Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2211(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0075/2008

Predložena besedila :

A6-0075/2008

Razprave :

PV 09/04/2008 - 26
CRE 09/04/2008 - 26

Glasovanja :

PV 10/04/2008 - 11.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0124

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 9. april 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

26. Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije (razprava)
PV
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Vasca Graçe Moure imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije (2007/2211(INI)) (A6-0075/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, potem ko sem predlagal splošni okvir za kulturne zadeve v smislu lizbonske strategije, sem se odločil, da bom v svoje poročilo vključil veliko predlogov, ki so jih vložili poslanci, ker so bili v skladu s splošnim pristopom. Čeprav poročilo vsebuje nekaj točk, ki se lahko zdijo odvečne, če se primerjajo z drugimi instrumenti, ki so medtem že odobreni in veljavni, je njihov namen poudarjanje tem, ki naj bi bile najpomembnejše.

Ob izpostavljanju glavnih točk tega okvira bi rad povedal, da ima Evropska unija zelo posebno nalogo varstva evropskega kulturnega bogastva. Evropsko kulturno dediščino je treba ohraniti v vseh njenih razsežnostih ter jo je treba na vse možne načine zaščititi in širiti v Uniji in izven nje, pri čemer se ne zanika dejstvo, da je v celoti zaželen čim bolj odprt odnos do vseh drugih kultur, kar je bilo poleg tega vedno značilno za Evropo.

Naša kulturna dediščina, vsebovana v raznolikosti njenih izrazov in združitvi njenih glavnih oblik, na primer grške, latinske in judovsko-krščanske antike, je Evropo zgodovinsko uvrstila pred vse celine. Izkazala se je za neprimerljivo gonilno silo inovacij, razvoja in napredka, razširila se je v različne smeri in še danes ostaja bistvena referenčna točka humanizma, duhovnega plemenitenja in poživitve, demokracije, strpnosti in državljanstva.

V vedno bolj globaliziranem svetu so specifične in edinstvene lastnosti v jedru evropskega kulturnega bogastva resnična dodana evropska vrednost, njihova identifikacijska vloga pa je za Evropo in Unijo bistvena pri razumevanju sveta, zagotavljanju kohezije, izražanju drugačnosti in uveljavitvi v primerjavi z drugimi narodi. Posebni načini izražanja vplivov evropske kulturne dediščine na drugih celinah so v zgodovini vodili k posebnim ukrepom, s katerimi se poudarjajo dejavniki oblikovanja civilizacije, vzajemnega razumevanja in plodnega pristopa združevanja zadevnih narodov. Svetu in Komisiji priporočamo, da povečata ugled evropske klasične dediščine in zgodovinskih prispevkov nacionalnih kultur preko stoletij v vseh njihovih razsežnostih, medtem ko se hkrati omogoči izpolnjevanje potreb kulturnega sektorja v prihodnosti.

Zato predlagamo, da se leto 2011 razglasi za evropsko leto grških in latinskih klasikov, da bi narode Unije in ostali svet spomnili na bistveni vidik kulturne dediščine, ki mu danes grozi pozaba. Iz istega razloga poudarjamo potrebo po razvoju spodbujanja evropskih jezikov po svetu ter njihove vloge pri kulturnem ustvarjanju na drugih celinah, tako da se na področjih zunanje politike izven Evrope olajša vzajemno poznavanje in razumevanje ter kulturne izmenjave, ki se sprožajo in vzdržujejo s temi jeziki.

Na drugi strani sedanji programi Skupnosti v kulturnem sektorju ne ustrezajo popolnoma razmeram, ki izhajajo iz skupne kulturne dediščine Evropejcev, zato potrebujemo specifične programe, ki bodo spodbujali umetniško ustvarjanje ter obsežnejše in globlje omogočili vzdrževanje stika z dobrinami in vrednotami, ki so del evropske kulturne dediščine, tako materialnimi kot duhovnimi, ter ki bodo pospešili njihovo interakcijo v humanističnem razumevanju identitet in razlik, pa tudi v zdajšnji kulturni produkciji.

Programi v kulturnem sektorju bodo veliko prispevali k spodbujanju kohezije, dejanske konvergence, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja, inovacij, zaposlovanja in konkurence, vendar ne smemo pozabiti, da so tudi kultura in kulturni izdelki vrednote sami po sebi. Svet opozarjamo, da je potrebna in nujna takojšnja revizija proračunskih sredstev za ukrepe, ki so predlagani v sporočilu Komisije, ter obstoječe ukrepe. Končno, ker ni več časa za navajanje dodatnih točk, pozdravljam sporočilo Komisije in njegovo odobritev v Svetu. Strinjamo se z določenimi cilji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ, komisar. Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Graçi Mouri za njegovo predanost ter odboru in vsem zadevnim osebam, ki so prispevale k temu poročilu. Menim, da poročilo potrjuje, da si kultura zasluži bolj osrednje mesto v naših razpravah ter v našem večdnevnem in večletnem sodelovanju. Menim, da se je s tem potrdilo, da smo se premaknili od prvotne agende, pri kateri prevladujejo trdi materiali (premog in jeklo), k nematerialnim sredstvom, kot so kultura, izobraževanje, ustvarjalnost in državljanstvo. Teh stvari ne moremo izmeriti v kilogramih ali tonah, vendar gre za prihodnost naše enotnosti, naših skupnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ter tudi evropski ravni.

Menim, da smo zato predložili ta predlog. Od lanskega leta je dobil veliko dejanske pozornosti ter javne podpore v državah članicah in po Svetu. Vesel sem, da se je to zgodilo, ker je bil to najpomembnejši odgovor: želimo si večjega prizadevanja na podlagi kulture, za kulturo in tudi za svet kultur ali kulturo v svetu. Vesel sem, da ste podprli to agendo, ki je prav tako zelo pomembna. Kot komisarju mi je bilo vedno jasno, da Parlament želi narediti več na teh področjih, kar je bilo jasno tudi Komisiji.

Seveda moramo sprejeti skupni pristop. To je to je pravi način za izvajanje te agende. Pomembna so tri osnovna področja, ki so bila prav tako navedena v prejšnjem poročilu: ustvarjalne industrije; kulturna raznolikost in medkulturni dialog; in, prav tako pomembno, zunanja razsežnost – zunanje sodelovanje v kulturi in kultura v zunanji politiki Unije.

Strinjam se z vami, da ne smemo preveč poudarjati gospodarskega pomena kulture, vendar moramo zares vzpostaviti pravo ravnotežje v naših kulturnih politikah. Vaše poročilo upravičeno priznava pomen zagotavljanja večje vloge kulture v mednarodnih odnosih. Menimo, da je to priložnost za vzpostavitev proaktivne in konstruktivne agende o kulturni raznolikosti v politikah Skupnosti. Vem, da lahko računam na vaše sodelovanje v zvezi s tem.

V zvezi z vprašanjem mobilnosti podpiramo potrebo po nadnacionalni mobilnosti kulturnih delavcev kot glavnega orodja za vzpostavitev evropskega kulturnega območja. Poglejte na primer Erasmus na področju izobraževanja. Po desetletju – zdaj po dveh desetletjih – imamo evropski visokošolski prostor, tj. najbolj priljubljen program, naše univerze pa se veliko posodabljajo in so odprte. Menim, da je treba to prizadevanje za mobilnost, znanje, spoštovanje in sprejemanje prav tako razviti na področju umetnosti in kulture. Menim, da lahko zdaj dosežemo veliko z začetkom pilotnega projekta o mobilnosti, ki ste ga v Parlamentu predlagali lansko leto.

Nenazadnje je pomembno, kot sem povedal, da se sprejme skupni pristop. Vesel sem, da so države članice potrdile odprte metode usklajevanja. Novembra lani sta bili ustanovljeni dve strokovni delovni skupini s predstavniki držav članic, katerih cilj je povečati mobilnost umetnikov in strokovnjakov na področju kulture ter povečanje potenciala kulturnih in umetniških industrij. Ustrezno boste obveščeni o rezultatih dela v teh skupinah. Kot veste, smo ustanovili forum za kulturo, ki je bil prvič organiziran pod portugalskim predsedstvom in za katerega sem zelo hvaležen. Prav tako predlagamo, da kulturni in ustvarjalni sektor na splošno ustanovita platformo o kulturnih in ustvarjalnih industrijah ter platformo o dostopu do kulture v skladu s smernicami obstoječe platforme o medkulturnem dialogu.

Menim, da je vedno več možnosti za prispevke, in sem vesel, da sodelujem s svojimi kolegi v Komisiji in z vami v Parlamentu pri krepitvi vključevanja kulture v številne druge politike EU. Seveda se veselim razprave in zlasti izvajanja te agende.

 
  
MPphoto
 
 

  Grażyna Staniszewska, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. − (PL) Gospa predsednica, iskreno čestitam gospodu Graçi Mouri za dobro poročilo, ki na skladen in specifičen način predstavlja prednostne naloge na področju kulture in opredeljuje dolgoročne cilje. Poročilo kaže na pomen kulture za razvoj Evropske unije ter povečanje možnosti za inovacije in večjo konkurenčnost. Kultura je sektor, v katerem se ustvarjajo delovna mesta in ki resnično pospešuje gospodarsko rast. V imenu Odbora za regionalni razvoj bi vas rada opozorila na pomen regij v Evropski uniji kot pomembno podlago za kulturno sodelovanje. Kultura in jeziki spodbujajo razvoj regij in privabljajo naložbe, zlasti v slabo razvitih regijah, ki imajo skromne naravne vire ter malo turističnih znamenitosti in možnosti za preživljanje prostega časa. Zato morajo imeti lokalni in regionalni organi tako pomembno vlogo pri zagotavljanju splošne podpore in spodbujanju kulture na območjih, za katera so pristojni. Pridržke imam le v zvezi z eno točko poročila – pri tem govorim v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da mi tega ne bo treba čez nekaj časa ponavljati – in sicer v zvezi z besedilom iz uvodne izjave K, ki predlaga, da se morajo priseljenci in turisti podrediti evropski tradiciji in dediščini. To ni posrečeno besedilo. Med delom odbora so člani skupine ALDE glasovali proti temu.

V letu medkulturnega dialoga je treba izpostaviti, da mora biti Evropska unija pri izvajanju vrednot medkulturnega dialoga odprta do drugih kultur. Spodbujati in oblikovati mora skupno podlago za sodelovanje s predložitvijo zanimivih programov. Zato ni dobro, da evropske tretje države po letu 2010 ne bodo mogle več sodelovati v izjemno zavezujočem in prestižnem programu evropskih prestolnic kulture.

Gospa predsednica, čez nekaj trenutkov bi morala imeti še en govor, zato vas prosim za dodatnih 10 sekund v tem krogu, da ne bom še enkrat zaprosila za besedo.

Menim, da bi morale imeti zlasti države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, možnost sodelovanja v tem programu. Močno podpiram zahtevo iz poročila, da se leto 2010 razglasi za evropsko leto Frederica Chopina, glede na to, da je to 200. obletnica rojstva tega odličnega skladatelja, ki je nesporno prispeval k evropski in svetovni kulturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ruth Hieronymi, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, najprej se v imenu svoje skupine, tj. skupine evropske ljudske stranske (krščanskih demokratov) in evropskih demokratov, iskreno zahvaljujem gospodu Graçi Mouri za njegovo odlično poročilo. Hvala tudi Komisiji za predstavitev tega sporočila o evropski kulturni agendi. Lahko računa na podporo Parlamenta v zvezi s kulturo kot horizontalno nalogo, povečanjem mobilnosti umetnikov, povečanjem regionalnega sodelovanja in krepitvijo mednarodnega sodelovanja.

Vendar prav tako ugotavljamo, da v tej agendi nekaj manjka. To temo smo natančno obravnavali pred kratkim. Kulturne industrije in njihov vedno večji pomen prav tako pomenijo, da gospodarski vidiki postajajo veliko močnejši, kot so bili v preteklosti. Kulturna agenda ni povezana le z vprašanji o boljšem sodelovanju v zvezi s kulturno agendo ali večjimi finančnimi sredstvi, ampak tudi s pravnim okvirom. V zvezi s tem celo v Evropski uniji resnično velja, da kultura, če tekmuje z zakoni notranjega trga ali konkurenčnim pravom, v primeru dvoma vedno izgubi.

Vsi se spominjate poročila Lévai: komisarka za notranji trg in storitve je opisala, da kolektivno upravljanje družb za spletno glasbo ovira konkurenco na notranjem trgu. Pri tem je kultura jasno na slabšem in je v slabšem položaju kot pravo evropskega notranjega trga. Iz tega izhaja nujna potreba, pri čemer se bi jutri Parlament odločil enako kot Odbor za kulturo in izobraževanje. Konvencija Unesca se mora uporabiti za zavarovanje kulturne raznolikosti v zvezi s tretjimi državami in tudi kot nujna potreba v naši evropski zakonodaji.

Zato iskreno pozivamo komisarja, da imamo le eno priložnost, zato hitro potrebujemo predlog za krepitev kulturne raznolikosti v pravu evropskega notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko, v imenu skupine PSE. – (ET) Kolegi, naš kolega Vasco Graça Moura je opravil odlično delo pri pripravi poročila, ki se nanaša na kulturno dediščino in prihodnje potrebe ter skupna načela in posebne pobude. Kot poročevalka v senci se zahvaljujem.

Rada bi izpostavila le nekaj točk. Od začetka leta 2009 se bodo naše okoliščine spremenile: začela bo veljati lizbonska pogodba. Da bodo lahko naši diplomatski predstavniki ustrezno zastopali naše kulture, moramo dosledno vključiti kulturno razsežnost v našo zunanjo politiko. Zdaj smo daleč od tega, da bi to dosegli. Na začetku smo govorili o tem, da bi vključili kulturno razsežnost le v razvojne dejavnosti, čeprav to samo po sebi pomeni težave za nas. V evropski kulturi je veliko zelo dragocenih elementov, vendar namesto da bi uživali vseh teh elementih, se zdi, da dosegamo le aritmetično povprečje. Evropska kultura je žal zelo malo prisotna po svetu.

Upam si trditi, da najboljši filmski ustvarjalci in pisatelji na svetu živijo v Evropi, vendar v svetovnih kinematografih prevladuje Hollywood, knjigarne pa so polne zabavnih mehko vezanih knjig iz Amerike. Zakaj prevajamo množične tuje izdelke in ne prevajamo naših najboljših avtorjev? Zakaj tretje države, ki jim pomagamo, raje porabijo svoj denar za ameriške kulturne izdelke? To se mora spremeniti.

Nedvomno moramo bolj izpostaviti ponovno vzpostavitev skupnega evropskega kulturnega prostora. Tj. kulturnega prostora, ki vključuje sredozemske države in države srednje Evrope ter nordijske, baltske in vzhodnoevropske države. Zato bomo postali močnejši in bomo dosegli celoto, ki vključuje vse dragocene elemente, tj. celoto, ki je večja kot vsota delov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, to je zelo dragocen in premišljeno pripravljen dokument. Čestitam gospodu Graçi Mouri.

V osnutku resolucije je izpostavljena potreba po posebnem pristopu k težavam na področju kulture v času globalizacije. Ne glede na našo odprtost do dediščine drugih kultur je izjemno pomembno zaščititi, razširjati in spodbujati evropsko kulturo. Pomembno je, da ne pozabimo na korenine naše kulture, zlasti na vlogo grških in latinskih klasikov; vendar moramo prav tako upoštevati kulturna področja, ki prestopajo meje brez ovir in brez potrebe po prevajanju. V mislih imam glasbo in slikarstvo.

Leto 2010 je 200. obletnica rojstva Frederika Chopina, odličnega skladatelja, ki je znan po vsem svetu. Z izpostavljanjem pomena tega dogodka bo lažje dojeti vlogo, ki so jo imeli vsi izjemni evropski glasbeniki – Mozart, Liszt, Handel, Haydn, Schumann, Verdi, Grieg, Berlioz, Paganini in številni drugi – pri oblikovanju evropske civilizacije in njenemu prispevku k svetovni kulturi.

V poročilu so prav tako izpostavljene sedanje težave, s katerimi se spopadajo umetniki pri zadevah, kot je prestop meja in vpliv njihove mobilnosti na umetniški razvoj, izpostavljena pa je tudi vloga umetnosti pri gospodarskem razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, zanimivo glede tega dokumenta o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije je, da resnično potrjuje strateško trditev, da se kulturna politika organizira kot sektor, in tudi, da mora biti kultura sestavni del različnih področij evropske politike, kot so zunanja politika, politika razvoja mest in politika strukturnih skladov. To je resnično nova kakovost. Spreminja samopodobo Evropske unije v zvezi s pomenom kulture in njenim strateškim pomenom za politiko v celoti.

Kultura je vedno dvorezni meč, kar je še zlasti zanimivo. To je vedno izdelek, vendar je več kot izdelek, ker ima nek pomen in namen. Danes bi rada to še enkrat nazorno povedala. Pričakujem, da bo ta dvojna narava kulture zares vplivala na vsa politična področja, zlasti v zvezi z logiko notranjega trga. Poleg tega bo komisar Figeľ zelo prizadeven, če bo uspešno posredoval strateški pomen kulture drugim komisarjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Globaliziran svet pomeni globalno kulturo. Vendar je to izraz, ki ga je mogoče razlagati na veliko načinov. V Evropski uniji je lahko globalna kultura bistvo najboljšega, kar predstavljajo posamezne evropske kulture. Prav tako je lahko to postmoderna univerzalna kultura, s katero se bo sčasoma premagala in odpravila evropska raznolikost. Osebno mi je bolj všeč prvi scenarij. Želim si, da Evropska unija spodbuja kulturno raznolikost, ki bogati narode in jim omogoča, da se učijo drug od drugega. Globaliziran svet globalizira naš način življenja in dela. Večnacionalna podjetja so naša mesta spremenila v skupni trg, tako da včasih ne vemo, ali smo v Parizu ali v Pragi. Vendar imamo zdaj po mojem mnenju popolnoma dovolj.

Kultura ima svoje mesto v duši naroda in korenine v svojem kraju izvora. Kulturo je mogoče razširjati ter jo je mogoče vsrkati in izključiti. Vendar je tudi ranljiva, če postane zgolj blago ali če popušča splošnim okusom, da bi bila „dostopna vsem“. Kultura mora biti dejansko dostopna vsem, vendar mora spodbujati visoke vrednote namesto zadovoljivih, določati visoke cilje, namesto da kaže na naše nizke zahteve, ker javnost ne potrebuje veliko, da je zadovoljna. Poročevalcu se zahvaljujem, da je v svojem poročilu izpostavil pomen ohranjanja kulturne dediščine vseh evropskih narodov.

 
  
MPphoto
 
 

  László Tőkés (NI).(HU) Gospa predsednica, toplo pozdravljam to pomembno poročilo Graça Moura. V tem evropskem letu medkulturnega dialoga moramo poudarjati poseben pomen kulture pri krepitvi evropske identitete.

Kot predstavnik etničnih Madžarov iz Romunije bi rad opozoril države članice na podpiranje evropskih manjšin in ogroženih kultur. Primeri tega vključujejo starodavne kulture etničnih Madžarov, ki živijo v Romuniji, Moldavijskih predstavnikov skupine Csangos, ljudstva Szekler v Transilvaniji ter kulturo Makedoncev v Grčiji in Bolgariji, etničnih Srbov v Romuniji in Baskov v Španiji. Priporočilo, ki ga je sprejel Svet Evrope na podlagi poročila o ljudstvu Csango finske poslanke Tytti Isohookana-Asunmaa, je zamisel, ki bi jo lahko posnemali, ker je njegov cilj ohranitev kulture ljudstva Csango, ki je na pragu izginotja.

V okviru zunanjih odnosov Evropske unije moramo prav tako nameniti pozornost Tibetu pod okupacijo kitajskega komunističnega diktatorstva, kjer se je po besedah Dalaj Lame zgodil kulturni genocid nad eno od najstarejših kultur na svetu. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE). (FR) Gospa predsednica, najprej čestitam gospodu Graçi Mouri za kakovostno poročilo, v katerem so v vseh točkah razvidne njegove izkušnje in visoka raven strokovnega znanja o tej temi.

To poročilo potrjuje položaj kulture pri izgradnji Evrope ter potrebo po njeni zaščiti in spodbujanju raznolikosti. Izpostavlja njeno bistveno vlogo pri doseganju lizbonskih ciljev in zunanjih odnosih EU. Upravičeno poziva h krepitvi ukrepanja na področjih, kot so literarni prevod, spodbujanje evropskih jezikov, poučevanje umetnosti in kulturne industrije, pa tudi pri zaščiti in spodbujanju naše dediščine. V zvezi s tem moramo spodbujati sedanje kulturne programe in podpirati nove pobude, kot je oblikovanje znaka evropske dediščine, ki bo prispeval k razvoju skupne identitete ob spodbujanju kulturnega turizma.

To poročilo prav tako izpostavlja možnosti digitalnih tehnologij v smislu dostopa do kulture ter spodbujanja in širjenja kulture ob izpostavljanju potrebe po zaščiti pravic intelektualne lastnine. V tem smislu je prav, da se podpre oblikovanje posebnih projektov, kot je evropska digitalna knjižnica, namen katere je digitalizacija naše dediščine in dostopa do nje ter njena ohranitev za prihodnje generacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Christa Prets (PSE).(DE) Gospa predsednica, hvala poročevalcu in tudi Komisiji za ta dokument. Še enkrat je izpostavljena osrednja vloga kulture pri evropskem združevanju in pri sliki Evropske unije na svetovni ravni. Način obravnave tega spoznanja, ki ni novo, ampak je izjemno pomembno, in njegova vključitev na vsa področja politike – kot je opredeljeno v členu 151 – sta bila dobro opredeljena v sedanji agendi za kulturo.

Razveseljivo je, da je med pripravljalnim delom potekal proces širokega posvetovanja z različnimi kulturnimi zainteresiranimi stranmi, ki so odgovorne za pomembno kulturno delo, za katero se jim moramo zahvaliti. Nujno potrebujemo to kulturno strategijo, da se bomo na primer stalno s ponosom sklicevali na našo kulturno raznolikost, in tudi, da se bomo lahko spopadli z izzivom obravnave te raznolikosti in težav, ki se pojavljajo.

Vendar bo bistveno izvajanje te strategije. Predsednik Barroso je novembra 2005 v Budimpešti napovedal ustanovitev projektne skupine za kulturo, ki bi lahko bila pomemben znak za zunanji svet, vendar se to do zdaj še ni uresničilo. Upam, da se ne bo enako zgodilo s to agendo za kulturo. Spodbujanje kulture je povračilo naložb v področja medkulturnega dialoga, izvajanja lizbonske strategije in notranjih odnosov, predvsem pa je tudi dodana družbena vrednost.

Uporabljamo umetnost in kulturo. To nam zagotavlja veliko koristi na skoraj vseh družbenih in gospodarskih področjih. Vendar tega ne smemo izkoriščati ali odvzeti sredstev, zato moramo razmisliti o primernem proračunu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mihaela Popa (PPE-DE). – (RO) Čestitam poročevalcu, kolegu Vascu Graçi Mouri, ker mu je uspelo obvladati sorazmerno veliko predlogov sprememb k temu poročilu.

Osebno sem bila vesela, ko je parlamentarni Odbor za kulturo in izobraževanje z veliko večino glasov odobril moj predlog spremembe o študiji zgodovine Evropske unije v vseh državah članicah.

Preučiti je treba združevanje Evropske unije, da bodo mladi poznali stopnje njene ustanovitve in razvoja.

Menim, da mora vsak zmed nas poznati zgodovino države, da bi poznal kulturo zadevne države.

Pri vzpostavljanju vzporednice z Evropsko unijo, da bi poznali in razumeli evropsko kulturo v globaliziranem svetu, se moramo učiti o zgodovini evropskega združevanja, zlasti ker bo po letu 2009 začela veljati pogodba Evropske unije in bomo vsi postali evropski državljani, vsak državljan pa mora poznati svojo zgodovino.

Cilj moje pobude je preprečiti, da bi se v prihodnosti mladi učili o vzporedni zgodovini, ki nima nobene povezave z dejanskim stanjem. Ker je Evropski parlament pravkar praznoval pol stoletja obstoja, menim, da je prav, da ima zgodovino, ki spodbuja kulturno identiteto in evropsko kulturo v smislu globalizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, posebej pozdravljam to poročilo, ker kaže na to, da se Evropa zbližuje in da ima kultura pri tem zelo posebno vlogo. Če pomislimo le na prestolnice kulture – naslednje leto bo to mesto Linz v Zgornji Avstriji – lahko te prestolnice ustvarjalnim umetnikom omogočijo, da spoznajo nov del Evrope. Pozneje bo tudi veliko obiskovalcev potovalo iz Linza v druge prestolnice kulture.

Ta program veliko prispeva k medsebojnemu razumevanju. Zlasti v primeru Vilne imamo odlično priložnost, da pokažemo, kako močno je lahko sodelovanje. To mora biti prav tako zgled za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE). – Gospa predsednica, točka, ki bi jo rada izpostavila, je povezana z enakim dostopom do kulture ne glede na ozadje; kultura mora biti dostopna vsem, bogatim in revnim.

Z uvedbo brezplačnega vstopa v muzeje in umetniške galerije – zlasti na Škotskem in v Združenem kraljestvu – je rekordno število ljudi začelo obiskovati kulturne ustanove. Zato je brezplačen vstop v kulturne ustanove in na kulturne dogodke tako pomemben v vsej Evropski uniji.

Veliko točk v tem poročilu – odstavki 10, 25, 26 in 46 o tem, da naj bi bilo leto 2011 evropsko leto grških in latinskih klasikov – je zelo zanimivih. Ukinjanje poučevanja o klasikih v javnih šolah pri nas na Škotskem je zelo zaskrbljujoče. Kako lahko razumemo sedanjost brez razumevanja preteklosti? Hvaležen sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Evropska unija mora zavarovati evropsko kulturno bogastvo, ker je treba našo kulturno dediščino ohraniti, razširjati in deliti v Uniji ter izven nje. Če se bo ta načrt izvajal, mora dobiti politično in finančno podporo. Sedanji kulturni programi Skupnosti ne izražajo v celoti obsega naše skupne kulturne dediščine. Podpiram pozive Komisiji, da predlaga posebne programe za spodbujanje umetniškega ustvarjanja ter opredmetenih in neopredmetenih sredstev in vrednot, ki so del evropske kulturne dediščine. To kulturno dediščino je treba trajnostno upravljati. Podpora javno-zasebnih partnerstev je ključna za doseganje tega cilja. Predlog za uvedbo evropskega kulturnega pokroviteljstva je lahko korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE). – (RO) Zelo primerno je, da se v letu medkulturnega dialoga obravnava resnična evropska agenda za kulturo, ki jo je treba spodbujati na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni.

Zato pozdravljam pripravo tega poročila, ki ustrezno izpostavlja pomen tega področja in potrebo po tem, da se v celoti izkoristi njegov potencial. Kultura je podlaga za spodbujanje vrednot miru, demokracije in strpnosti ter zelo učinkovite gospodarske rasti, s katero bi se lahko spopadli z izzivi globalizacije v 21. stoletju.

Izmed številnih priporočil iz poročila bi rada izpostavila dva vidika. Zlasti je na notranji ravni bistveno, da lokalni in regionalni udeleženci sodelujejo pri spodbujanju kulture kot dejavniki gospodarskega razvoja in izvajanja lizbonske strategije ter krepitve kulturne dediščine in spodbujanja kohezije v sodobni družbi. Drugič, v največjo korist Evropske unije je, da se ustrezno spodbujata kultura in medkulturni dialog v zunanji politiki.

Na tem področju morajo biti države, ki sodelujejo pri sosedski politiki, glavne upravičenke teh ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ, komisar. − (SK) Hvala za razpravo in zlasti za pozitivno, konstruktivno vzdušje. To dokazuje, da verjamete v pomembnost kulture v sedanji agendi. Rad bi vam zagotovil (čeprav sem eden od novih prišlekov po širitvi), da kultura v Uniji še nikoli ni bila tako pomembna in ni imela tako osrednje vloge kot zdaj. Seveda ne gre le za uradno agendo. Gre za proces, napredek in izvajanje.

V zadnjih letih je bilo prvič v zgodovini doseženih več stvari: vloga Evropske komisije kot predstavnice Skupnosti in skupno zastopanje Evrope s 25 ali 27 državami članicami v Unescu so rezultat določene kulturne zrelosti.

Pred nekaj meseci so se države članice dogovorile, da bodo uvedle odprto metodo usklajevanja, čeprav veliko ljudi ni pričakovalo, da se bo to zgodilo. Na voljo imamo stalen forum za kulturo, leto 2008 je evropsko leto medkulturnega dialoga, poleg tega pa je dosežen dogovor o tem, da bi postalo leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij: vse to je ogromen napredek.

Na drugi strani ima kultura dvojno naravo. Ima gospodarsko razsežnost, poleg tega pa je sredstvo za posredovanje pomena in vsebine. Zato je kultura specifična in nima posebnega mesta v evropski zakonodaji. Zato si tudi v posameznih primerih ali sporih želimo, da se uporabi evropska zakonodaja, hkrati pa, da se upošteva posebna narava kulture: potreba po ohranjanju in krepitvi kulturne raznolikosti, ki je naša dediščina, naša značilnost.

Preden končam, moram povedati, da se strinjam potrebo po več naložbah. Komisija je predlagala, da se programu Kultura nameni proračun v višini 500 milijonov EUR, vendar je bilo odobrenih le 400 milijonov EUR. V prihodnosti bo morda mogoče podpreti kulturne vidike tudi na podlagi drugih programov. Potem ko smo sešteli prispevke iz strukturnih skladov za posamezne strukturne operacije v 27 državah članicah, sem bil zelo vesel, da je bilo v obdobju 2007–2013 iz strukturnih skladov v celotni Uniji za kulturo namenjenih skupaj približno 5 milijard EUR. Če bomo odgovorni, bomo lahko združili naš posamezen potencial, sredstva in politiko. Zagotavljam vam, da bo to tudi moja naloga ter vas vabim, da sodelujete in pomagate pri izvajanju te agende. Na koncu se še enkrat zahvaljujem gospodu Vascu Graçi Mouri.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, po toliko dobrih prispevkih mi je žal, da moram na kratko odgovoriti le na nekatere točke, za katere menim, da so bistvene, vendar vseeno menim, da so vse točke, tako kot veliko točk v poročilu, ki danes niso bile omenjene, izjemno obogatile to razpravo.

Najprej izpostavljam novo politiko v zvezi z uvedbo kulture v pogojih iz sporočila Komisije. To je izpostavila gospa Trüpel, pri tem pa gre za vprašanje zagotavljanja, da je kulturni vidik vključen v druge evropske politike. Menim, da je to temeljno. Drugo točko je izpostavila gospa Mikko in je povezana s kulturno razsežnostjo, ki jo je treba vključiti v evropsko zunanjo politiko, ne le kulturo Evropske unije, ampak kulturo držav članic – to je resnično bistveno. Tretjič, gospa Hieronymi je omenila, da obstaja pravo ravnotežje med gospodarskimi vidiki in gospodarsko koristjo kulture ter kulture kot vrednote same po sebi.

Le še dve točki; gospa Staniszewska je izpostavila pomen kulturne dejavnosti na regionalni in lokalni ravni, kar je prav tako izpostavljeno v poročilu, vendar jaz menim, da je treba to poudariti. Popolnoma se strinjam s tem. Končno, prav tako moram izpostaviti, da so omogočanje družinam in študentom, da dostopajo do kulture prek šol in družbe, ter gradnja mostov med kulturno dediščino in znanostjo, inovacijami in tehnologijo temeljni vidiki teh pomislekov.

Gospa predsednica, ker ni mogoče obravnavati dodatnih vidikov, bom končal le z besedami, da je kultura neodtujljiv in nujen sistem posameznih skupnih vrednost in izkušenj ter da mora Evropa v prihodnosti ukrepati ob upoštevanju teh skupnih in posameznih vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. aprila 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. Ob tej priložnosti izpostavljam nekaj glavnih vprašanj iz poročila Graçe Moure o evropski agendi za kulturo v času globalizacije. Prvič, socialni položaj umetnikov. Strinjam se z dejstvom, da moramo vzpostaviti ustrezen pravni okvir na področju davkov, dela in socialne varnosti za umetnike in igralce. Več pozornosti moramo nameniti ohranjanju kulturne dediščine.

Program Kultura je dober, vendar ni dovolj in podpiram zamisel, da moramo imeti še druge programe, bolj osredotočene na ohranjanje in podpiranje evropske kulturne dediščine. Nenazadnje bi rad poudaril potrebo po učinkovitem partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem. Da bi premagali sedanje izzive, mora kulturo delno financirati zasebni sektor. Zato je treba čim prej ustanoviti evropsko kulturno pokroviteljstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam prizadevanje Komisije pri predlaganju agende za kulturo, ki omogoča izvajanje evropske strategije v Evropski uniji in odnosih EU s tretjimi državami. V tem letu medkulturnega dialoga je pomembno, da se posebna pozornost nameni spodbujanju raznolikosti in medkulturnega dialoga, ker je kultura ključna razsežnost lizbonske strategije in ne bomo dosegli temeljnih lizbonskih ciljev, če kulture ne bomo obravnavali kot take.

Razočarana sem bila, ker poročilo tako malo pozornosti namenja odnosom med kulturami, manjšinami, nacionalnimi ali etničnimi skupinami ali med državami, v katerih živijo. Ne moremo zanemariti dejstva, da ima umetnost pomembno vlogo pri vključevanju manjšin, poleg tega pa se lahko z umetnostjo zagotovi socialna podpora za nadarjene, a revne umetnike. S podpiranjem umetnosti in umetnikov lahko zagotovimo upanje za revne nadnacionalne etnične skupine, kot so Romi, ki so do danes ohranili svojo stoletno kulturno tradicijo.

Poleg tega moramo zagotoviti, da bodo predpisi na področju trgovinskih odnosov (internet) odprti in pregledni, da se bo zagotovil pošten dostop do trga, s čimer se bo omogočilo, da bodo evropske kulturne industrije razvile ves svoj potencial, zlasti v avdiovizualnem in glasbenem sektorju. Poleg ustrezne zaščite potrošnikov moramo odpraviti temeljne vzroke za ponarejanje in piratstvo ter zaščititi evropsko kulturno raznolikost s premišljeno in pošteno ureditvijo konkurence ob upoštevanju dosežkov.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov