve v Rusiji zelo nepravične.

Pozivamo k takojšnji izpustitvi opozicijskih aktivistov ter drugih, ki so bili dolgo časa v zaporih in taboriščih, kot sta na primer gospod Hodorkovski, nekdanji predsednik podjetja Jukos, in njegov poslovni partner gospod Lebedev, zato podpiram poziv kanclerke Merklove, da se ta zapornika končno izpustita.

Vendar se moramo nečesa zavedati. Novoizvoljeni predsednik Rusije ima edinstveno priložnost za nov začetek, usmerjen v demokracijo in pravno državo ter manj nacionalistično in agresivno zunanjo politiko. Vendar to pomeni, da se bo moral osvoboditi Gazpromovih okov in Putinovega sistema; žal zaenkrat sploh tako ne kaže.

Zato je naša dolžnost, da izražamo iskreno kritiko. Prijatelji Rusije niso tisti, ki kot nekdanji nemški kancler Schröder hvalijo Putinov sistem in se zapletajo v propagando ter gospodarske in nacionalistične interese tega sistema; prijatelji Rusije podpirajo človekove in državljanske pravice ruskih državljanov, ki imajo možnosti za demokratični razvoj.

Če bomo molčali, bodo skromni zametki demokracije in pravne države, ki jih je ustvaril predsednik Jelcin ter ogrozil predsednik Putin, dokončno zatrti, kar ne more biti v interesu Evrope in ruskih državljanov.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, o tej zadevi govorim z osebnega stališča.

V zadnjih letih je v Rusiji prišlo do pomembnih sprememb: od stalinističnega komunizma do začetka liberalnega kapitalizma ter od jedrske grožnje, ki jo je predstavljala hladna vojna, do miroljubnega razoroževanja in vojaškega sodelovanja z zahodom. Obenem so bile v državi uvedene številne demokratične reforme, življenjski standard ruskih državljanov pa se stalno viša.

Te spremembe pozdravljamo in jih moramo podpirati. Ni treba vedno kritizirati slabe stvari, včasih je treba opravičevati in podpirati dobre stvari. Tako ne bomo le objektivni, ampak bomo tudi spodbujali hitrejše in večje pozitivne spremembe.

Ob upoštevanju tega razmišljanja in nedavnih predsedniških volitev v Rusiji moramo priznati, da so bile te volitve v primerjavi s prejšnjimi izvedene na bolj demokratičen način, čeprav še vedno ni bilo enakega dostopa kandidatov do medijev. Vendar bodimo iskreni: ali ni ta težava prisotna tudi v državah članicah EU? Na žalost je.

Po volitvah je na ulicah prišlo do protestov. V poročilih je bilo navedeno, da je ruska policija s protestniki ravnala z nesorazmerno silo. Ali res lahko trdimo, da so naše policijske sile v državah članicah EU in državah kandidatkah povsem nedolžne ter da nikoli ne uporabljajo nesorazmerne sile?

Obsojamo, kako ruski mediji pod vplivom vlade nepravično ravnajo s kandidati; obsojamo tudi rusko policijo, ki pri ravnanju s protestniki neupravičeno uporablja silo, vendar to počnemo na enak način in z enakim zagonom, kot če bi obravnavali podobne dogodke v kateri koli drugi državi ali uniji držav, kot je naša.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandra Dobolyi. − Gospod predsednik, moram vas razočarati. Nisem avtorica te resolucije in moja skupina je ni podpisala. Tega nismo storili zato, da bi se izognili današnji razpravi. Tega nismo storili, ker bi menili, da o tem ni treba razpravljati in da v Rusiji ni težav ali da ni treba obravnavati posledice ruskih predsedniških volitev; to smo storili zato, ker odločno menimo, da je treba v primeru Rusije, ki je svetovna velesila, članica Varnostnega sveta ZN in ena od glavnih partneric EU, izvesti obsežno in dobro pripravljeno plenarno razpravo.

Rusija ni le naša bližnja soseda, ampak tudi strateška partnerica. Želimo imeti obsežno razpravo o našem odnosu z Rusijo, na kateri bodo obravnavana vsa vprašanja, od rastoče trgovine in naložb do energije, demokracije in človekovih pravic.

O Rusiji velja veliko različnih mnenj, vendar menim, da se vse strinjamo, da je Rusija naša ključna partnerica pri reševanju regionalnih konfliktov in globalnih izzivov ter da si je treba še veliko prizadevati za razvoj celotnega potenciala našega medsebojnega odnosa. V tem parlamentu je potrebna obsežna izmenjava stališč o tem, kako oblikovati pragmatičen pristop v zvezi s vprašanji, pri katerih je možno sodelovanje, ter vprašanji, pri katerih sodelovanje ni možno, pri čemer je treba v to vključiti tudi stališča Komisije in Sveta.

Več kot očitno je, da o teh pomembnih vprašanjih ni mogoče razpravljati v 20 minutah enega popoldneva, zato moja skupina ne more podpreti osnutka resolucije in zato se bomo kasneje vzdržali glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marcin Libicki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, v Rusiji so bile izvedene še ene volitve in tudi tokrat je bilo veliko kandidatov predčasno izločenih. Tudi tokrat so bili opozicijski aktivisti, ki so protestirali proti rezultatu volitev, prisilno razgnani. In tudi tokrat je zahod presenečen, in sicer iz treh razlogov. Prvič, ker državljanske pravice v Rusiji niso spoštovane. Drugič, zakaj je treba preganjati opozicijo, če je že tako in tako šibka? Tretjič, zakaj jo je treba preganjati, če javnost načelno podpira vse odločitve vlade?

Moramo se zavedati, da nihče, ki Rusijo in njene državljane obravnava kot normalno družbo ter civilizirano zahodno državo, te države ne more razumeti. Ruska mentaliteta je povsem drugačna, o čemer lahko pričajo njene dolgoletne sosede ter številni narodi Srednje in Vzhodne Evrope. Zelo dobro se zavedamo, da ruska javnost, tudi ko ne gre za volitve, vedno podpira vlado in organe. Takšna je preteklost, sedanjost in prihodnost Rusije.

Seveda se strinjam z gospodom Posseltom, da resnični prijatelji Rusije morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da spremenijo razmere v tej državi. Vendar menim, da to ni nobeno presenečenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jana Hybášková, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, Ruska federacija je država, s katero nujno želimo skleniti strateška partnerstva. V zvezi s tem najpomembnejša pravna država, če že ne demokracija.

27. februar: aktivist koalicijske stranke Druga Rusija je bil izpuščen iz psihiatrične bolnišnice v ruskem mestu Tver. Roman Nikolajčik je bil žrtev kazenske psihiatrije. Ko je bil izbran za lokalnega kandidata na seznamu koalicijske stranke Druga Rusija je bil deležen še večjega političnega pritiska. Larisa Arap je bila zaradi objave kritičnega članka 46 dni pridržana v pokrajini Murmansk. Artem Basirov je bil več kot en mesec pridržan v psihiatrični bolnišnici v ruski republiki Mari El, ker je podpiral Drugo Rusijo.

1. marec: v odprtem pismu ruski federalni varnostni službi je navedeno: „Novinarji in kolegi Natalije Morar, dopisnice ruske revije The New Times, od vodstva federalne varnostne službe zahtevamo, da jo izpusti iz protiustavnega pripora na carini letališča Domodedovo in ji omogoči vstop v Rusijo.“

4. marec: na ulicah Moskve in Sankt Peterburga je demonstriralo na tisoče protestnikov. V Moskvi, kjer so organi zavrnili prošnjo za dovoljenje o zbiranju, je policija z gumijevkami napadla množico in aretirala številne protestnike. Nikito Beliha, vodjo Zveze desnih sil, so aretirale prikrite specialne enote ruske policije. Med aretiranci sta bila tudi Lev Ponomarev, predsednik ruskega gibanja za človekove pravice, in Denis Bulinov, izvršni direktor Združene civilne fronte.

7. marec: med ruskimi predsedniškimi volitvami so bili novinarji prisiljeni k molku. Na Sahalinu je vojaški polkovnik napadel novinarja lokalnega časopisa Tvoya Gazeta. V Novosibirsku je bil Jevgenij Ivanov obtožen „upiranja organom“ in „neuspešnega registriranja“. V Sankt Peterburgu je policija pridržala novinarko časopisa Grazhdansky Golos, ker „je brez dovoljenja obiskala eno od volišč“. Ta časopis je v lasti Golosa, neodvisne skupine za spremljanje volitev. V mestu Himki v moskovskem okrožju je policija napadla novinarja lokalnega časopisa Vpered, ko je poskušal oddati svojo glasovnico.

Ali je to pravna država?

 
  
MPphoto
 
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, sporazumi med EU in Rusijo ne zadevajo le večje sodelovanje na področju gospodarstva, varnosti in energije, ampak tudi upoštevanje pravne države, demokracije in temeljnih človekovih pravic.

Kljub temu so pred volitvami za opozicijske skupine in nevladne organizacije veljala veliko strožja pravila o pravici do zbiranja in mirnih demonstracij. Poleg tega so bili glavni dnevniki ter radijske in televizijske postaje pod strogim nadzorom vlade. Shod, ki so ga 3. maja organizirale opozicijske stranke, moskovski organi sprva niso odobrili, končal pa se je z aretacijo udeležencev, vključno z voditelji opozicije. Žal so nedavne volitve pokazale, da v Rusiji ni spoštovanja demokracije in pravne države. Ne govorim le o nesorazmerni sili, ki jo je policija uporabila med demonstracijo, ampak tudi o sovražnem odnosu do misije OVSE za spremljanje volitev.

Mednarodna skupnost si od novega ruskega predsednika zasluži več kot le zagotovilo, da se bo oblikovanje demokracije v največji državi v svetu nadaljevalo; zasluži si namreč izvajanje konkretnih ukrepov, kot je na primer pregled položaja političnih aktivistov, ki so že več let v zaporu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, niti ruska volilna kampanja niti predsedniške volitve niso bile v skladu s pravili demokracije. Med objavo kandidatur ni bilo niti poskusa pretvarjanja. Vlada je na medije več čas izvajala pritisk, da ne smejo objaviti pomembne informacije v zvezi s kandidatom, ki ga je podpiral takratni predsednik. Opoziciji so onemogočali dostop do medijev in ovirali izvajanje volitev.

S tem se je težko sprijazniti, zlasti če upoštevamo rusko članstvo v Svetu Evrope in predhodne izjave ruskih organov o spoštovanju človekovih pravic. Moram priznati, da takšnim izjavam verjamejo le tisti, ki ne poznajo Rusije. Posledica kršenja demokratičnih načel med volitvami so bili protesti, nasilno zatrtje demonstracij in aretacija protestnikov. Rusija se je nedvomno odmaknila od demokratičnih standardov. Pozivamo k čimprejšnji izpustitvi vseh zapornikov vesti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka , v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Gospod predsednik, veseli me, da na plenarnem zasedanju potekajo razprave v zvezi z razmerami v Rusiji.

Ni dvoma, da so dobri medsebojni odnosi z Rusko federacijo osnovni pogoj za močno Evropsko unijo v prihodnosti. Zelo obžalujem dejstvo, da so ruski organi ovirali izvajanje volitev. Vendar nam, kot že velikokrat v preteklosti, primanjkuje preprosto izkazovanje osnovnega spoštovanja do dela, ki je bilo doslej opravljeno, ter kulture naroda in države, o kateri danes razpravljamo.

Rusija je nedvomno še zelo daleč od tega, da doseže raven socialne pravičnosti in kakovosti življenja, kot bi si jo želeli videti po vsem svetu. Rusija ima težave pri soočanju z demografsko krizo. Vendar prvič v ruski zgodovini najvišji predstavnik države prostovoljno zapušča Kremelj, njegovega naslednika pa je izbralo ljudstvo. Ni dvoma, da so v Rusiji izpopolnili politične tehnologije, orodja in upravljalne metode, vključno z volilnimi postopki. Vendar so bile te tehnologije uvožene z zahoda.

Tiste, ki se pritožujejo nad pomanjkanjem demokracije v Rusiji, sprašujem, ali so tudi jezni nad dokaj strahopetnim dejanjem Evropskega parlamenta, ki ni želel povprašati gospoda Solano po njegovem obravnavanju mednarodnega prava?

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Krupa, v imenu skupine IND/DEM. – (PL) Gospod predsednik, tema današnje razprave je kršenje človekovih pravic med protesti proti pomanjkanju demokracije, zlasti med nedavnimi predsedniškimi volitvami. Protestniki so bili žrtve uporabe sile in aretacij, organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi pa je morala odpovedati misijo za spremljanje volitev zaradi prekomernih omejitev, ki jih je postavila ruska vlada. Ruski organi so izvajali pritisk na opozicijske skupine, dopuščali volilno prevaro in nadzorovali medije. Nevladnim organizacijam je bilo preprečeno delovanje, organizacija njihovih srečanj pa omejena

Nikakor se ne smemo sprijazniti s pomanjkanjem spoštovanja človekovih pravic in demokracije, pomanjkanjem svobode govora, diskriminacijo nacionalnih manjšin in omejevanjem neodvisnih organizacij. Vendar moramo upoštevati, da Rusija nima demokratične tradicije. Kratko obdobje demokratizacije, ki se je začelo leta 1864, se je končalo leta 1917 z ustanovitvijo Sovjetske zveze, tipične totalitarne države, ki sta jo sprva vodili Lenin in Stalin, nato pa njuni zagovorniki, kar je bilo popolno nasprotje demokracije.

Razmere v Rusiji morajo biti opozorilo drugim imperijem in totalitarnim državam, ki se bojijo demokratičnega procesa tudi takrat, kadar je opozicija manjšina in grozi le z razkritjem resnice, ki jo oblast želi za vsako ceno prikriti.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI). – (NL) Poudarjam le dve točki. Ni mi težko podpreti to resolucijo. Vendar vsi vemo, da je Rusija preveč pomemben dobavitelj energije, zato bodo evropski voditelji držav in vlad ta dokument potiho dali na stran.

Iz izkušenj vemo, da se v primeru gospodarskih interesov, bodisi na Kitajskem, v Rusiji ali Saudovi Arabiji, prizadevanje vseh teh avtorjev listin o temeljnih pravicah, ki se zavzemajo za človekove pravice, mora podrediti realpolitiki. Zato se ne smemo slepiti:

Drugič, gospe in gospodje, če v tej resoluciji Rusijo nadomestimo z Belgijo, bo besedilo ostalo enako pomembno. Kajti nedavno je tudi v Belgiji policija na ukaz župana Bruslja pretepala miroljubne protestnike. Tudi v Belgiji je opoziciji v veliki meri onemogočen dostop do medijev. Tudi v Belgiji so politično imenovani sodniki na zahtevo vlade ter stranke, katere član je tudi komisar, ki je danes z nami, prepovedali eno od opozicijskih strank. Zadevni sodniki pa so za to bili povišani. Evropa mora najprej pomesti pred svojim pragom in ukrepati proti tem lažnim demokratom.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior (PSE). – Gospod predsednik, Rusija je velika država, svetovni akter, članica Varnostnega sveta ZN in strateška partnerica Evropske unije.

Najprej pozivam k resni, mirni in objektivni razpravi v Evropskem parlamentu o pomanjkanju demokracije in spoštovanja človekovih pravic v Rusiji.

Resničnost je ta, da je Rusija ovirala mednarodne akterje pri spremljanju zadnjih parlamentarnih volitev. Evropsko sodišče za človekove pravice je doslej proti Rusiji sodilo v 15 primerih, povezanih s Čečenijo. Mučenje in nezakonito pridržanje, ki ju izvajajo vladne sile pod vodstvom čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, sta še vedno široko razširjena in sistematična. V predvolilnem obdobju so ruski organi poostrili pravila v zvezi s svobodo zbiranja ter s prekomerno silo poskušali prekiniti miroljubne demonstracije. Zlasti omejevalna je ruska zakonodaja v zvezi z nevladnimi organizacijami.

O vseh teh vprašanjih ni mogoče ustrezno razpravljati v enem popoldnevu. Še enkrat pozivam k resni plenarni razpravi o pomanjkanju demokracije in spoštovanja človekovih prav v Rusiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, kot kaže demokratičnih sprememb v Rusiji ne spremlja izboljšanje temeljnih državljanskih pravic, zlasti pravic opozicije. Ruski državljani so se naučili ponosnega razmišljanja, vendar živijo v bednem suženjstvu. Organi našim izjavam ne bodo posvečali preveč pozornosti, vendar je treba o stališču Evrope obvestiti ruske državljane. Tako bi morda lahko prispevali k dolgotrajnemu in počasnemu procesu postopnega ozaveščanja, da so tudi v Rusiji lahko razmere drugačne, bolj normalne, ter da so tudi državljani lahko srečnejši, kajti država ima ta potencial. Ta proces ozaveščanja moramo podpirati.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Strinjam se s prejšnjim govorcem, da so dobri sosedski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo bistveni za stabilnost, varnost in blaginjo celotne Evrope.

Evropska unija si mora prizadevati za okrepitev sodelovanja z Rusijo, predvsem na področju politike, varnosti, gospodarstva in energije. Vendar obenem ne smemo molčati o kršenju demokracije in politične svobode v Rusiji. Moramo izraziti svoje nestrinjanje v primerih, kadar smo že vnaprej obveščeni o kršenju demokracije, kot je bila na primer izločitev predsedniškega kandidata gospoda Mihaila Kasjanova.

Upam, da bo novoizvoljeni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev spoštoval pravno državo in demokracijo ter ustvaril pogoje za čimprejšnji začetek pogajanj v zvezi z novim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Onyszkiewicz (ALDE). – (PL) Gospod predsednik, k seznamu zlorab pri teh volitvah dodajam še eno zlorabo, zaradi katere to sploh niso bile volitve, saj ni bilo nobene izbire. Govorim o tem, da si veliko poslancev ni moglo privoščiti kandidature zaradi finančnih težav njihovih strank.

Zakaj imajo finančne težave? Ker je treba pred volitvami v dumo kljub pravici do brezplačnega oddajanja razširjanje političnih vsebin plačati, če stranka ne doseže določeno mejo javnomnenjske podpore. Zaradi tega imajo nekatere stranke dolgove in si ne morejo privoščiti nobene politične dejavnosti. Zaradi stečaja so lahko celo razglašene za nezakonite. Tudi te čudne razmere je treba upoštevati.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel , komisar. (FR) Gospod predsednik, začel bom s kratko osebno pripombo. Slišal sem prispevek gospoda Dillna, predstavnika belgijske skrajne desničarske stranke, ki si je dovolil sramotno primerjavo med okoliščinami v Belgiji in Rusiji. Seveda moram njegove trditve ovreči. V njegovih trditvah prepoznavam podobne metode, ki jih njegova stranka ponavadi uporablja in ki predstavljajo le neko obliko žalitve. Naj zalo jasno povem, da takšne metode ne govorijo v prid tistim, ki jih uporabljajo.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, Komisija zelo natančno spremlja razvoj dogodkov v zvezi z demonstracijami v Moskvi in Sankt Peterburgu z dne 3. marca, in sicer s pomočjo naše delegacije v Moskvi ter prek neposrednih stikov z državami članicami. Poleg tega se redno povezujemo z ruskimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju človekovih pravic. Komisija je prav tako zaskrbljena zaradi očitnega poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v Rusiji ter zaradi poročil o primerih kršitev človekovih pravic, zlasti v povezavi s svobodo zbiranja in izražanja. Zelo smo bili razočarani, ko je moral urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice priznati, da ni mogoče izvesti misije za spremljanje volitev. Evropska unija v dvostranskih odnosih z Rusijo, tudi na najvišji ravni, redno poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic.

Čez en mesec bomo imeli eno od dveh letnih posvetovanj z Rusijo o vprašanju človekovih pravic. Ta posvetovanja nam omogočajo, da bolj temeljito preučimo splošne trende na področju človekovih prav in v posameznih primerih slišimo stališče Rusije. Med prihodnjim posvetovanjem bomo izrazili našo zaskrbljenost, zlasti v zvezi s pravico do svobode izražanja in svobode zbiranja, težavami zaradi vedno večjega rasizma in ksenofobije ter sodelovanjem Rusije v mednarodnih organizacijah, kot sta OVSE in Svet Evrope. Posvetovanja nam omogočajo tudi to, da izpostavimo primere posameznikov. Pred tem posvetovanjem in po njem se bomo srečali s skupino predstavnikov ruskih in mednarodnih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic. Takšna srečanja Evropsko unijo zbližajo z zaskrbljenostjo aktivistov za človekove pravice in nam omogočajo neposredno izmenjavo stališč.

Če zremo v bližnjo prihodnost, bi morali kmalu biti v stanju, da začnemo s pogajanji o novem sporazumu med Evropsko unijo in Rusko federacijo. To bo obsežen sporazum, ki bo zajemal vedno večje število področij politik, pri katerih sodelujemo. V skladu z izjavo Evropske unije po ruskih predsedniških volitvah so tesnejši odnosi v interesu obeh strani, zato upamo, da se bo naše partnerstvo med predsedovanjem Dmitrija Medvedjeva konstruktivno okrepilo in razvilo. Pri pogajanjih v zvezi z novim sporazumom bomo zagotovili, da bo sporazum izražal vrednote, katerim so se obe strani zavezali, in sicer uspešni civilni družbi ter neodvisnosti medijev, ki sta naravna in nujna pogoja za rast in stabilnost Rusije. Tega smo se naučili iz lastnih izkušenj v Evropski uniji, zato si bomo kot sosedi in partnerji vztrajno prizadevali, da to sporočilo vsak dan posredujemo našim ruskim prijateljem na razpravah o oblikovanju naših prihodnjih odnosov. Vem, da bomo pri tem prizadevanju imeli veliko podporo Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprave.

Pisni izjavi (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, vedno znova sem presenečen nad ljudmi, ki veliko zahtevajo od ameriške demokracije, vendar imajo pogosto zelo nizka pričakovanja od demokracije v Rusiji. To je za Rusijo in njene državljane ponižujoče. Od velike in močne države je treba pričakovati več in ne manj. Tisti, ki obsojajo metode, uporabljene v Guantanamu in boju proti terorizmu, ter ki iščejo sledi in zarote Cie v Evropi, bi morali natančneje spremljati Rusijo. Vendar takšni ljudje in politiki, ki se strinjajo z njihovo filozofijo, nočejo poslušati o človekovih in državljanskih pravicah v Rusiji. Ravno nasprotno, takšni ljudje iščejo vse mogoče razloge in izgovore, da se izognejo razpravi o težavah ruske demokracije.

Ne moremo se zadovoljiti z navideznimi dosežki Rusije, kot je na primer ta, da predsednik Putin ni kršil ruske ustave in prostovoljno odstopil. To ni noben dosežek, ampak ravnanje v skladu z minimalnimi zahtevami. To me spominja na šalo o Stalinovi dobroti. Otrok zapušča Stalinovo pisarno ves krvav, ampak nasmejan. „Zakaj se nasmihaš,“ nekdo vpraša. „Ker je bil Stalin dober do mene.“ „Kako to misliš, dober,“ odvrne vpraševalec. „Ali te ni pretepel?“ „Je,“ reče otrok, „vendar bi me lahko ubil“

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Gospod predsednik, žal ne podpiram, da se je moja skupina glasovanja o resoluciji o Rusiji vzdržala.

Res bomo potrebovali resolucijo, ko bo gospod Medvedjev prevzel položaj predsednika, vendar še ne vemo, kakšni bodo njegovi prvi ukrepi in kakšno vlogo si bo pod novim predsednikom dodelil Vladimir Putin.

Ob upoštevanju trenutnih razmer, v katerih demokratično usmerjeni kandidati niso smeli sodelovati v volitvah ali izraziti svojega mnenja v zvezi s protesti po volitvah, je pomembno, da izrazim svoje lastno mnenje. V nasprotnem primeru se bomo znašli v istem položaju kot Svet Evrope, ki je svoje poročilo o Rusiji dodatno preložil na ustreznejši čas.

Čeprav bom glasovala za resolucijo, besedilo ni povsem po mojih pričakovanjih. Menim, da moramo kot demokratična institucija pri izražanju mnenja o pomembnih vprašanjih, kot so svobodne volitve, ravnati načelno in odločno.

 
  

(1)Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov