Kazalo 
Dobesedni zapisi razprav
PDF 1254k
Sreda, 9. april 2008 - Bruselj Edition JOIzdaja UL
1. Nadaljevanje zasedanja
 2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik
 3. Sestava Parlamenta: glej zapisnik
 4. Umor borca za človekove pravice Munirja Saida Thaliba (pisna izjava): glej zapisnik
 5. Podnaslavljanje vseh javnih televizijskih programov v EU (pisna izjava): glej zapisnik
 6. Popravki (člen 204a Poslovnika): glej zapisnik
 7. Predložitev dokumentov: glej zapisnik
 8. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik
 9. Brezpredmetne pisne izjave: glej zapisnik
 10. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik
 11. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik
 12. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik
 13. Razmere v Tibetu (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik
 14. Odvzem parlamentarne imunitete: glej zapisnik
 15. Razpored dela
 16. Dobrodošlica
 17. Čas glasovanja
  17.1. Odobritev imenovanja gospe Androule Vassiliou za članico Komisije (B6-0139/2008) (glasovanje)
 18. Libanon (razprava)
 19. Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2007 – Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (razprava)
 20. Enominutni govori o zadevah političnega pomena
 21. Boj proti raku v razširjeni Evropski uniji (razprava)
 22. Vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa (razprava)
 23. Eurostars (razprava)
 24. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (razprava)
 25. Kulturne industrije v Evropi (razprava)
 26. Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije (razprava)
 27. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostop plovil tretjih držav do voda Skupnosti (razprava)
 28. Orodja za upravljanje ribištva na podlagi pravic (razprava)
 29. Smernice za proračunski postopek 2009 (razprava)
 30. Sprememba standardne finančne uredbe za izvajalske agencije, pooblaščene za upravljanje organov Skupnosti – Okvirna finančna uredba za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (razprava)
 31. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik
 32. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik
 33. Zaključek seje


  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD PÖTTERING
Predsednik

(Seja se je začela ob 15.05.)

 
1. Nadaljevanje zasedanja
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Razglašam nadaljevanje zasedanja Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v sredo, 26. marca 2008.

 

2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik

3. Sestava Parlamenta: glej zapisnik

4. Umor borca za človekove pravice Munirja Saida Thaliba (pisna izjava): glej zapisnik

5. Podnaslavljanje vseh javnih televizijskih programov v EU (pisna izjava): glej zapisnik

6. Popravki (člen 204a Poslovnika): glej zapisnik

7. Predložitev dokumentov: glej zapisnik

8. Vprašanja za ustni odgovor in pisne izjave (predložitev): glej zapisnik

9. Brezpredmetne pisne izjave: glej zapisnik

10. Posredovanje besedil sporazumov s strani Sveta: glej zapisnik

11. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik

12. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik

13. Razmere v Tibetu (vloženi predlogi resolucij): glej zapisnik

14. Odvzem parlamentarne imunitete: glej zapisnik

15. Razpored dela
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Končni osnutek dnevnega reda tega delnega zasedanja, kot ga je določila konferenca predsednikov na seji v četrtek, 3. aprila 2008, na podlagi členov 130 in 131 Poslovnika, je bil razdeljen. K temu osnutku so bile predložene naslednje spremembe:

Četrtek:

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu je predlagala, da se obravnavanje poročila gospe Jäätteenmäki o statutu evropskega varuha človekovih pravic preloži na naslednje delno zasedanje v Strasbourgu in da se čas glasovanja prestavi na 11.00.

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda , v imenu skupine PSE.(DE) Gospod predsednik, to je naša želja. Ne zato, ker bi bilo poročilo slabo, poročevalki čestitam tudi v imenu svoje skupine, ampak ker je še vedno treba razjasniti eno ali dve težavni vprašanji. To smo predlagali, ker želimo v miru razpravljati o teh vprašanjih, pri čemer bi lahko, če se Parlament strinja, kot je pravkar povedal predsednik, glasovanje potekalo ob 11.00 – vendar to ni razlog.

Gospod predsednik, ob tej priložnosti kolege poslance obveščam, da bom jutri predložil predlog, da se tudi poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ali Makedoniji preloži na zasedanje v Strasbourgu. Razloge bom navedel jutri, želel sem le obvestiti kolege poslance. Tudi pri tem poročilu je treba razrešiti še eno manjše vprašanje. To je želja naše skupine.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Želi kdo spregovoriti v podporo temu predlogu?

 
  
MPphoto
 
 

  Ingo Friedrich, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, menim, da je bila obrazložitev gospoda Swobode kratka, ampak natančna. Dejansko je treba razrešiti eno ali dve zadevi, zato se tudi jaz strinjam s preložitvijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ali bo kdo nasprotoval predlogu?

 
  
MPphoto
 
 

  Andrew Duff, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, odbor je z 19 glasovi za in nobenim proti potrdil poročilo gospe Jäätteenmäki o okrepitvi pooblastil varuha človekovih pravic.

O tem vprašanju smo razpravljali že nekaj časa. Zdi se mi nenavadno in obžalovanja vredno, da sta se skupini PSE in PPE-DE ustrašili pomembnega vprašanja v zvezi z varuhom človekovih pravic.

Preglednost Parlamenta je odvisna od izboljšanja statuta evropskega varuha človekovih pravic. Predsedstvo prosi, da čim prej sprejmemo sklep v zvezi s tem vprašanjem, zato Parlament izrecno pozivam, da ne odstopa od dogovorjenega dnevnega reda.

 
  
  

(Parlament je odobril predlog skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Razpored dela je s tem sprejet.

 

16. Dobrodošlica
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Veseli me, da lahko v galeriji za obiskovalce pozdravim delegacijo na visoki ravni iz turškega parlamenta, ki je v Bruslju na tridnevni strokovni ekskurziji. Delegacijo sestavljajo gospod Nihat Ergün, podpredsednik Stranke za pravičnost in razvoj, gospod Yaşar Yakiş, predsednik odbora EU za usklajevanje, in gospod Sait Açba, predsednik odbora za načrtovanje in proračun.

(Ploskanje.)

Želimo vam prijetno bivanje in plodne razprave s predstavniki Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta. Dobrodošli v Evropskem parlamentu.

 

17. Čas glasovanja
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za izide glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

 

17.1. Odobritev imenovanja gospe Androule Vassiliou za članico Komisije (B6-0139/2008) (glasovanje)
  

Po glasovanju:

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI) . – (FR) Gospod predsednik, se opravičujem, če se motim, vendar sem mislil, da mora biti glasovanje o ljudeh anonimno, kar ni bilo. Mogoče je tokrat drugače, ker gre za glasovanje o komisarjih. Ne vem. To glasovanje je bilo javno, ker so bile lučke kolegov poslancev različne barve, glede na to, ali so glasovali za, proti ali so se vzdržali.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Gospod Gollnisch, pravilno ste sklepali, da je bilo to poimensko glasovanje, pri katerem lahko za vsakega poslanca ugotovimo, kako je glasoval.

 

18. Libanon (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Libanonu.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič , predsedujoči Svetu. − Cenjene poslanke, spoštovani poslanci. V zvezi z razmerami v Libanonu ostaja v središču diplomatskih dejavnosti Evropske unije in držav članic prizadevanje za mir, za stabilnost, gospodarski razvoj ter spoštovanje človekovih pravic v tej državi.

Prizadevamo si ohraniti in okrepiti suverenost, politično neodvisnost, ozemeljsko celovitost, enotnost in stabilnost Libanona. Evropska unija podpira libanonske demokratične institucije in legitimno vlado premiera Siniore.

Zaskrbljeni pa smo zaradi dolgotrajne ohromelosti libanonskih inštitucij. Ta traja že od novembra 2006, pri čemer se je novembra 2007 z izpraznjenim predsedniškim mestom še dodatno zaostrila. Kot veste so bile volitve, na katerih bi morali 25. marca voliti predsednika države, že sedemnajstič preložene, in sicer na 22. april.

Poleg tega, da je Evropska unija največji donator finančnih sredstev Libanonu, si z intenzivnimi diplomatskimi dejavnostmi prizadevamo tudi za razrešitev politične blokade v državi.

V tem okviru podpiramo napore Združenih narodov, Saudove Arabije in Arabske lige. Tako je Evropska unija podprla tridelni načrt, ki so ga soglasno sprejeli zunanji ministri držav članic Arabske lige. Ta načrt, kot je znano, predvideva takojšnjo izvolitev predsednika, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter sprejetje nove volilne zakonodaje.

Kljub izraženi podpori temu načrtu libanonske politične stranke različno tolmačijo njegovo izvajanje. Za uresničitev predloga sta dve glavni oviri. Prva je notranja, saj se strani ne uspeta dogovoriti o zastopanosti v vladi, o razdelitvi ministrskih mest ter o novem volilnem zakonu. Druga ovira pa je povezana s Sirijo, ki se ne želi odreči svojemu vplivu v Libanonu.

Kljub vsemu je načrt Arabske lige, v tem trenutku, še vedno edina pobuda, ki lahko pripomore k razrešitvi politične blokade v državi. Pričakujemo, da bo generalni sekretar Arabske lige, gospod Moussa, nadaljeval s prizadevanji za razrešitev nastalih razmer. Evropska unija mu bo pri tem zagotovila vso podporo.

Nedavni vrh Arabske lige, ki je konec marca potekal v Damasku, žal ni prinesel želenih rezultatov za razrešitev razmer. Libanon je svoj protest ob vmešavanju Sirije v postopek izvolitve libanonskega predsednika izrazil tako, da na vrh ni poslal svojega predstavnika.

Dovolite, da ob tem poudarim zavezanost Evropske unije stališčem, zapisanim v več resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov o Libanonu.

Unija dokazuje svojo podporo prizadevanjem Združenih narodov tudi s sodelovanjem v misiji Združenih narodov v Libanonu. Največji delež vojaških sil prispevajo prav evropske države. Kljub številnim napadom, v katerih so bili doslej ubiti šesterica pripadnikov španskega kontingenta, ranjeni pa trije irski vojaki, misija poteka uspešno. Avgusta 2007 je bila podaljšana za eno leto.

Države članice Evropske unije podpirajo tudi ustanovitev posebnega sodišča Združenih narodov za Libanon na Nizozemskem. Prizadevamo si, da bi posebno sodišče začelo delovati v čim krajšem času.

Naj še omenim, da je leta 2007 začel veljati akcijski načrt med Evropsko unijo in Libanonom. Ta instrument je nadgradnja obstoječega sodelovanja v okviru Barcelonskega procesa in dejavnosti v tem okviru so že stekle.

 
  
MPphoto
 
 

  Olli Rehn, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Parlamentu, da je na današnji dnevni red uvrstil Libanon. V zadnjem času smo pozornost namenjali veliko drugim dogodkom na Bližnjem vzhodu, zlasti tistim v Gazi. Vendar ne smemo pozabiti, da je Libanon strateško pomemben za regijo ter pomemben evropski partner.

Sedanje razmere v Libanonu so izjemno skrb vzbujajoče. Globoka politična kriza se nadaljuje: parlamentarno zasedanje za izvolitev predsednika je bilo 24. marca od novembra 2007 preloženo že sedemnajstič. Tudi vrh Arabske lige v Damasku ni zagotovil rešitve.

Čeprav so bile varnostne razmere sorazmerno stabilne brez večjih incidentov, sta se med prebivalci povečali napetost in zaskrbljenost. Zaradi nadaljevanja politične krize lahko nasilje izbruhne kadar koli, kar bo imelo nepredvidljive posledice za državo in njene prebivalce.

Skrb vzbujajoče je, da je Hezbolah po letu 2006 znova okrepil svoje vojaške zmogljivosti, zlasti glede na nedavne grožnje Izraelu po smrti Imada Mugnijeha. Poleg tega dolgotrajna kriza negativno vpliva na družbeno-gospodarske razmere v Libanonu.

Kot veste, Evropa na različnih ravneh pomaga Libanonu: še vedno največ prispevamo začasnim silam Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL), pri čemer je bila Evropska unija najpomembnejša darovalka na III. pariški konferenci. Odločno podpiramo pobudo Arabske lige od začetka njenega izvajanja januarja 2008, pri čemer nam instrumenti Skupnosti omogočajo, da se ustrezno odzovemo na nekatere največje izzive.

Evropska sosedska politika je postala glavni instrument za podporo libanonskemu reformnemu procesu ter zagotavljanje gospodarske in družbene stabilizacije, čeprav sedanji politični zastoj resno ogroža prizadevanja za reforme.

Katere so naše prednostne naloge za bližnjo prihodnost? Naša ključna prednostna naloga ostaja zagotavljanje stalne podpore izvajanju pobude Arabske lige. Kljub vsem težavam ima ta pobuda široko podporo in je trenutno edina možnost za rešitev. Pomemben datum v tem procesu bo 22. april, ko naj bi parlament na zasedanju izvolil predsednika.

Nedavno je bila predložena zamisel o organizaciji posebnega libanonskega vrha v okviru Arabske lige. Če bo uresničena, moramo preučiti možnosti za zagotovitev najboljše podpore tej pobudi. Vendar moramo upoštevati, da Arabski ligi trenutno predseduje Sirija.

Jasna in stalna zavezanost k popolnemu izvajanju resolucij Varnostnega sveta v zvezi z Libanonom je še vedno bistvena in ključna. Objavi naslednjih poročil o izvajanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 1559 in 1701 maja in julija 2007 bosta zato bistvena mejnika.

Še naprej si moramo prizadevati tudi za ohranitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, ki vpliva na Libanon. Še naprej bom v tesnem stiku s partnerji četverice in veselim se konference za Bližnji vzhod, ki jo Evropski parlament načrtuje v drugi polovici tega leta.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra , v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospod predsednik, kot so nam povedali predstavniki predsedstva Sveta in Komisije ter visoki predstavnik gospod Solana na včerajšnjem zasedanju odbora za zunanje zadeve, na zadnjem vrhu Arabske lige v Damasku ni bilo doseženih nobenih rezultatov, povedano v diplomatskem jeziku.

Predsednik libanonskega parlamenta, Nabih Beri, je že 17. preložil glasovanje o izvolitvi predsednika. Ta odločitev ni bila sprejeta zaradi pomanjkanja soglasja o kandidatu za predsednika, ki je, kot je vsem znano, maronitski kristjan, niti zaradi pomanjkanja soglasja o vrhovnem poveljniku vojske, Michelu Suleimanu. To je bilo nam, delegaciji poslancev Evropskega parlamenta, ki smo se v Damasku sestali z namestnikom predsednika vlade, ministrom za zunanje zadeve in predstavniki libanonskih opozicijskih strank, kot sta Hezbolah in Amal, popolnoma jasno.

Težava, gospod predsednik, je le v porazdelitvi moči, pri čemer gre za oblikovanje manjšin, ki lahko preprečijo sprejetje odločitev v libanonskem svetu ministrov, ter za dodelitev funkcij vodje tajne službe in vrhovnega poveljnika vojske. Celoten položaj, kot je komisar pravilno povedal, resno ogroža verodostojnost, delovanje in mednarodno podobo države.

Zato želimo, da Evropski parlament sedanjo opozicijo pozove k zagotovitvi rešitve, pri čemer mora ta dati prednost interesom države pred temi notranjimi vprašanji, da si bomo lahko še naprej prizadevali za mirno vzpostavitev suverenega, demokratičnega, svobodnega in trdnega Libanona, kot smo si v okviru misije EU za opazovanje volitev, ki jo je spodbujala Komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Pasqualina Napoletano, v imenu skupine PSE. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, znova se govori o vojni v Libanonu. Brezizhoden političen položaj, pri čemer je bil sklic parlamenta za izvolitev predsednika republike preložen že 27-krat, se lahko še poslabša ter povzroči ponoven spor med Arabci in okrepi za zdaj prikrito napetost med Iranom, Hezbolahom in Izraelom.

Kot je bilo omenjeno, je bil vrh Arabske lige v Damasku neuspešen. Medtem ko predsednik vlade Fouad Siniora in predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri svoje napore usmerjata v zunanjepolitične dejavnosti. Ti dve vzporedni diplomaciji, ki med seboj ne komunicirata, predstavljata neuspešen dialog med večino in opozicijo, ki se vleče že mesece.

Menim, da mora kakršen koli poskus reševanja krize v Libanonu nujno upoštevati razmere v državi in mednarodne razmere. Vse libanonske sile imajo trdne povezave s tujino, pri čemer so nekatere trdnejše od drugih. Zaradi tega bo zelo pomembno oceniti rezultate vrha med Egiptom in Saudovo Arabijo, ki poteka danes v Šarm el Šejku. Koristno bi bilo čim prej sklicati izredno zasedanje ministrov Arabske lige, kot je predlagal predsednik vlade Siniora, da se Damask prisili v spoštovanje neodvisnosti Libanona.

Vendar v zvezi s tem poudarjam, da je treba izvesti analizo edinstvenih družbeno-gospodarskih razmer, v katerih je kljub povojni krizi Libanon leta 2007 zabeležil štiriodstotno rast BDP. Kljub temu so družbene razmere zelo težke. Sindikati so za 7. maj napovedali splošno stavko, s čimer si prizadevajo za dvig minimalnih plač, medtem ko po podatkih Združenih narodov milijon od štirih milijonov Libanoncev živi pod pragom revščine z manj kot dvema dolarjema na dan.

Če želimo pomagati pri iskanju rešitve, moramo zagotoviti, da bodo upoštevali 22. april, ker se zdi, da namere do 21. avgusta ne bodo uresničene. Kandidat za predsednika je napovedal, da bo na ta datum odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske, ker je dosegel starostno mejo. Če do tega datuma rešitve ne bo, bo kriza zajela tudi vojsko, pri čemer bo general Suleiman dokončno odstopil od kandidature.

Končala bom z besedami predsednika vlade Siniora: „Libanon ni mogoče voditi iz Damaska, vendar ga tudi ni mogoče voditi proti Damasku.“ Menim, da je to uravnoteženo stališče in merilo za kakršno koli pobudo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Pannella, v imenu skupine ALDE. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skoraj v celoti se strinjam z izjavo gospe Napoletano. S „skoraj“ mislim, da moramo ne nazadnje vsekakor upoštevati Damask ter druge prestolnice, vendar zlasti dejstvo, da se v Libanonu zdaj spopadajo z očitno novo obliko politike sistematičnih umorov nasprotnikov. Bolj priljubljeni kot so bili, večja je bila verjetnost, da bodo nekdanji komunistični voditelj in vsi ostali umorjeni v teh številnih atentatih.

Zato lahko in moramo pozornost nameniti diplomatski razsežnosti, vendar če ne bomo upoštevali, da se zdaj na Bližnjem vzhodu, kot smo se v Evropi leta 1937, 1938 in 1939, soočamo s politiko umorov ter politično realnostjo žrtev v imenu svobode in celo sovražnikov, potem menim, da ne bomo našli prave usmeritve, ki jo lahko zagotovi le Evropa ob zavedanju, da so se morale za njen nastanek države odpovedati suverenosti, zaradi česar v Evropi v zadnjih letih ni bilo vojn, razen v Jugoslaviji in drugod. To je bil pogoj v Evropi in mora biti tudi na Bližnjem vzhodu: temelje morata predstavljati svoboda in spoštovanje človekovih pravic ter ne izgnanstvo in izsiljevanje diktatur iz 30. let 20. stoletja in sedanjih diktatur na Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, jasno je, da nimamo popolnega vpliva na razmere v Libanonu. Vendar se zdi, da nismo storili vsega, kar bi lahko, da bi Hezbolahu preprečili destabilizirati Libanon. Ta organizacija je odgovorna za teroristične napade v Libanonu, vključno z napadi januarja 2008, tarča katerih so bila območja, ki so v pristojnosti začasnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL). Hezbolah je zasebna vojska, ki ob podpori Irana in Sirije uničuje to nekoč uspešno državo. Zato je treba Hezbolah nujno umestiti na evropski seznam terorističnih organizacij. Le na ta način lahko učinkovito preprečimo njihove dejavnosti med islamskim prebivalstvom v Evropi. Le tako lahko preprečimo stekanje evropskega denarja v to organizacijo.

Ob tej priložnosti bi opozoril tudi na sramotne pogodbe o energiji, ki sta jih podpisala Švica in Iran. Švicarskim politikom je treba jasno povedati, da imajo od tega denarja koristi tudi teroristi v Libanonu.

 
  
MPphoto
 
 

  David Hammerstein , v imenu skupine Verts/ALE.(ES) Hvala, gospod predsednik. Predsednik Pöttering, želim vam predložiti poseben predlog, in sicer da bi različne libanonske parlamentarne voditelje povabili v Evropski parlament, zato da bi razpravljali o predlogih Arabske lige ter spodbudili delovanje parlamentarne diplomacije, zato da ne bomo ostali ravnodušni do razmer, v katerih so Libanonci postali lutke geopolitične igre, ki je zelo nevarna za njih in za mir na Bližnjem vzhodu.

Ta predlog bi lahko izvedli v naslednjih nekaj tednih, saj zaradi vedno slabših razmer v Libanonu ne smemo ostati ravnodušni, pri čemer je libanonska demokracija eden od najšibkejših členov na Bližnjem vzhodu.

Ne smemo dovoliti, da bi posledice krize med Iranom in Združenimi državami ter Iranom in Izraelom občutil Libanon.

Podpreti moramo pobudo Arabske lige v zvezi z zavezo o izvolitvi novega predsednika.

Še naprej moramo podpirati mednarodno sodišče v zvezi z umorom Rafika Haririja. Zaskrbljeni smo zaradi zamude pri preiskavi, zaradi česar je težko zaščititi ključne priče primera, kot je sirski državljan Mohamed Al Sidik, ki je pred kratkim izginil.

Evropska unija mora izvajati čim večji pritisk, da bosta Sirija in Iran prenehala ovirati rešitev političnega konflikta v Libanonu in podprla predlog Arabske lige o izvolitvi novega predsednika.

Zaskrbljeni smo tudi nad nenehnim tihotapljenjem orožja v državo, namenjenega oboroževanju nezakonite milice. Libanonska vojska mora imeti monopol na področju vojaške dejavnosti ter nadzor nad svojim ozemljem.

 
  
MPphoto
 
 

  Vittorio Agnoletto, v imenu skupine GUE/NGL. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Libanonci in demokratična civilna družba v tej državi so žrtve politične krize, o kateri odločajo drugi.

Združene države želijo Libanon izrabiti za nasprotovanje Siriji in Hezbolahu kot del svojega proizraelskega stališča, pri čemer si prizadevajo stabilizirati območje, ki ga je prizadela njihova nezakonita vojna proti Iraku, ter utrditi vojaško moč Izraela. Ne smejo si privoščiti, da bi izgubile Libanon. Po drugi strani se Iran in Sirija ter njuni zavezniški režimi borijo za politično, vojaško, jedrsko in regionalno prevlado v Libanonu. Pri tem jim je vseeno za nasilje, celo fizično nasilje nad Libanonci. Tudi oni ne želijo izgubiti Libanona.

Evropska unija se ne sme postaviti na nobeno stran v tem mednarodnem merjenju moči. Kot Evropejci moramo storiti vse, kar lahko, da bo Libanon ostal politično združen, pri čemer moramo zaščititi njegovo suverenost in spodbuditi dialog med vladno koalicijo, Hezbolahom in generalom Aounom, s poudarkom najprej na predsedniških volitvah. Izvoljenega kandidata morata podpirati obe strani. To je Libanon. Posvetna in večverska narava države je dragoceno bogastvo za celotno mednarodno skupnost in zlasti za Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bastiaan Belder, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospod predsednik, kako je mogoče prekiniti politično brezizhodnost v Libanonu? Odgovor je dejansko zelo preprost in prepričan sem, da ga poznata tudi Svet in Komisija. Kakor koli že, moj jasen odgovor je: začnimo z razorožitvijo Hezbolaha. Zelo učinkovita, dobro oborožena organizacija, ki je zunaj dosega sodnih organov, ovira normalno delovanje libanonskih državnih institucij in je do zdaj onemogočala sklenitev nacionalnega političnega kompromisa.

Pogosto je težko uresničiti preproste odgovore na mednarodne krize. To zagotovo velja za nujno razorožitev Hezbolaha, navsezadnje ponovno obstaja nevarnost državljanske vojne. Na drugi strani Hezbolah kot vojaška sila na področju nacionalnih zadev zagotavlja vpliv dveh velikih sponzorjev, Sirije in Islamske republike Iran. Posledice so jasne: resna grožnja nadaljnjih nasilnih spopadov s sosednjo državo Izrael. Poleg tega je povezava s sedanjo jedrsko usmeritvijo Teherana očitna.

Svet in Komisija, kako se bo Evropa lotila reševanja te dileme v zvezi z Libanonom?

Gospod predsednik, imam še eno kratko vprašanje. V skladu z novicami iz današnjega tiska v Združenih državah naj bi Bolgarija denar iz trgovine z drogami namenjala za Hezbolah. Prosim, da Svet obrazloži položaj. Menim, da je zelo resno, da država članica EU s trgovino z drogami služi denar za Hezbolah.

 
  
MPphoto
 
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, predsedujoči Svetu, gospe in gospodje, zelo sem zadovoljna z današnjo razpravo. Kljub vsem poskusom in pobudam evropskih organov menim, da se obnašamo, kot da smo ljudi prepustili usodi zaporednih političnih kriz.

Te razmere obravnavamo na neustrezen način. Očitno se ne zavedamo, da so razmere v Libanonu povezane z izzivi na Bližnjem vzhodu, pri čemer so ti izzivi ključni za mednarodno varnost in mir ter strateške načrte EU za Sredozemlje in Bližnji vzhod.

Menim, da mora Evropski parlament jasno razumeti, da moramo v EU spoštovati zaveze iz našega partnerstva z Libanonom. Te nas zavezujejo, da podpremo zakonito izvoljeno vlado, ki je bila sestavljena po zadnjih volitvah v skladu z zakonodajnimi zahtevami, pri čemer je zdaj tarča napadov in groženj.

Podporo moramo podkrepiti z dejanji. Kot je povedala že gospa Napoletano, ne namenjamo dovolj sredstev, ker nas zanima izid, ki bo razrešil krizo in zagotovil izhod iz negotovosti. Pogoj za ta izid so institucije, ki delujejo. Parlament mora delovati kot forum za demokratični dialog in državni nadzor; izražati mora raznolikost, ki je bistven del libanonske identitete.

Omenjeni parlament je še vedno zaprt, ne le za volitve predsednika republike, ampak za celotno delo. Za izhod iz te krize mora biti nemudoma izvoljen predsednik republike ter sestaviti je treba novo vlado v skladu z ustavo. Regionalne sile, ki med seboj tekmujejo, ne smejo imeti glavne besede, kot se zdi, da se zdaj dogaja pri predsedniških volitvah. Podpreti moramo tudi Libanonce, ki si prizadevajo za resnico v zvezi s političnimi umori. Na ulicah protestira več sto tisoč ljudi z napisi „Zahtevamo resnico“.

EU mora v regiji ukrepati učinkoviteje in strateško. Spodbujati moramo odgovornost in resnične interese. Najti moramo mogoče rešitve ter zagotoviti mir v državah na tem območju in v arabskih državah. Vzpostaviti je treba razumevanje in nacionalni dialog.

Naj končam z optimističnim komentarjem. Menim, da so politične sile ravnale odgovorno. Dogodki bi lahko sprožili državljansko vojno in udar, vendar se to ni zgodilo. Zato čim bolje izkoristimo te pozitivne elemente.

 
  
MPphoto
 
 

  Béatrice Patrie (PSE). (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot predsedujoča delegaciji za odnose z državami Mašreka me veseli, da je na današnjem dnevnem redu tudi razprava o Libanonu.

Kriza, s katero se država spopada že več mesecev, ne zajema le predsedniških volitev in sestave vlade. Vemo, da je težava v samih temeljih političnega sistema, ki so odvisni od težavnega ravnovesja med različnimi verskimi skupinami v Libanonu.

Vprašljiv je tudi položaj, ki ga Libanon želi zavzeti v regiji. Želi biti letalonosilka Združenih držav in njenih zaveznic v regiji ali imeti vodilni položaj v okviru tako imenovanega šiitskega polmeseca? Menim, da Libanonu ni treba izbirati med ameriškim in sirsko-iranskim taborom. Edina zanesljiva odločitev je, da se odloči za Libanon.

Evropska unija se ne sme vmešavati v libanonske notranje zadeve. Evropi ni treba izbirati med koalicijami. Evropska unija lahko ponudi pomoč posrednika, pomaga libanonskim strankam vzpostaviti minimalno raven medsebojnega zaupanja, kar je pogoj za sklepanje sporazuma, ter si prizadeva za oblikovanje procesa za doseganje razumevanja in kompromisa.

Prav je, da podpiramo načrt Arabske lige, ki temelji na trojnem soglasju: en predsednik, ena vlada nacionalne unije ter reforma volilne zakonodaje, ki bo vsem sestavnim delom libanonske družbe zagotavljala pravično zastopanost. To je osnovni pogoj za sekularizacijo, ki je določena v taifskem sporazumu in ki jo podpira večina Libanoncev.

Podpirati moramo vse pobude, da se to doseže. V zvezi s tem je predlog Nabiha Berija, predsednika libanonskega parlamenta, o oživitvi nacionalnega dialoga pozitiven znak. Še naprej moramo podpirati Libanon, ki želi biti suveren in združen ter imeti vzpostavljen mir.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Carnero González (PSE). – (ES) Gospod predsednik, zdi se mi, da je bilo plenarno zasedanje Evrosredozemske parlamentarne skupščine eden od redkih dogodkov, na katerem so libanonski poslanci, izvoljeni leta 2005, svobodno odločali, saj je, kot so pokazali tragični dogodki, zelo nevarno biti libanonski poslanec.

Menim, da nas nekateri želijo prepričati, da za Libanon ni rešitve, zaradi česar Libanon ni sposoben biti samostojna, suverena in demokratična država. Proti temu se moramo boriti tako, da podpremo libanonske institucije in načrt Arabske lige ter zahtevamo odpravo vseh ovir, ki preprečujejo vzpostavitev miru in razumevanja v državi.

Evropa Libanonu še ni obrnila hrbta, pri čemer naj vas spomnim na sodelovanje veliko evropskih vojaških enot v okviru začasnih sil Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL 2) in na številne žrtve, kot je izpostavil Svet.

Naša politična prisotnost je enakovredna vojaški. Smo omejeni, vendar moramo v okviru omejitev svojih zmogljivosti prositi sile zunaj regije in Libanon, da sklenejo sporazum, saj brez njih ne bo mogoče doseči miru ali družbeno-gospodarskega razvoja v korist ljudi na Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE). – Gospod predsednik, nedavni vrh Arabske lige je bil neuspešen. Na vrhu pomembna vprašanja zaradi odsotnosti ključnih udeležencev niso bila razrešena.

Zaradi libanonske politične krize in vedno slabših varnostnih razmer mora EU izboljšati politični dialog ter pomagati pri ponovni vzpostavitvi pravne države in demokracije. Čeprav je akcijski načrt EU-Libanon za prednostno nalogo določil učinkovito izvajanje mednarodnih zavez Libanona v zvezi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, je bil dosežen zanemarljiv napredek. Zaradi nedelujočih institucij in vedno slabših gospodarskih razmer so nastali družbeni nemir in protesti. Brez državnih institucij, ki so se sposobne odzivati, bo neuspešna tudi nedavna stavka učiteljev.

Sedanje politične razmere ogrožajo program reforme evropske sosedske politike, vendar lahko evropska sosedska politika spodbudi politično razpravo, ki bo osredotočena na težavna vprašanja in ne na merjenje moči. Partnerstvo v okviru evropske sosedske politike nagrajuje napredek. Libanon ne sodeluje najbolje v okviru evropske sosedske politike, vendar ne smemo dovoliti, da se ta politika sprejme iz strateških razlogov.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Kot član delegacije Euromeda/barcelonskega procesa spremljam libanonsko vprašanje in moram žal reči, da Libanon sicer ima zakonito parlamentarno večino, vendar je ta večina ustrahovana in parlament sploh ne zaseda.

Po umoru Rafika Haririja, ki je bil znan in spoštovan, še ni bilo predsedniških volitev in država kot celota ni sposobna najti politične rešitve za ta zapleteni položaj. Poslanci libanonskega parlamenta, s katerimi sem se pred kratkim srečal na zadnjem zasedanju Euromeda v Atenah in tukaj v Bruslju, so nam poročali o groznih razmerah. V Libanonu imajo občutek, da ima dejansko Sirija politično moč v državi, zlasti v južnem Libanonu, v katerem Hezbolah z izstreljevanjem raket na severni del Izraela vsak dan ogroža to območje. Iran te razmere podpira in menim, da ta os ni pripravljena sprejeti demokratičnih sprememb.

Kolege in vse prisotne iz Sveta in v tem Parlamentu pozivam, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev takojšnje pomoči Libanonu.

 
  
MPphoto
 
 

  John Purvis (PPE-DE). – Gospod predsednik, tudi jaz sem član delegacije za odnose z državami Mašreka in Libanon je resnično v zelo tragičnem položaju.

Vendar moram Svetu in Komisiji povedati, da sem ob poslušanju vaših izjav ta popoldan razočaran nad vašo nesposobnostjo. Odgovornost prelagate na prav tako nesposobno Arabsko ligo.

Zdi se, da nismo dosegli napredka, pri čemer menim, da bi Evropa lahko imela odločilnejšo vlogo pri vprašanju Libanona in celotnega Bližnjega vzhoda. Razmere le opazuje in ne ukrepa. Svet in Komisija, ali lahko namesto praznih besed zavzamemo trdnejše evropsko stališče v zvezi z vprašanjem Bližnjega vzhoda?

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Sonik (PPE-DE). (PL) Gospod predsednik, strinjam se s tistimi, ki so rekli, da mora Evropa takoj predložiti pobudo, ter s predlogom gospe Patrie, predsedujoče delegaciji, da moramo libanonske voditelje povabiti, da nam v našem parlamentarnem forumu povedo, kaj dejansko ovira sklic parlamenta in proces izvolitve predsednika. Menim, da potrebujemo tudi jasno politiko glede Sirije. Ključ do celotne politike glede Libanona je Damask. Ne moremo ločiti svoje politike glede Sirije od stališča v zvezi z Libanonom.

V zvezi s pogajanji med Izraelom in Sirijo glede Golanske planote, ki naj bi se ji Izrael odpovedal, je treba Siriji postaviti pogoj, in sicer da ima Libanon pravico biti demokratična država.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič , predsedujoči Svetu. − Zelo pozorno sem poslušal stališča spoštovanih poslank in poslancev v današnji razpravi in za začetek naj ugotovim, da obstaja precejšnje strinjanje s tako strani Parlamenta kot s strani Sveta, da je skrajni čas, da se stanje v Libanonu premakne z mrtve točke.

In Svet si za to prizadeva. Na več načinov. Nekateri, med njimi gospa Kratsa-Tsagaropoulou, gospa Napoletano, ste poudarili, da pošiljanje denarja in finančnih sredstev v Libanon ni dovolj. In da tudi izvolitev novega predsednika, sama po sebi, še ne bo dovolj.

To je res, vendar Evropska unija v Libanonu in v zvezi z Libanonom počne mnogo več. Tu bi se rad zahvalil gospodu Carnero Gonzálezu, ki je, podobno kot jaz, v uvodnem nastopu poudaril velik angažma Evropske unije v vojaštvu, na varnostnem področju, ki je tudi že terjal žrtve. Vendar tudi to še ni dovolj. Potrebno je, in s tem se predsedstvo Sveta strinja, potrebna je tudi politična vloga Evropske unije.

A v tej fazi ne smemo pozabiti na dejstvo, da je na mizi načrt Arabske lige, ki ga Evropska unija podpira, da potekajo napori generalnega sekretarja gospoda Mousse, ki jih velja podpreti in ki jih Evropska unija podpira. In s tem bomo nadaljevali.

Svoje ravnanje v zvezi z Libanonom bomo prilagajali glede na nadaljnji potek dogodkov. Rekel sem že tudi, da sama izvolitev predsednika še ne bo rešila vseh težav. Potrebno bo tudi oblikovanje nove vlade, potrebna bo volilna reforma, vendar si bomo za vse to prizadevali še naprej.

Dejstvo je, da bo in da bi rešitev politične krize vplivala tudi na gospodarske razmere v državi. In Svet in Evropska unija ostajata privržena podpori Libanonu pri teh prizadevanjih.

Gre za državo, ki ima ogromen potencial, zato ji želimo pomagati in smo ji odločeni pomagati po svojih najboljših močeh, ker si želimo, da bi Libanon čim prej dosegel politično stabilnost in svoj ponovni gospodarski razcvet.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Olli Rehn, komisar. Gospod predsednik, zahvaljujem se poslancem za zelo pomembno in odgovorno razpravo. O vsebini razprave bom poročal kolegici Beniti Ferrero-Waldner.

Menim, da se Parlament, Svet in Komisija strinjajo, da moramo Libanon, ki je že dolgo naš partner, še naprej podpirati v tem kritičnem obdobju. Glede na zapletenost izzivov, s katerimi se zdaj spopada Libanon, je bistveno, da evropske institucije čim bolj uskladijo svoja prizadevanja in v celoti izkoristijo svoje zmogljivosti. Evropski parlament je že v preteklosti pomembno prispeval k našemu sodelovanju z Libanonom. Dober primer je evropska misija za spremljanje parlamentarnih volitev leta 2005.

Ena od ključnih nalog v prihodnosti je pomagati libanonski demokraciji, da bo postala močnejša ter se bo lahko spopadala z izzivi, kot je sedanja kriza. Volilna reforma je bistven del vsake pobude, ki naj bi imela dolgotrajen učinek na libanonski politični sistem. V zvezi s tem bo lahko – in verjamem, da bo – Evropski parlament s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami imel ključno vlogo.

Res je tudi, da so konflikti v regiji med seboj povezani, kot je poudarilo več govornikov. Kot veste, Libanon in Izrael nikoli nista sklenila mirovnega sporazuma. V Libanonu je 400 000 palestinskih beguncev, med drugim tudi zato, ker Izrael in Palestinci še niso sklenili mirovnega sporazuma. Eden od razlogov za delovanje Hezbolaha je izraelska okupacija kmetij na območju Šeba. Zato se lahko s stališča Evropske unije trajnostna in dolgoročna rešitev doseže le s celovitim pristopom k mirovnemu procesu. Zagotovitev rešitve na enem področju mirovnega procesa bo pomagala pri zagotavljanju rešitev na drugih področjih, vendar je napredek na enem področju mogoč le, če je dosežen tudi na drugih. Zagotovo lahko sklenitev sporazuma med Izraelom in Sirijo prispeva k zmanjšanju napetosti v Libanonu, zato smo v celoti podprli sedanji politični proces. Upamo, da se lahko ta napredek pravočasno razširi tudi na druga področja.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – (FR) Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju v Strasbourgu.

 

19. Poročilo o napredku Hrvaške v letu 2007 – Poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. (FR) Naslednja točka je skupna razprava o:

– poročilu, ki ga je pripravil Hannes Swoboda v imenu odbora za zunanje zadeve, o poročilo o napredku Hrvaške za leto 2007 (2007/2267(INI)) (A6-0048/2008) in

– poročilu, ki ga je pripravil Erik Meijer v imenu odbora za zunanje zadeve, o poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007 (2007/2268(INI)) (A6-0059/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda , poročevalec. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem poročevalcem v senci in zlasti drugim kolegom poslancem, ki so prispevali k pripravi dobrega in zelo uravnoteženega poročila.

Moje mnenje o tem poročilu je naslednje. Pred nekaj tedni sem obiskal Vukovar, naj spomnim, da je bila v tem mestu vojna zlasti brutalna, pri čemer je bilo iz bolnišnice odpeljanih in ubitih na stotine ljudi. To je zelo boleča rana za prebivalce Hrvaške. Ogledal sem si tudi spomenik ter se pogovarjal z ljudmi. Rana je globoka, vendar ni bilo zaznati sovraštva do sosednje države Srbije ali zavračanja te države, ampak željo po novem sodelovanju s srbskim prebivalstvom na tem območju.

Županja se je sestala s srbskimi predstavniki in kolegi drugih etničnih skupin, pri čemer so skupaj predstavili interese tamkajšnjih prebivalcev. To jasno kaže, mogoče celo bolj kot dejstvo, da je namestnik predsednika vlade Srb, kar je treba pozdraviti, kako močno si ta država prizadeva premagati razkol, konflikte in vojne iz preteklosti ter ustvariti sodobno Hrvaško.

Vse to seveda ne zagotavlja rešitve za težave, s katerimi se mora Hrvaška še spopasti. Ne bo rešilo vprašanja reforme pravosodja, javne uprave ali sektorja pomorskih prevozov, pri čemer Hrvaško na teh področjih čaka še veliko dela. Zato nikakor ne drži, da smo pripravljeni skleniti pogodbe in končati pogajanja. Vendar smo na pravi poti, kar je pomembno za Hrvaško in celotno regijo, saj bo pristop Hrvaške pozitivno in pomembno sporočilo regiji: če boste izpolnili svoje dolžnosti, odgovornosti ter naloge, lahko postanete člani Evropske unije. Evropska unija mora izpolniti to obveznost, kar je jasno izraženo v poročilu.

Poleg notranjih reform je treba izpolniti še določene zahteve in rešiti nekaj težav, vključno v zvezi s sosednjimi državami. Nisem bil zadovoljen z enostransko odločitvijo o uvedbi zaščitne ekološko-ribolovne cone. Ne zaradi pomanjkanja dobrih, tehtnih ali objektivnih razlogov za ekološko upravljanje ribištva, ampak ker je bila kljub obljubam Italiji in Sloveniji, da enostranski ukrep ne bo sprejet, dokler ne bo zagotovljena skupna rešitev, odločitev sprejeta enostransko. Zdaj je Hrvaška ribolovno cono za države članice Evropske unije odpravila, kar ni bilo lahko.

Mi v Evropskem parlamentu menimo, da so pogoji za premagovanje številnih ovir zagotovljeni, pri čemer ne želim razpravljati o tem, ali so bile upravičene. Zato Slovenijo – minister Lenarčič danes zastopa predvsem Svet in ne slovenske vlade; ima dve vlogi – ter slovenske kolege poslance v tem parlamentu prosimo, da nam pomagajo pri premagovanju dvostranskih problemov. Hrvaška mora k temu prispevati svoj del, kot smo vedno poudarjali, vendar če želimo širiti evropski duh v regiji ali na področju dvostranskih odnosov, potrebujemo to pomoč.

Zato smo v poročilu predlagali, to govorim neuradno, da tretja oseba ali tretja institucija pomaga rešiti ta problem. Ni bistveno, ali to imenujemo mediacija, arbitraža ali kako drugače. Bistveno je, da obe državi, Hrvaška in Slovenija, določita pogoje in sprejmeta odločitev tretje institucije ali mediacije. Stvari se bodo potem odvijale v pravi smeri.

Problemi na obmejnem območju niso nerešljivi. Popolnoma razumem slovenske interese v zvezi z dostopom do odprtega morja. To je popolnoma upravičena zahteva. Menim, da je ta slovenska zahteva popolnoma združljiva s hrvaškimi interesi. To ni nepremostljiva težava za nekoga, ki ni neposredno vpleten.

Na koncu želim jasno povedati, da sem si želel, da bi Hrvaška pogajanja končala leta 2008. Na žalost to ni več mogoče ali izvedljivo. Zato kolege poslance pozivam, da za konec pogajanj določijo realen rok, tj. leto 2009, pri čemer bo lahko nato na novo izvoljen Parlament odobril ratifikacijo, ki bo lahko začela veljati.

Ob prizadevanju nas vseh lahko Hrvaška postane članica Evropske unije leta 2011. To je dober cilj. Podprimo ga.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, poročevalec. − (NL) Gospod predsednik, če bo v prihodnosti vseh sedem držav nekdanje Jugoslavije del Evropske unije, se bo to zgodilo na sedem različnih datumov zaradi sedem različnih „časovnih načrtov“. Verjetno bi bilo za vse zadevne strani lažje, če bi pred razpadom federacije vse države pristopile hkrati. Slovenija je že članica, v naslednjih nekaj letih se ji bo pridružila Hrvaška, nato je tukaj še tretja država nekdanje Jugoslavije, Makedonija, ki na začetek pristopnih pogajanj čaka od leta 2005.

Upam, da bom lahko v naslednjem letnem poročilu na začetku leta 2009 poročal o normalnem notranjem razvoju v Makedoniji, vključno s skrbjo za okolje, neodvisnostjo medijev, izboljšanjem razmer na področju pravosodja, bojem proti korupciji, modernizacijo železnice, enakopravnostjo različnih veroizpovedi in pravico sindikatov do pogajanj. To bo mogoče le ob dokončni rešitvi težav, ki povzročata nesoglasje in pritegneta največ pozornosti. Tega še nismo dosegli.

Odnosi med največjima jezikovnima skupnostima so se od velikega spora leta 2001 zelo izboljšali. Ohridski okvirni sporazum ter zlasti sporazum o kvalificiranih parlamentarnih večinah in decentralizaciji uprave sta pomembno prispevala k izboljšanju medsebojnih odnosov, pri čemer vsi spori še niso odpravljeni, kar je povzročilo začasen parlamentarni bojkot in kratkoročno vladno krizo.

V interesu vseh je, da se problemi v zvezi s tem čim prej rešijo. V večetnični državi je popolnoma enak status regionalnih jezikov, vključno na področju državne uprave, bistven simbol popolne enakopravnosti vseh prebivalcev. Makedonija se lahko iz več kot stoletje trajajočega jezikovnega spora v še eni dvojezični državi Belgiji nauči, da odlašanje z neizogibnim izidom samo povzroča nepotrebno napetost. Željo po uporabi albanskega jezika na vseh ravneh je treba jemati resno.

Na žalost se še vedno največ pozornosti namenja vprašanju, o katerem so se v pripravljalnem obdobju poročevalec in poročevalci v senci strinjali, da ga je treba rešiti hitro. V zvezi z vprašanjem imena „Makedonija“ se ne želimo opredeliti za nobeno od spornih stališč teh dveh sosednjih držav.

Za državo kandidatko ime Makedonija, ki se uporablja že več kot stoletje, najprej označuje uporniško gibanje proti otomanskemu imperiju, jugoslovansko zvezno državo in neodvisno državo. Za njeno južno sosedo Grčijo je Makedonija pomemben del njene dolge zgodovine ter ime regije, v kateri leži grško mesto Solun.

Grčija je v svojo severno sosedo vložila veliko kapitala in je najbolj zvest zagovornik njenega pristopa k Evropski uniji. Pomemben napredek je, da je Grčija odstopila od zahteve po preimenovanju svoje severne sosede iz „Makedonija“ v „Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija“, pri čemer je ta izraz vsem nerazumljiv, vendar ob poudarku, da ta država ne obsega celotnega območja nekdanje Makedonije, ampak le slovanski in albanski severni del.

Vedno sem bil proti mnenju, da mora država, zlasti nekdanja komunistična država, preden lahko pristopi k Evropski uniji, najprej postati članica Nata. V primeru Makedonije zavrnitev članstva države v Natu z dne 2. aprila vpliva na njene možnosti za članstvo v EU v bližnji prihodnosti. Vsaka država članica lahko prepreči pristop novinke, tudi če bi jo rada priznala, če se njuni mnenji glede občutljive podrobnosti ne bi razlikovali.

Zato je odstavek 37 bistven za to razpravo. V zvezi s tem sem po dogovoru s skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskimi demokrati) in Evropskih demokratov, skupino socialdemokratov v Evropskem parlamentu in skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo danes dopoldan vložil sporazumen predlog spremembe. Pred svojim drugim nastopom v zvezi s tem pričakujem odzive.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej bi želel čestitati za poročili, ki sta ju pripravila spoštovana poslanca, gospod Swoboda in gospod Meijer, o napredku Hrvaške in pa Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Veseli nas tudi, da je Evropski parlament na dnevni red zasedanja uvrstil razpravo o napredku obeh kandidatk. Slovensko predsedstvo namreč evropski integraciji držav zahodnega Balkana pripisuje izjemen pomen.

Naj spomnim v tej zvezi, da so ministri za zunanje zadeve na svojem neformalnem zasedanju konec marca regiji zahodnega Balkana poslali pozitivno sporočilo o njeni evropski perspektivi. Ocenjujemo, da je v tem, za regijo zahtevnem obdobju, takšno sporočilo dobrodošlo in na mestu.

Najprej glede Hrvaške: kar zadeva pristopna pogajanja s Hrvaško naj poudarim, da potekajo v skladu z načrti. In tu bi želel izraziti strinjanje z oceno spoštovanega poslanca Swobode, da je Hrvaška v minulih dveh letih bistveno napredovala pri izpolnjevanju zahtev pristopnega procesa.

Odprtih je bilo šestnajst od petintrideset pogajalskih poglavij, dve poglavji sta bili že začasno zaprti. V aprilu in juniju sta predvideni dve pristopni konferenci s Hrvaško in, če bodo izpolnjena merila za odprtje poglavij, se bodo odprla nekatera nova poglavja na omenjenih dveh pristopnih konferencah.

Naj poudarim, da je slovensko predsedstvo zavezano nadaljevanju procesa širitve Evropske unije in nadaljnjemu napredku pri pogajanjih. Poudarim pa naj, da je hitrost pogajanj odvisna predvsem od države kandidatke in od njenega napredka pri izpolnjevanju pogojev. Ti so opredeljeni v pogajalskem okviru, v revidiranem partnerstvu za pristop, ki ga je Svet sprejel februarja letos, in v drugih aktih.

Ponavljam, Hrvaška je naredila pomemben napredek, vendar je dejstvo, da pred nami ostaja še veliko dela. V prihodnje bo, kot ugotavlja gospod poslanec Swoboda, treba še več pozornosti posvetiti nadaljnjemu prenosu in učinkovitemu izvajanju pravnega reda Evropskih skupnosti. Hrvaška mora nadaljevati prizadevanja za izpolnitev pogojev in za doseganje hitrejšega napredka.

Pri tem bi želel izpostaviti predvsem: reformo pravosodja in uprave, boj proti korupciji, gospodarske reforme, pravice manjšin, vračanje beguncev ter polno sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Bistveno pa je tudi, in na podlagi dokumentov, ki sem jih naštel, da si Hrvaška še naprej prizadeva za dobre sosedske odnose, to pa seveda vključuje tudi prizadevanje za reševanje odprtih vprašanj.

Naj nadaljujem z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo: kot v svojem poročilu ugotavlja gospod poslanec Meijer, gre za edino državo s statusom kandidatke od leta 2005, ki še ni pričela s pristopnimi pogajanji.

Menimo, da bi bilo treba ob izpolnitvi pogojev to stanje v letošnjem letu preseči. Zato je bilo glavno sporočilo nedavnega dokumenta Evropske komisije, da bo jesensko poročilo o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije lahko pozitivno, če bodo izpolnjene ključne prioritetne naloge. In podobno sporočilo je bilo poslano tudi z neformalnega zasedanja zunanjih ministrov konec marca v Sloveniji.

Pri tem ne smemo pozabiti, da je ta država doslej že dokazala, da ima v regiji pomembno vlogo dejavnika stabilnosti. To vlogo ji je treba priznati in s pozitivnimi signali spodbuditi to državo k nadaljnji konstruktivni vlogi v regiji in k nadaljevanju reform. En takšnih signalov je nedavni začetek pogajanj o postopni vizumski oziroma dialoga o vizumski liberalizaciji.

Strinjamo se z oceno poročevalca Meijerja, da vlada v Skopju dosledno izvaja Ohridski sporazum, zlasti na področju decentralizacije in zastopstva etničnih manjšin v javni upravi. Želimo si, da bi čim prej prišlo do napredka pri reševanju nekaterih preostalih vprašanj, ki so ključna za albansko skupnost.

Slovenija, kot predsedujoča Svetu Evropske unije, spodbuja vse politične stranke, naj okrepijo politični dialog in medetnično sodelovanje, da bi še v tem letu dosegli naslednji korak v procesu vključevanja v Evropsko unijo.

Naj v tem okviru poudarim naše iskreno obžalovanje, da glede odprtega vprašanja o imenu zadnja pogajanja niso prinesla želenih rezultatov. Obžalujemo tudi, da Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ni prejela vabila za članstvo v Natu. Glede na to, da je država v pridobitev vabila vložila veliko napora, upamo, da se bo kmalu pridružila drugima dvema kandidatkama, ki sta vabilo prejeli.

Slovensko predsedstvo je v izjavi po vrhu Nato pozvalo, naj se pogajanja o imenu nadaljujejo in čim prej končajo. Vse politične voditelje v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je pozvalo, da ohranijo že doseženo soglasje glede evropske in evroatlantske prihodnosti države. Hkrati je priporočilo, da država čim bolje izkoristi preostali čas do jesenskega rednega poročila Komisije o napredku.

 
  
MPphoto
 
 

  Olli Rehn, komisar. Gospod predsednik, pozdravljam poročilo gospoda Swobode o Hrvaški ter poročilo gospoda Meijerja o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji.

V zvezi s Hrvaško menim, da poročilo gospoda Swobode obravnava glavna področja, na katerih se bo Hrvaška na poti v EU spopadala z izzivi, pri čemer je glavni poudarek na političnem področju. Poročilo je dobro pripravljeno, pri čemer bodo dejanske razmere ponazorjene še bolje, če bosta sprejeta predloga sprememb 15 in 16, na primer v zvezi s časovnim okvirom procesa.

Pristopna pogajanja Hrvaške na splošno potekajo dobro, čeprav jih je zaznamovalo znamenito ali zloglasno vprašanje izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone. Pozdravljam nedavno odločitev sabora, hrvaškega parlamenta, da v skladu s hrvaškimi prvotnimi zavezami v celoti prekine izvajanje zaščitne ekološko-ribolovne cone za plovila EU. Predsedniku vlade Sanaderju čestitam za njegovo vodstvo ter se zahvaljujem predsedniku Komisije Barrosu za njegovo sodelovanje pri reševanju tega vprašanja.

Ko sem v začetku marca obiskal Zagreb, sem ugotovil, da je hrvaška evropska usmeritev dovolj trdna za rešitev tega vprašanja, ki ovira pristopna pogajanja. Zdaj, ko je Hrvaška te ovire odpravila, se bodo pogajanja, ki so bila ustavljena, nadaljevala z običajno hitrostjo, kar bo omogočilo doseganje napredka v preostalih mesecih slovenskega predsedovanja.

Strinjam se s poročevalcem in gospodom Lenarčičem, da Hrvaško čaka še veliko dela. Doseči mora dejanski napredek na področju sodnih, upravnih in gospodarskih reform, boja proti korupciji, vračanja beguncev ter pravic manjšin. Prav tako je potreben nadaljnji napredek na področju različnih odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami. To leto je lahko za pristopna pogajanja odločilno, če bo Hrvaška izpolnila številne pogoje. Komisija je v okviru letošnjega jesenskega širitvenega paketa pripravljena predstaviti okvirni časovni okvir ali pogojni časovni načrt za tehničen zaključek pristopnih pogajanj leta 2009, po možnosti še med mandatom sedanje Komisije.

Vendar mora Hrvaška do junija izpolniti vsa začetna merila uspešnosti. Ne sme izgubljati časa. Izpolniti bo morala tudi vse obveznosti v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom ter znatno izboljšati upravljanje finančne pomoči EU.

Komisija je pripravljena obravnavati pogajalska stališča v različnih poglavjih, ko bodo izpolnjena merila uspešnosti. Zdaj je na potezi Hrvaška. Prej kot bo Hrvaška dosegla dejanske rezultate, prej se bo pridružila Evropski uniji. Popolnoma se strinjam z gospodom Swobodo, da lahko Hrvaška postane vodilno merilo uspešnosti za države zahodnega Balkana, pri čemer jim lahko pokaže, kako lahko uresničijo svojo evropsko perspektivo.

V zvezi z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo se na splošno strinjam z oceno reformnega procesa, podano v poročilu gospoda Meijerja. Poročevalcu se zahvaljujem za sodelovanje s službami Komisije pri pripravi tega poročila. Dodelitvi statusa države kandidatke leta 2005 je sledilo obdobje upočasnitve. Vendar so bili po predložitvi kritičnega poročila Komisije o napredku iz novembra 2007 sprejeti korektivni ukrepi. Od takrat so bile sprejete pomembne reforme, zlasti za okrepitev sodstva, reformiranje policije in izboljšanje medetničnih odnosov.

Upoštevam priporočilo, da mora Komisija razviti sklop meril za začetek pristopnih pogajanj to leto. Sporočam vam, da smo oblikovali osem meril na podlagi ključnih prednostnih nalog novega partnerstva za pristop. Predložitev priporočila o začetku pristopnih pogajanj bo odvisna od napredka države pri izpolnjevanju teh meril. Oceno bomo izvedli to jesen v okviru širitvenega paketa, ki bo najverjetneje predstavljen v začetku novembra.

Jasno je, da bo za uspešnost bistvena politična stabilnost. Pred nekaj tedni, marca, sem se v Skopju sestal s predsednikom Crvenkovskim in predsednikom vlade Gruevskim. Vse politične sile v državi sem pozval, naj se osredotočijo na program reforme, da izkoristijo možnosti, ki jih ima država to leto.

Danes znova pozivam k temu, saj je po vrhu Nata v Bukarešti to še vedno pomembno. V zadnjem času je bilo veliko politične energije usmerjene v obravnavanje vprašanja imena. Medtem ko čestitam Hrvaški in Albaniji za njun uspeh na področju članstva v Natu v okviru evroatlantskega povezovanja, razumem, da je bila Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija prejšnji teden v Bukarešti razočarana. Politično vodstvo spodbujam, da si še naprej odločno prizadeva za članstvo v Natu in EU.

Naj na koncu povem, da je to zelo primeren trenutek za razpravo o razvoju v teh dveh državah. Za obe državi je lahko to leto pomembno in celo odločilno v smislu približevanja Evropski uniji. Za državi bosta podpora in spodbuda Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zelo pomembni. Zato zelo cenim vaš neprecenljivi prispevek k naši evropski politiki stabilnosti in napredka na zahodnem Balkanu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernd Posselt , v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospod predsednik, danes razpravljamo o edinih dveh evropskih državah kandidatkah, ki ju imamo, Hrvaški in Makedoniji. Upamo, da bomo pogajanja s Hrvaško končali do konca tega leta ali najkasneje naslednje leto. Upamo, da bomo pogajanja z Makedonijo začeli do konca tega leta ali najkasneje naslednje leto. Preprečiti želimo, da bi državi ovirali dvostranski problemi, pri čemer k ukrepanju v zvezi s tem vprašanjem pozivam zlasti grške kolege, saj napačna odločitev, sprejeta v Bukarešti, že povzroča destabilizacijo države.

Kar zadeva Hrvaško, Sanaderjeva vlada dejavno nadaljuje z reformami in pogajanji. Svet in Komisijo pozivam, da ne zaostajata. Komisijo pozivam, da dejavno okrepi svoje zmogljivosti in hitro obdela zadevne dokumente. Svet pozivam k čimprejšnjemu odprtju vseh pogajalskih poglavij. Kdaj bodo poglavja zaprta, je seveda odvisno od pogajanj in hrvaških prizadevanj.

Hrvaška je opravila ogromno predhodnega političnega dela. Pogumno je rešila vprašanje ribolovne cone, podprla arbitražo s Slovenijo ter zlasti z imenovanjem Srba za namestnika vlade v Sanadarjevi vladi posredovala pomembno sporočilo celotni regiji, in to glede na razmere, ki jih je gospod Swoboda na primer pravilno opisal na primeru Vukovarja. Zagotavljanje varstva pravic manjšin je bolj urejeno kot v večini držav članic.

Zato menim, da moramo priznati hrvaške politične dosežke ter odločno podpreti državo pri njenih prizadevanjih za pristop k Evropski uniji. Upoštevamo ambiciozen cilj o sprejetju odločitve v sedanjem obdobju. Če to ne bo mogoče, bomo odločitev sprejeli jeseni. Vaš predlog, gospod Swoboda, bi podprli, če bi namesto „lahko“, ki označuje le poročilo o stanju, vseboval besedi „najkasneje“ in „morati“, pri čemer bomo zato še naprej pritiskali na Svet in Komisijo. Vemo, da je to zelo ambiciozno, vendar si Hrvaška končno zasluži pravico.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Marinus Wiersma , v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, v imenu svoje skupine in svojem imenu bom podal nekaj pripomb. Najprej čestitam kolegu Swobodi, ki mu je letos znova uspelo predložiti uravnoteženo poročilo. Ko govorimo o Hrvaški, govorimo o zadnjih ukrepih, ki jih mora država sprejeti za končanje pogajanj. Upamo, da bodo ti ukrepi sprejeti čim prej.

Pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija, je treba odpraviti. Upamo, da je to mogoče storiti čim prej, čeprav na koncu vedno ostanejo težja poglavja, na primer v zvezi z ladjedelništvom. Pozivam vse, vključno s hrvaško vlado, da tudi v državi dosežejo potrebno politično soglasje, da bodo lahko tudi težke odločitve sprejete hitro. Z gospodom Swobodo se strinjam tudi o rokih za izvedbo vsega tega, vključno s končanjem pogajanj.

V zvezi z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo – Makedonijo – je pomembno, kot je pravilno rekel komisar, da si država to leto prizadeva izpolniti merila Komisije, da bo lahko sprejeta odločitev o začetku pogajanj. Menim, da je to bistveno. Tudi za Makedonijo velja, da mora doseči soglasje v državi; v zvezi s tem sem zaskrbljen zaradi nedavnih problemov z albansko manjšino ter jutrišnjega ali pojutrišnjega glasovanja v Skopju, zaradi česar lahko vlada razpade. Takšen izid bi bil za državo usoden, saj bi bila pogajanja z Grčijo glede imena ter prizadevanja v zvezi z merili, o katerih je govoril komisar, ustavljena. Menim, da je treba vse strani v državi pozvati, da ohranijo soglasje ter preprečijo, da bi v naslednjih nekaj tednih potekale nove volitve; pomembno je zagotavljati to soglasje.

Na koncu tudi mi obžalujemo, da v Bukarešti ni bilo doseženo soglasje o pristopu Makedonije k Natu. Menimo, da je treba poskusiti znova ob posredovanju ZN in gospoda Nimitza, pri čemer upam, da bosta obe strani dejavnejši pri iskanju hitre rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  István Szent-Iványi, v imenu skupine ALDE. (HU) Gospod predsednik, komisar, v prvi polovici tega leta so se pristopna pogajanja s Hrvaško upočasnila, pri čemer se je zdelo, da se je proces ustavil. Upajmo, da je to za nami in da se bodo pogajanja znova nadaljevala s polno paro. K temu je zagotovo pripomogla odločitev hrvaškega parlamenta, da prekliče veljavnost zaščitne ekološko-ribolovne cone za države članice Evropske unije.

V zadnjih letih je Hrvaška veliko dosegla, za kar si zasluži priznanje: brez dvoma je delujoča demokracija, ima delujoče tržno gospodarstvo ter izvaja določbe iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Vendar mora nedvomno rešiti še nekaj resnih težav.

Prva težava, ki jo bom omenil, je zavlačevanje reforme pravosodnega sistema, s katero ne sme več odlašati. Menim, da je pomembno okrepiti boj proti korupciji ter zagotoviti, da ne bo zajemal le manjših primerov, ampak tudi „velike udeležence“, pri čemer Hrvaška do zdaj na tem področju ni dosegla napredka.

Izboljšati je treba učinkovito rabo sredstev Skupnosti, pri čemer je treba uvesti velike strukturne reforme. V zvezi s tem želim poudariti položaj in vlogo ladjedelniške industrije, ki jo je treba prestrukturirati. Če bo Hrvaški uspelo narediti vse to, potem bo lahko pogajanja končala pravočasno, v roku, določenem v poročilu, pri čemer ji je treba zagotoviti vso podporo.

Hrvaški pristopni proces je zelo pomemben za regijo. Uspešen pristop Hrvaške bi predstavljal model in spodbudo tudi za druge države zahodnega Balkana. Zato hitro in uspešno končanje pogajanj ni le skupna odgovornost Hrvaške in Evropske unije, ampak je to tudi v njunem skupnem interesu. Upam, da bo Hrvaška prevzela to odgovornost.

Za konec čestitam Hannesu Swobodi za odlično opravljeno delo v vlogi poročevalca. Hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 
 

  Konrad Szymański, v imenu skupine UEN. (DE) Seveda tudi jaz čestitam poročevalcu. To poročilo je zelo dobro. Dobro je, da bosta morda Hrvaška in Makedonija pred evropskimi volitvami 2009 postali članici Unije. V zvezi s slednjo za pristop ne smemo določati političnih pogojev, zlasti v zvezi s področji, kot so lastniške pravice ali nadomestila za škodo, ki spadajo na področje dvostranskih odnosov. Ta trenja ne smejo ogrožati procesa širitve.

Ta proces ima širši pomen. Unija s širitvijo na zahodni Balkan prispeva k stabilizaciji te regije, v kateri smo bili v 90. letih 20. stoletja neuspešni. Da bo ta proces lahko dokončan, moramo Beogradu poslati pozitivno sporočilo. S priznanjem Kosova se je proevropski del prebivalstva v Srbiji znašel v nerodnem položaju. Nimamo veliko časa, da vsaj delno popravimo ta vtis.

Potrebujemo časovni načrt za sklenitev sporazuma o vizumih s Srbijo. Nujno moramo podpisati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Danes je ta sporazum postal žrtev notranje politike dveh držav članic, vendar bo zaradi tega morala celotna Unija plačati ceno.

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Horáček, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Zadovoljen sem z zelo dobrim in uravnoteženim poročilom gospoda Swobode, kar je pozitiven znak za Hrvaško in celotno regijo. Kljub vsem prizadevanjem ne smemo pozabiti na nekatera težavna področja, ki jih mora Hrvaška pred pristopom k EU še reformirati.

Ne nazadnje so dejstva edino zanesljivo merilo o pripravljenosti države na pristop. Ta področja so razrešitev nerešenega vprašanja meje, boj proti korupciji, upravna reforma in spoštovanje človekovih pravic. Sodelovanje z mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo je še eno merilo pripravljenosti države.

Politične stranke, civilna družba in mediji si morajo dolgoročno prizadevati za pridobitev podpore prebivalstva. Enako velja za vključevanje nacionalnih in spolnih manjšin v družbeno in politično življenje.

Pozdravljam odločitev o imenovanju predstavnika srbske manjšine za namestnika predsednika vlade. Veliko je treba narediti še na področju varstva okolja, da se zagotovi ekološki trajnostni razvoj v skladu s cilji EU. Zagotavljanje podpore Hrvaški pri tem je naloga, ki jo bom z veseljem spodbujal.

 
  
MPphoto
 
 

  Diamanto Manolakou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, poslanci Evropskega parlamenta iz grške komunistične stranke bomo glasovali proti vstopu Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Hrvaške v EU. Nasprotujemo krepitvi kapitalistične EU, ki hujska k vojni.

Potem ko sta Nato in EU razkosala Jugoslavijo, se kujejo imperialistični načrti o premikanju mej na Balkanu ter oblikovanju protektoratov, ki podpirajo imperialiste in ločujejo ljudi. Na poljubno izbranih ozemljih med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in srbsko pokrajino Kosovo, kamor naj bi prispele sile EU, se oblikuje in širi največje oporišče Združenih držav v Evropi. Zaradi tega se krepi rivalstvo v regiji.

Na zadnjem vrhu Nata sta Albanija in Hrvaška prejeli vabilo za članstvo, medtem ko Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ni bila povabljena. To kaže na neprijetno izsiljevanje balkanskih držav in Grčije, da se podredijo imperialističnim interesom. Kar zadeva ime države, podpiramo geografsko določeno rešitev, ki je sprejemljiva za vse, oddaljena od ločitvenega nacionalizma in zasužnjevanja ter omogoča mir, stabilne meje in zaščito suverenosti držav. Ljudje se morajo skupaj boriti proti imperialističnim organizacijam, ki jih ločujejo in izkoriščajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Georgiou, v imenu skupine IND/DEM. – (EL) Gospod predsednik, posledice vrha Nata v Bukarešti so dosegle tudi ta parlament. Veseli me, da je Evropa končno sprejela stališče v zvezi s tem vprašanjem, ker običajno nismo posebej naklonjeni sprejemanju stališč, kadar odločitve sprejemajo drugi. Zato mislim, da so se zlasti na primeru Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije vse strani naučile veliko koristnega. Ta nova republika še ni prevzela evropske diplomatske prakse in je vstop v NATO pričakovala enostavno na podlagi obljub ZDA ter zaostalega in zgrešenega upanja po osvoboditvi.

Pri pogajanjih med evropskimi državami se ne smeta nikoli pojavljati izzivanje in fanatizem. Odločitve se ne smejo sprejemati na namišljeni podlagi izvora, sosednjih kultur in zgodovine; delovati moramo v duhu soglasja, razumevanja in zlasti pravičnosti, da bi poiskali rešitev, ne pa poslabšali težave. Pozitiven pristop bo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji koristil in upamo, da se ji bo zagotovila pomoč za vstop v NATO in EU. Če Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne bo sprejela izbranega imena in ga bo še naprej zavračala, jo bo to oviralo pri pridruževanju, saj s tem ogroža lastna prizadevanja. Če so zdaj ogrožena njena prizadevanja, bo morda ogrožena tudi njena prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Gospod Meijer je zagotovo seznanjen z dejstvom, da je izraza „Makedonija“ in „makedonski narod“ uvedla odredba komunistične internacionale iz leta 1934. Po vojni je jugoslovanska komunistična stranka sprejela in strogo uveljavljala zamisli o tako imenovanem makedonizmu, ki so pozneje postale del načrta o Veliki Srbiji. Te zamisli vključujejo silovito propagando, ki razširja diskriminacijo proti Bolgarom.

Veliko ljudi v Makedoniji, ki se zavedajo svoje bolgarske etnične identitete, je preganjanih, ker se želijo opredeliti kot Bolgari. V Skopju se vsako leto oskruni spominska plošča Bolgarke Mare Bouneve, ki se je borila za svobodno Makedonijo in jo je francoski tisk poimenoval kot „makedonsko Charlotte Corday“. Leta 2007 se je poleg te profanacije zgodil še fizični napad na Bolgare in makedonske državljane, ki so se opredelili kot etnični Bolgari.

Skrajni čas je, da makedonska vlada prepreči takšno izkazovanje sovraštva do Bolgarov, ker to ne spada v Evropsko unijo.

Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Ibrisagic (PPE-DE). – (SV) Hvala, gospod predsednik. Poročilo je v celoti ustrezno. Dobro je uravnovešeno in objektivno opisuje razvoj v Makedoniji; na eni strani pozdravlja dosežene rezultate, na drugi strani pa poziva, naj se za doseganje zastavljenih ciljev nameni še nekaj dodatnega časa. Vendar, kot se pogosto dogaja, je razprava omejena na preučevanje različnih vidikov spora glede imena države in ni osredotočena na vprašanje, kako lahko Makedonijo čim prej vključimo v EU.

Vsem nam je znano, kaj se je zgodilo na vrhu v Bukarešti. Ne bom govorila o tem, kdo ima prav in kdo ne ali kdo je moral braniti pomembnejše nacionalne interese, vendar moram poudariti, da pri zunanji politiki ne gre le za vprašanje, kdo ima prav in kdo ne. Zunanja politika pomeni doseganje rešitev, ki najbolje zagotavljajo mir in varnost v lastni državi ali regiji in, v našem primeru, v Evropi. To se dosega s kombinacijo dobre volje, kompromisa, dobre diplomacije in jasnega vodstva. Mislim, da oviranje članstva južnoevropske države v Natu, ko se pojavi priložnost zanj, ni preveč pametno zaradi zapletenosti sedanjega položaja na Balkanu in vseh izzivov, s katerimi se srečujemo, kot so neodvisnost Kosova, ki je nepreklicno dejstvo, odstop vlade in nove volitve v Srbiji ter reforma policije v Bosni, ki še poteka.

Oviranje članstva balkanske države v EU ali celo sama misel na to pa ni le nespametno, ampak dejansko nevarno dejanje. Pred tremi urami sem govorila s poslancem v Evropskem parlamentu, ki je rekel: „Če ne bodo storili, kar želimo, jih lahko oviramo ne le pri vstopu v NATO, ampak tudi pri vstopu v EU. Zakonodaja nam to omogoča.“

Moj odgovor na to je, da moramo torej spremeniti zakonodajo. Prepričana sem, da zakonodaje nismo sprejeli, da bi se medsebojno ovirali, si škodili ali se izsiljevali. Zakonodajo imamo seveda zato, da bi čim bolje sodelovali v miroljubni in varni Evropi.

Odločno sem prepričana, da lahko varno Evropo zagotovimo s čim prejšnjim vstopom vseh držav z Balkana v EU. Nobenega dvoma ni, da je Makedonija del Evrope in jo je treba čim prej vključiti v EU. Pozivam vas, da podprete to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Borut Pahor (PSE). – Glede poročila o Hrvaški. Ta visoki dom, pa tudi Komisija sta skoraj z navdušenjem sprejeli novico o tem, da je hrvaški Sabor umaknil svojo odločitev o razglasitvi ekološko-ribolovne cone. In zdi se, kot da utegne biti Hrvaška zaradi te odločitve nagrajena s pospešenim nadaljevanjem pogajanj.

Jaz si vsekakor želim, da bi čim prej vstopila v Evropsko unijo, ampak bi rad opozoril ta visoki dom in posebej poročevalca in prijatelja Hannesa Swobodo, da enostranska dejanja Republike Hrvaške pri vprašanjih meje s sosednjimi državami niso izjema, ampak so pravilo.

Izjemno v tej zgodbi je bilo samo to, da je enkrat Hrvaška morala odstopiti od svoje enostranske poteze zato, ker je bila postavljena pred izbiro: ali Evropska unija ali nacionalistična izoliranost.

In tukaj se je ta pritisk pokazal kot koristen in upam, da bo poročevalec Hannes Swoboda in tudi Evropska komisija ter predsedstvo še nadalje vztrajalo na politiki, da enostranska dejanja Republike Hrvaške pri določanju meje s sosednjimi državami ne bodo nagrajevana.

 
  
MPphoto
 
 

  Jelko Kacin (ALDE). – Napredovanje in približevanje Republike Makedonije k Evropski uniji je najboljši način za stabiliziranje tega dela Balkana. Njihova uspešna pogajanja bodo pomagala vsem sosedom, da si za status kandidatke še prizadevajo.

Za preboj in rešitev izziva imena pa so potrebne zunanje vzpodbude. Potrebna so simbolna dejanja, v Skopju in v Atenah, potrebna je vztrajnost. Zdaj je pravi trenutek, da se za letališče v Skopju takoj poišče manj izzivalno ime, da se obsodi nespoštovanje in nedopustna skrunitev grške zastave. Toda tudi dodatne težave in vse diskriminacije, ki jih trpijo imetniki makedonskih potnih listov v zvezi z grškimi vizami, so nedopustne.

V Evropski uniji gradimo skupnost modernih post-nacionalnih držav. Medsebojno spoštovanje različnosti in nacionalnih identitet je tudi vprašanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Le tako lahko preprečimo ali vsaj omejimo negativne posledice občutka nacionalne ogroženosti. Potrebujemo odpravo vizumskega režima za vse države tega območja. Potrebujemo pa tudi hitro in trajno rešitev vprašanja imena in vsestransko zavezništvo med Republiko Makedonijo in med Republiko Grčijo. Mir in stabilnost in hitre ter uspešne evro-atlantske integracije so v interesu obeh držav in vseh narodov.

Toda, gospod komisar in gospod Lenarčič, slovensko predsedstvo bi moralo na naslednji vrh uvrstiti vprašanje Makedonije. Nobene potrebe ni, da s tem čakamo do jeseni.

In še nekaj o Hrvaški. Hrvaška politika je sama sebi z uveljavitvijo zaščitne ekološko-ribolovne cone pripravila zasedo in se presenetila. Taka presenečanja so v bodoče povsem nepotrebna.

Če smo se iz te avanture kaj naučili, je to dobro, če se niso ničesar naučili, potem je govorjenje in zaklinjanje v uspešen konec pogajanj v letu 2009 le pesek v oči. Peska v oči ne potrebuje nihče, ne državljani, ne gospodarstvo, ne sosedi in ne U, ne Evropska unija. Zdaj potrebujemo zgodbo o uspehu. Za uspeh pa je potrebno načelo: pacta sunt servanda (spoštovati prejete obveznosti).

 
  
MPphoto
 
 

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). – (PL) Gospod predsednik, Evropska unija pri konstruktivnem ocenjevanju napredka Hrvaške ne sme le določati pogojev, ampak tudi zagotavljati vso mogočo podporo ob upoštevanju izkušenj drugih evropskih držav, posebnosti regije in še svežih spominov na vojno pri ljudeh v tej državi. Vključevanje Balkanskega polotoka brez Hrvaške ni izvedljivo. Poudariti je treba tudi, da sta zadnji dve leti sodelovanja povzročili nepričakovano dobre rezultate, kar nedvomno koristi procesu vključevanja v Evropsko unijo. Jasno je, da obstajajo nekatera področja, na katerih so nujni odločnejši ukrepi. Vseeno mislim, da je treba priznati prizadevanje te države in da mora celotna EU podpirati takšne ukrepe. Hrvaška je v zadnjih dveh letih pohvalno napredovala na večini področij, ki jih zajema zakonodaja Skupnosti.

Zato sem prepričana in upam, da se bodo z vzajemnim sodelovanjem in ustrezno podporo ostalih držav članic pogajanja pravočasno zaključila, da se bo pristopna pogodba dokončno pripravila pred volitvami v Evropski parlament junija 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Beer (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, iskreno pozdravljam kolege iz Makedonije, ki spremljajo to razpravo. Komisar Rehn je izjavil, da Makedonijo spodbujamo k napredovanju v procesu reforme. Vsi smo enotni, da želimo začetek pogajanj še letos.

Vendar moramo biti specifični. Stranka, ki je Makedoniji onemogočila sprejemanje obveznosti zveze s svojim vetom na članstvo države v Natu, je Grčija. Seveda obstaja tudi spor glede imena, vendar ne moremo prezreti dejstva, da je leta 1995 Grčija podala zavezujočo izjavo, veljavno na podlagi mednarodnega prava, da spor glede imena ne bo nikoli ovira za vstop Makedonije v mednarodno skupnost, EU ali NATO.

Grčija je prekršila ta mednarodno zavezujoč dogovor; če želimo izvajati reforme na tem področju, mislim, da je Grčija tista, ki krši evropska merila, in ne Makedonija.

To je korak nazaj in žalitev za majhno državo, ki si dejansko na vse načine prizadeva za sodelovanje z nami in začetek pogajanj. Gospod Swoboda, zato moram povedati, da lahko možnost preprečitve ali odložitve jutrišnjega glasovanja ponovno destabilizira vlado v Makedoniji in s tem spodbudi nacionalistične sile.

Dejanska težava je, da je Grčija zavezniška država, ki nikakor ne priznava kakršnih koli manjšin v svoji državi. To je v nasprotju s københavnskimi merili, kar je sramotno za Evropsko unijo in zvezo. Makedoniji želim vse dobro, ko bo sprejemala naslednje ukrepe navkljub Grčiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, Hrvaška ni le kulturno in zgodovinsko del Srednje Evrope, ampak izpolnjuje tudi vsa pristopna merila. Zato je ne smemo po nepotrebnem kakor koli ovirati. Z razrešitvijo ribiškega spora je Hrvaška ponovno potrdila svojo pripravljenost na članstvo v EU, hrvaška vlada pa krepi tudi svoje prizadevanje za boj proti korupciji.

Vendar pospešena pridružitev Hrvaške, ki je zdaj postala izvedljiva, po mojem mnenju ne sme pomeniti samodejnega vstopa katere koli druge države. Kot je splošno znano, mora Makedonija poleg korupcije obvladovati tudi gospodarske težave in pravno državo. Zlasti ob upoštevanju razglasitve neodvisnosti Kosova je treba še ugotoviti, ali se lahko etnično premirje z albansko manjšino ohrani tudi dolgoročno. Ne smemo ponoviti napak iz preteklih krogov širitve. Mislim, da mora EU končno spoznati, da nerešeni spori, kulturne razlike in socialno-gospodarske težave ob pristopu ne izginejo sami od sebe.

 
  
MPphoto
 
 

  Pál Schmitt (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospod predsednik. Kot predsednik skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška mislim, da je v zadnjih mesecih prišlo do ugodnega napredka pri hrvaškem procesu evro-atlantskega povezovanja. Gospod Barroso je pred nekaj tedni pripravil časovni načrt za dokončanje pristopnih pogajanj do jeseni 2009, Hrvaška pa je prejšnji teden prejela vabilo za vstop v NATO.

Oba dogodka potrjujeta, da je Hrvaška na pravi poti in mednarodna skupnost nagrajuje prizadevanje hrvaške vlade. Ni naključje, da je rezultat Eurobarometra na Hrvaškem prvič po dolgem času znova presegel 60 %. Prav tako menim, da je spoštovanja vreden in razumen odnos naših hrvaških prijateljev pripeljal do odločitve, da Hrvaška zaščitne ribolovne cone ne bo uveljavljala za države članice Evropske unije, kar je v interesu članstva Hrvaške v Evropski uniji.

Tudi v zvezi z neodvisnostjo Kosova je vlada gospoda Sanaderja izbrala zmerno pot ter se pridružila večini držav članic EU in priznala neodvisnost Kosova.

Gospod predsednik, kot je že bilo navedeno, je dejstvo, da je manjšina Srbov na Hrvaškem dobila mesto namestnika predsednika vlade v sedanji sestavi vlade, pomembno prispevalo k stabilnosti v regiji in miroljubnim odnosom med različnimi etničnimi skupinami. Mislim, da je izjava slovenskega predsednika vlade, da ne izključuje uporabe veta proti vstopu Hrvaške v EU zaradi vprašanja meje med obema državama, nepravična. Širitev EU in usoda nekega naroda ne smeta biti odvisni reševanja čezmejnih dvostranskih sporov.

Pozitivno sporočilo poročila je, da priznava napredek Hrvaške v zvezi s stabilnostjo v regiji Zahodnega Balkana, zagotavljanjem pripravljenosti gospodarstva države na konkurenco na ravni Evropske unije ter v zvezi z institucionalnimi reformami in sprejetjem zakonodaje Evropske unije. Poleg pozitivnih vidikov pa poročilo jasno navaja tudi izzive, s katerimi se srečujemo, kot so reforma pravosodnega sistema, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, zaključek vračanja beguncev in reševanje ali zmanjšanje dvostranskih napetosti. Čestitam poročevalcu gospodu Swobodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Józef Pinior (PSE). – Gospod predsednik, najprej čestitam gospodu Hannesu Swobodi in gospodu Eriku Meijeru za njuni poročili o napredku Hrvaške in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007. Obe poročili sta odlični. Kot poročevalec skupine socialdemokratov v senci o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji se gospodu Meijerju zahvaljujem za resno in iskreno sodelovanje med pripravo tega poročila.

Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji navaja dosežke pri izvajanju ohridskega okvirnega sporazuma, ki obravnava politični vidik medetničnih odnosov. Poročilo pojasnjuje gospodarsko uspešnost, sprejetje več ključnih zakonov v zvezi s tožilstvom in napredek pri boju proti korupciji. Na drugi strani pa obžalujemo podpis dvostranskega sporazuma o imuniteti med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Združenimi državami, ki omogoča izvzetje iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, kar je v nasprotju s standardi in politikami EU.

Poročilo poziva Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Grčijo, naj okrepita prizadevanja za rešitev spora glede imena države. To ne sme v nobenem primeru ovirati članstva Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v mednarodnih organizacijah. V zvezi z vprašanjem imena poročilo ne kritizira nobene od strani, ampak ju le spodbuja, naj kljub dogodku na vrhu Nata v Bukarešti prejšnji teden nadaljujeta s pogajanji. K sreči je Javier Solana včeraj v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve povedal, da se bodo pogajanja glede imena nadaljevala. Če se bosta obe strani strinjali, se lahko NATO odloči, da takoj posreduje vabilo Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji tudi na veleposlaniški ravni, zato bo treba organizirati nov vrh. Datum za začetek pristopnih pogajanj z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo bi se lahko določil že letos. Evropski parlament mora državi zagotoviti jasno usmeritev k evropskemu povezovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Johannes Lebech (ALDE).(DA) Gospod predsednik, ko govorimo o Balkanu, moramo regijo obravnavati kot enotno celoto. Dolgoročni cilj EU je pristop vseh držav na Balkanu. Za doseganje tega cilja pa se pričakujejo rezultati na ravni samih držav. Skupna evropska prihodnost je skupna naloga držav članic in vseh balkanskih držav. Tudi med nordijskimi državami so se v preteklosti pojavljali spori, vendar zdaj sodelujemo. Kot države v nordijski regiji tudi vse balkanske države združujejo skupna zgodovina, skupni jeziki in skupna kultura. Zato bi bilo treba začeti proces sodelovanja za zagotovitev miru in stabilnosti.

Med državami v regiji je zdaj v veljavi več sporazumov o sodelovanju. Zakaj ne bi sprejeli dodatnega ukrepa? Po zgledu nordijskega sodelovanja bi lahko države na Balkanu vzpostavile forum za sodelovanje po vzoru nordijskega ali baltskega sveta. Krepitev obstoječega regionalnega političnega sodelovanja v obliki balkanskega sveta bo tem državam omogočila začetek praktičnega in v prihodnost usmerjenega sodelovanja, ki bo omogočilo stabilizacijo regije ter zagotovilo boljšo pripravljenost držav, ki še niso države članice ali uradne države kandidatke, na pristop.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN).(PL) Gospod predsednik, Hrvaško, ki je star evropski narod z dolgo zgodovino in zanimivo kulturo, je treba čim prej vključiti v evropsko družino narodov, znano kot Evropsko unijo. Hrvaška, država, ki je zaprosila za članstvo k Uniji, ima presenetljivo daljšo zgodovino kot nekatere države ustanoviteljice Evropske skupnosti, kot sta Belgija in Luksemburg. Zagreb in Split sta zelo evropski mesti, Dubrovnik pa je dragulj v evropski kulturni kroni. Med to razpravo je večina govornikov, vključno z mano, nosila kravato. Poudariti je treba, da so kravate izumili Hrvati, v Evropskem parlamentu, ki tako ceni neodvisnost in svobodo, pa je treba izpostaviti tudi, da je bilo hrvaško pristanišče Dubrovnik prvo v Evropi, ki je na začetku 15. stoletja prepovedalo trgovino s sužnji.

Ob upoštevanju tega niti nimamo moralne pravice, da oviramo vstop Hrvaške v Unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. (FR) Dejstvo, da opravljam funkcijo predsednika, vendar ne nosim kravate, seveda ni nikakor povezano s to točko dnevnega reda.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonios Trakatellis (PPE-DE).(EL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Meijerja in soglasno sprejete resolucije skupnega parlamentarnega odbora EU-Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija poudarjajo tri ključne korake, ki jih je Makedonija sprejela v smeri Evrope.

Prvi korak seveda vključuje izpolnjevanje pristopnih meril in spoštovanje pravnega reda Skupnosti. Čeprav je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija napredovala, mora nadaljevati svoj proces reforme, kot je poudarjeno v poročilo gospoda Meijerja in več drugih poročilih Evropske komisije.

Drugi korak zadeva notranjo politiko in socialno kohezijo. Makedonija mora še naprej upoštevati ohridski sporazum, zlasti v odnosu do Albancev in drugih manjšin v tej večetnični državi.

Tretji korak je odpravljanje nesoglasij med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in njenimi sosedami v skladu s salzburško deklaracijo. Naj poudarim, da Grčija ima in bo še naprej imela glavno vlogo pri prizadevanjih za vstop vseh balkanskih držav v evro-atlantske strukture, ker je odločno prepričana, da bo razvoj držav v regiji koristil vsem.

Vendar za Grčijo vprašanje imena ni le zgodovinska, psihološka ali čustvena težava. Za vse grške državljane pomeni resnično politično vprašanje, saj je povezano z evropskimi vrednotami dobrih medsosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja. Naj vas spomnim, da se je Grčija strinjala, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status pristopne države kandidatke, vendar seveda pod pogojem iz sporočila KOM(2007)663, da je treba s pogajanji doseči sporazumno rešitev v zvezi z vprašanjem imena.

Na koncu želim poudariti, da je Grčija kljub temu, da na vrhu v Bukarešti Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še ni bila povabljena v NATO zaradi nerešenega spora v zvezi z imenom, naklonjena nadaljevanju pogajanj. Dejansko smo sprejeli velikodušen kompromisni ukrep in predlagali sprejemljivo sestavljeno ime, tako da se mora nasprotna stran le še prilagoditi stališču Grčije.

Gospod predsednik, na koncu upam, da bomo lahko dosegli soglasje glede nekaterih točk, ki jih je še treba razrešiti, kar nam bo omogočilo, da nadaljujemo z glasovanjem v Strasbourgu.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospa KRATSA-TSAGAROPOULOU
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Mircea Paşcu (PSE). – Gospa predsednica, Hrvaška ima evropsko perspektivo; to dokazujejo nedavno vabilo za vstop v NATO in sedanja pogajanja za vstop v EU. To je velik dosežek za državo, v kateri je le deset let nazaj dejansko vladalo vojno stanje. Vendar to ni dovolj, da bi obvladali izzive, s katerimi se srečujeta Hrvaška in EU pri zaključevanju teh pogajanj. Časovni okvir je zelo kratek, zato je dejansko pomemben vsak posamezen dan ne glede na različne datume, predlagane za dokončanje procesa.

Vendar sem ob nedavnem obisku v Zagrebu v vlogi vodje delegacije odbora za zunanje zadeve ugotovil, da so hrvaške oblasti odločene odpraviti te težave in doseči članstvo v Uniji. V tem smislu nedavna odločitev hrvaškega parlamenta po obisku komisarja Rehna, da države EU izključi iz izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone, dokazuje to odločenost in je pomemben korak v pravi smeri. Prepričan sem, da bo Hrvaška z ustrezno upravno zmogljivostjo za izvajanje zahtevane zakonodaje v EU in Natu pomemben dejavnik za stabilnost in razvoj na območju, ki mu je treba še naprej namenjati veliko pozornosti. Gospodu Swobodi čestitam za njegov trud, ki ga dokazuje tudi to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Hvala, gospa predsednica. Hrvaška ima ključno vlogo pri demokratičnem razvoju na Zahodnem Balkanu in izjemno pomembno je, da se ta proces nadaljuje. Ugotovili smo, da se je ta proces iz utemeljenih razlogov med volilno kampanjo in oblikovanjem nove vlade na Hrvaškem nekoliko upočasnil, vendar zdaj resnično upam, da se bo ponovno pospešil. Kot so ugotovili že prejšnji govorniki, je časovni okvir izjemno omejen.

Pozdravljam začasno odpravo omejitev v ekološki coni v Jadranskem morju. To je pozitiven znak v zvezi z odnosi med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, vendar moramo pri obravnavanju tega edinstvenega morskega okolja še naprej veliko pozornost namenjati okoljskim vprašanjem.

Hrvaška si mora v zvezi z reformo pravnega sistema in sodnega procesa še veliko prizadevati. Še vedno preveč ljudi predolgo čaka na razsodbo v svojih primerih. To vprašanje je treba prednostno obravnavati ter razviti in razširiti upravne zmogljivosti v državi.

Na koncu pozdravljam delo odbora hrvaškega parlamenta za spremljanje pogajanj z EU, ki ga vodi moja dobra prijateljica Vesna Pusić. Zdaj upamo, da bodo pogajanja uspešna in jih bo mogoče čim prej zaključiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Doris Pack (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, poročilo gospoda Swobode je spodbudno, realistično in uravnoteženo. Za to mu čestitam. Dokazuje dosežke Hrvaške, kot so njena zgledna zakonodaja o manjšinah, konstruktivno sodelovanje s haaškim sodiščem, okrepljena zavezanost boju proti korupciji ter zlasti sporazum med parlamentom in vlado glede ribolovne cone, ki ga je bilo zelo težko doseči.

Hrvaška in Evropska komisija morata zdaj uporabiti vsa svoja sredstva za hitra in uspešna pogajanja o prihodnjih poglavjih. Mednarodnemu razsodniku je treba zagotoviti, da končno razreši vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška mora imeti ključno vlogo v regiji in jo je treba čim prej vključiti v Evropsko unijo. Dvostranska vprašanja ne smejo biti ovira.

V zvezi z Makedonijo vas lahko obvestim, da sem ta konec tedna tam sodelovala na konferenci in da je tamkajšnje vzdušje po zavrnitvi s strani Nata zelo nemirno. Ljudje menijo, da se z njimi ravna nepravično. Poročilo gospoda Meijerja opisuje naporno pot, ki jo je država že uspešno prehodila. Storiti je treba še veliko, vendar je težko napredovati k drugim političnim področjem, če je stalno prisotno vprašanje poimenovanja.

Tamkajšnje razmere spremljam že od leta 1992 in želim si, da bi Makedonija in Grčija končno našli rešitev spora glede imena, kar bi koristilo zlasti mladi generaciji. V zadnjih tednih sta obe strani nekoliko popustili, vendar morata še bolj približati svoji stališči. Mislim, da bi bilo v nasprotju z našimi evropskimi vrednotami in dejansko neodgovorno, če bi veto ponovno omogočil oviranje države pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. To se ne sme zgoditi.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE). – Gospa predsednica, zelo sem razočaran nad sedanjimi odnosi med Zahodom in Makedonijo. Odkrito povedano si makedonski državljani zaslužijo večjo naklonjenost z naše strani.

Zaradi neodvisnosti Kosova in nedavnega neuspeha v zvezi z vstopom v NATO je položaj še bolj zapleten. V Makedoniji separatistična gibanja na eni in nacionalisti na drugi strani ogrožajo stabilnost države, hkrati pa odločitev iz Bukarešte nikakor ne prispeva k izboljšanju razmer. Vendar se lahko naši makedonski prijatelji iz dogodka v Bukarešti tudi nekaj naučijo. Podpora ZDA ni dovolj. Veliko odločitev je odvisnih od skupnega dogovora držav članic Evropske unije in tudi Nata, vsaka država članica pa lahko uporabi svojo pravico do veta.

Makedonija mora ob upoštevanju nedavnih dogodkov ponovno razmisliti o svojem stališču glede izvzetja ZDA iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča. Obe strani, tako mi kot makedonski politiki, sta storili veliko napak, vendar zaradi teh napak ne smejo trpeti običajni državljani. Zato moramo v zvezi z liberalizacijo vizumskega sistema delovati hitro ter makedonskim državljanom omogočiti potovanja, učenje in tesnejše povezave z vsakdanjim evropskim življenjem. Pred tremi leti in pol, ko sem bil izvoljen za podpredsednika skupnega parlamentarnega odbora EU-Makedonija, sem imel veliko optimističnih načrtov za izboljšanje naših odnosov. Zelo malo teh zamisli se je dejansko uresničilo. Upam, da lahko napredujemo vsaj na področju liberalizacije vizumskega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Eleni Koppa (PSE).(EL) Gospa predsednica, Grčija je vedno podpirala evropsko perspektivo Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, h kateri je prispeval njen gospodarski razvoj. V okviru ZN smo si sistematično prizadevali za sporazumno rešitev v zvezi s težavo poimenovanja. Grčija je precej popustila in zdaj zagovarja sestavljeno ime z geografsko oznako, ki je splošno zavezujoča za vse subjekte.

Žal nasprotna stran ni enako pripravljena na sodelovanje. Zaradi rezultatov vrha Nata v Bukarešti je v interesu vseh strani, da se pogajanja nadaljujejo in se čim prej doseže sporazum. Odločitev Nata, da ne izda vabila za članstvo, ne pomeni zavrnitve članstva, ampak opozarja, da je treba najprej rešiti ta spor.

Mislim, da je bilo prvotno besedilo poročila kolega poslanca gospoda Meijerja v zvezi s tem vprašanjem uravnoteženo. Žal se je zaradi sprejetih predlogov sprememb poročilo v zvezi z vprašanjem poimenovanja spremenilo. Poslance Evropskega parlamenta pozivamo, naj ne sprejmejo ubeseditve, ki ovira stalni proces pogajanj, ki je zdaj na najpomembnejši stopnji.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Brez pristopa držav iz jugovzhodne Evrope k EU ne moremo govoriti o uspešnem evropskem povezovanju.

Med hladno vojno je bila nekdanja Jugoslavija branik svobode in veliko izseljencev, vključno s tistimi, ki so živeli v nekdaj totalitarni Češkoslovaški, je pobegnilo na Zahod čez državo, ki je za nekdanjo Sovjetsko zvezo in njene satelitske države pomenila svarilo. Kot odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil Svetu glede mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, me je ta obvestil, da je sprejel prenovljeno partnerstvo za pristop Hrvaške, izvajanje katerega je glavni pogoj za napredovanje v procesu pogajanj.

Pozdravljam poročilo poročevalca gospoda Hannesa Swobode. Navdaja me s pozitivnim pričakovanjem. Kot poročevalec sem tudi sam prepričan, da bo Hrvaška izpolnila pogoje za vstop v Evropsko unijo in postala pomemben zgled za vse ostale države na Zahodnem Balkanu, če bo v procesu pridruževanja še naprej tako uspešna.

 
  
MPphoto
 
 

  Pierre Pribetich (PSE). (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kolegu gospodu Swobodi čestitam za opravljeno delo ter kakovost njegovega pravičnega in uravnoteženega poročila, ki izpostavlja zlasti napredek v zvezi z ustavnim zakonom o pravicah narodnih manjšin ter delo, ki ga je še treba opraviti, kot je nujna okrepitev sodnega sistema.

Veseli nas, da je Republika Hrvaška opustila zaščitno ekološko-ribolovno cono v Jadranskem morju, ki je povzročala napetosti v Evropski uniji. To je izjemno simbolično dejanje, če lahko govorimo o tem, in kaže na veliko željo Hrvaške po vstopu v Evropsko unijo. Kot pravi Jean Cocteau: „Ljubezni ni, obstajajo le dokazi ljubezni.“ S tem dejanjem je Hrvaška ta slogan uporabila za sedanje razmere.

Mi pa si moramo še naprej prizadevati za podpis pristopne pogodbe junija 2009, ki pomeni simboličen rok in ambiciozen cilj. Brez simbolike ni politike. Potrdimo in razširimo to močno sporočilo ter hrvaškim državljanom in Hrvaški pokažimo, da jih želimo vključiti v evropsko družino; to ni pomembno sporočilo le za Hrvaško, ampak tudi za stabilnost na Balkanu in za mir. Zato moramo podvojiti naše prizadevanje za uresničitev tega cilja. Komisiji in Hrvaški pomagajmo na tej poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospa predsednica, za besedo v zvezi z razpravo o Hrvaški in Makedoniji sem zaprosil, da bi poudaril zapletenost razmer na Balkanu ter potrebo po izvajanju umirjene in uravnotežene politike. Dramatične razmere v Srbiji in na Kosovu nas morajo odvrniti od sprejemanja prenagljenih odločitev. Enaka težava bi se lahko pojavila tudi v Makedoniji, kjer živi veliko Albancev. Vendar se je to tveganje obvladalo zaradi razumnosti voditeljev vpletenih strani.

To pozitivno izkušnjo je treba uporabiti in spodbujati, ne da bi vznemirjali ostale in delovali proti njihovi volji ali s silo, ne da bi pojasnili sprejete ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Giorgos Dimitrakopoulos (PPE-DE)(EL) Gospa predsednica, najprej želim povedati, da se v celoti strinjam s stališčem gospoda Swobode glede možnosti pristopa Hrvaške.

Drugič, kar zadeva poročilo gospoda Meijerja o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, se poročevalcu zahvaljujem za njegovo pripravljenost na sodelovanje v pogajanjih. Vendar vlado in politične sile v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pozivam, naj se zazrejo v prihodnost in si ustrezno prizadevajo za sporazumno rešitev spora glede poimenovanja. Takšen napredek bo pomenil izpolnitev merila dobrih medsosedskih odnosov in omogočil nadaljnje napredovanje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije na poti k EU.

Na koncu podpiram predlog gospoda Swobode, da se glasovanje o poročilu gospoda Meijerja odloži za približno en teden, kar nam bo zagotovilo dovolj časa za podrobnejšo obravnavo vloženih sporazumnih predlogov sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Beňová (PSE).(SK) Zelo kratka bom.

Poročilo kolega gospoda Swobode precej nedvoumno opredeljuje vsa vprašanja, ki jih je bilo treba izpostaviti, poleg tega pa mislim, da prav tako zelo jasno dokazuje politične izkušnje in strokovno znanje gospoda Swobode.

Kot podpredsednica regionalnega parlamenta želim povedati, da so posamezne hrvaške regije dobro pripravljene na pridružitev Evropski uniji. Sedanje države članice o tem ne razpravljajo le na nacionalni ravni s hrvaško vlado, ampak tudi s hrvaškimi regijami. Mislim, da to napoveduje dejavno sodelovanje hrvaških regij v prihodnjih politikah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). – (CS) Še pred kratkim nam je gospod Rupel zagotavljal, da slovensko predsedstvo v zvezi s Kosovom ukrepa ustrezno. Kot smo pričakovali, se je kriza razširila. Gospod Thaçi je v Makedoniji pred kratkim povzročil padec koalicijske vlade in zahteval federalno ureditev, dvojezičnost in priznanje Skenderbegove zastave.

Podobno ravnajo albanski separatisti v dolini Preševo na jugu Srbije, kjer grozijo z bojkotom volitev. Pričakuje se lahko, da se bo kriza razširila na Črno goro. Mislim, da moramo Makedoniji pomagati in ji zagotoviti vso podporo, ki jo potrebuje za vzpostavitev stabilne države, na drugi strani pa ne smemo zagotavljati pomoči za albanske separatiste, ker je jasno, da je bilo desetletje prizadevanj za preobrazbo teroristov v demokrate v celoti neuspešno.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, Grčija, ki je že dolgo članica EU, in njenih 11 milijonov državljanov meni, da je njihova zaskrbljenost glede poimenovanja njihove sosede, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, resna in upravičena, kar moramo spoštovati.

Zelo smo razočarani, da so se nekateri poslanci EP in nekatere vlade EU kljub dejstvu, da se Grčija o tem vprašanju zdaj pogaja z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, že opredelili in v to poskušajo prisiliti tudi Evropski parlament, seveda v korist Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. To ni preveč razumno, zlasti pa ni pravično in ne prispeva h kohezijski politiki EU ali sedanjemu položaju, ker bo povzročilo večjo nepopustljivost vlade Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pri pogajanjih glede njenih zahtev v zvezi z imenom, kar pomeni, da še dolgo ne bo mogoče doseči ustrezne rešitve.

 
  
MPphoto
 
 

  Ljudmila Novak (PPE-DE). – Tudi jaz sem vesela, da je naša soseda Hrvaška ustavila izvajanje ekološko-ribolovne cone, ki je bila glavna ovira za nadaljevanje pristopnih pogajanj. Kljub temu pa je treba Hrvaško resno opozoriti na to, da v Evropski uniji spoštujemo dogovore in ne izvajamo enostranskih ukrepov.

Ne strinjam pa se s pretiranim hvaljenjem Hrvaške ob odpravi ekološko-ribolovne cone. Najprej je sama zakuhala ta problem, potem pa jo močno hvalimo, ker ga je odpravila. S tem jo samo spodbujamo, da bo poskušala na enak način reševati tudi druga odprta vprašanja.

Hrvaška si marsikaj privošči, ker ve, da ima veliko podporo za vstop v Evropsko unijo. Slovenija je vedno podpirala vstop Hrvaške v Unijo, ne moremo pa se strinjati z njenim ravnanjem glede mejnih vprašanj, ko prodaja zemljišča v slovenski lasti.

 
  
MPphoto
 
 

  Roger Helmer (NI). – Gospa predsednica, menim, da je to poročilo preveč optimistično.

Lani sem na Hrvaškem preživel zelo intenziven teden na srečanjih z diplomati, akademiki, odvetniki, poslovneži, trgovinskimi zbornicami in mediji. Zelo jasno sem videl, da v državi ni ustreznega tržnega gospodarstva ter da je veliko preveč vmešavanja vlade v delovanje sodne veje oblasti, medijev in gospodarstva. To opisujemo kot „kapitalizem po domače“. Vlada potroši več kot 50 % hrvaškega BDP. To enostavno ni prosti trg, kot ga sicer razumemo.

Vzpostaviti morajo preglednost vladnih naročil, pri katerih prihaja do korupcije. V celoti morajo razkriti svoj interes pri načrtovanju odločitev, kar zdaj zagotavlja le prihodke uradnikom. Le nekaj priložnosti imamo, da od Hrvaške pred pristopom zahtevamo reformo. Nisem prepričan, da te priložnosti ustrezno izkoriščamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Zelo pomembno je, da je razprava o tem vprašanju vzbudila toliko zanimanja, vendar je bilo žal načrtovanih le pet minut, ki so že pretekle.

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospa predsednica, glede vprašanja o pravilnosti postopka želim povedati, da spoštujem vašo odločitev o časovni omejitvi te razprave, vendar bi morda veliko zanimanje poslancev v okviru postopka prijave k razpravi vas in tudi vaše kolege lahko spodbudilo k razmisleku o podaljšanju časa za razpravo poslancev o vprašanjih, ki so v splošnem evropskem interesu in ne le interesu tistih, ki delujejo v posameznih odborih.

O Makedoniji in Hrvaški bi želel povedati veliko, vendar za to nisem dobil dovoljenja. Zapisal jih bom v svojo knjigo in vam poslal osebni izvod.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Zaradi velikega zanimanja za to vprašanje smo podvojili čas za govore. Običajno je ta čas pet minut, vendar se v tem primeru dovoli deset minut.

Vseeno je vaša pripomba res zelo zanimiva. Kadar ponovno preučimo naše delovne metode, lahko zagotovimo nove podobne možnosti v zvezi z govori poslancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Najprej bi rad v imenu Sveta izrazil strinjanje s tem, kar je povedal gospod komisar Rehn, da je letošnje leto za Hrvaško na njeni poti proti članstvu v Evropsko unijo ključno. Še enkrat bi se rad zahvalil za poročilo, ki ga je pripravil gospod poročevalec Hannes Swoboda in ki daje dokaj jasno sliko glede sedanjega stanja, doseženega napredka in izzivov za naprej.

Naše upanje je, da bo Hrvaška izkoristila priložnost in napredovala hitro. Dejstvo pa je, da bo hitrost njenega napredka v prvi vrsti odvisna od nje same, hitrosti in kvalitete reform, ki jih je potrebno opraviti.

Tukaj naj poudarim, spoštovani gospod poslanec Schmidt, da se slovensko predsedstvo vodenja tega dosjeja loteva z vso odgovornostjo. Prvič, podpira hrvaško napredovanje, čim hitrejše napredovanje proti članstvu v Evropski uniji zato, ker je to pomembno za Hrvaško, ker je to pomembno za Evropsko unijo in ker je to pomembno tudi za celotno regijo.

Vendar odgovoren odnos do vodenja tega dosjeja je takšen, ki temelji na pogajalskem okviru, ki je bil dosežen, dogovorjen s Hrvaško, ki temelji na revidiranem pristopnem partnerstvu, ki ga je nedavno sprejel Svet, in na drugih aktih Evropske unije. In na tej podlagi upamo in želimo, da bo Hrvaška napredovala čim hitreje in slovensko predsedstvo si bo za to prizadevalo.

Glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije: gospod Wiersma, gospa Berès, nekateri drugi, so omenili nevarnost politične destabilizacije v državi. Predsedstvo upa, iskreno upa, da do tega ne bo prišlo. Politična kriza, morebitne predčasne parlamentarne volitve, to bi za nekaj mesecev zaustavilo proces potrebnih reform.

Računamo na to, da bo ohranjena in okrepljena enotnost državljanov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ne glede na njihovo politično in etnično pripadnost, enotnost glede skupne prihodnosti, njihove skupne prihodnosti v Evropski uniji in evro-atlantskih strukturah. Pomembno je tudi, da so se notranje politične razmere z vrnitvijo albanske stranke DPA v vladno koalicijo konsolidirale.

Zdaj je čas in ta čas je omejen, imamo ga le do naslednjega jesenskega poročila Evropske komisije, poročila rednega poročila o napredku. Pomembno je, da se v tem času nadaljuje delo, ki je konec lanskega leta dobilo nov pospešek, predvsem z oživitvijo političnega dialoga in s konkretnimi rezultati na področju reform. Ustanovljen je bil nacionalni svet za evropske integracije, sprejet je bil ambiciozen načrt za izpolnitev nalog iz pridružitvenega partnerstva. Na tej poti je potrebno nadaljevati.

Slovensko predsedstvo bo Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo še naprej odločno podpiralo na tej poti.

Naj končam z naslednjo mislijo: vprašanje stabilnosti Zahodnega Balkana in pa pospešenega vključevanja regije v evropski okvir mora ostati visoko med prednostnimi področji delovanja Unije. Slovensko predsedstvo je to vprašanje postavilo kot eno svojih prednostnih nalog. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Dejstvo je, da je naložba v evropsko prihodnost Zahodnega Balkana tudi naložba v prihodnost Evropske unije same.

Zahvalil bi se rad zelo široki podpori članic in članov Evropskega parlamenta za do evropske perspektive zahodnega Balkana, zahvalil bi se tudi za vaš prispevek k tej razpravi danes. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 
 

  Olli Rehn, komisar. Gospa predsednica, na začetku se zahvaljujem poslancem za zelo konstruktivno razpravo, ki po mojem mnenju izpostavlja pomen evropske perspektive Zahodnega Balkana.

Izpostavljenih je bilo več pomembnih vprašanj in v tem kratkem govoru lahko odgovorim le na nekatera. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi slovenskemu predsedstvu, da je med svojim mandatom prednostno obravnavalo Zahodni Balkan. Mislim, da je bilo neformalno srečanje zunanjih ministrov na Brdu v Sloveniji, ki je potekalo pred nekaj tedni, zelo pomembno ter je kot današnja razprava ponovno zagotovilo spodbudo in energijo za našo politiko o Zahodnem Balkanu. Mislim, da smo zdaj na pravi poti.

Regija je v zadnjih nekaj letih stalno napredovala in ko bomo lahko ustrezno odpravili velike izzive v zvezi z nestabilnostjo, kot je stanje po razrešitvi statusa Kosova ali krhka demokracija v Srbiji, sem prepričan, da bo prihodnost te regije zelo optimistična in da je njena prihodnost dejansko v Evropski uniji.

Predsedstvo je že odgovorilo na pripombe glede Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije. To stališče podpiram in mislim, da je ta država pripravljena, da v letošnjem letu naredi zgodovinski korak naprej, če bo delovala odločno in si trajno prizadevala za izpolnjevanje meril uspešnosti.

Spodbudno je, da je makedonska vlada pripravila akcijski načrt za doseganje meril uspešnosti in nov nacionalni načrt za sprejetje pravnega reda Skupnosti. Državo zdaj spodbujam, naj svoje načrte uresniči in si tako zagotovi pozitivno priporočilo Komisije naslednje leto spomladi.

Več vas je omenilo liberalizacijo vizumskega sistema. Obvestim vas lahko, da Komisija zdaj obravnava časovni načrt za liberalizacijo vizumskega sistema v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji. Državi bomo v kratkem predložili osnutek in ker je v več pogledih precej napredna, na primer glede biometričnih potnih listov, upam, da bomo lahko brez večjih težav izpolnili pogoje časovnega načrta in tako dosegli cilj potovanja brez vizumov za državljane Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Prav tako vam želim sporočiti, da bomo v kratkem, in sicer do konca aprila, predstavili podoben časovni načrt pogajanj o potovanju brez vizumov za Srbijo, saj si tudi srbski običajni državljani tega zelo želijo. Omogočiti želimo doseganje tega pomembnega cilja.

V zvezi s Hrvaško lahko zaključim, da je večina poslancev Evropskega parlamenta realistična glede ukrepov, ki jih mora sprejeti Hrvaška, da bi lahko v letu 2009 uspešno zaključila pristopna pogajanja. To je pravilno, ker resnični prijatelji Hrvaške težav ne smejo prikrivati, ampak morajo biti iskreni glede potrebnih ukrepov ter Hrvaško spodbujati h konkretnemu in takojšnjemu izvajanju potrebnih reform. Nujno je trajno prizadevanje.

Gospod Posselt je Komisijo pozval, naj okrepi svoje prizadevanje, in lahko mu zagotovim, da bo Komisija brez kakršnih koli težav obravnavala pogajalska stališča v različnih poglavjih, ko bo Hrvaška izpolnila merila uspešnosti.

Gospa Ek je govorila o okoljskih vidikih čezmernega ribolova v Jadranskem morju, na kar se želim odzvati in vas vse obvestiti, da je predsednik vlade Sanader predsedniku Barrosu in meni osebno govoril o svoji zaskrbljenosti v zvezi s posebnim območjem sredi Jadranskega morja, in sicer breznom Jabuka/Pomo, ki je pomembno drstišče. Komisija odločno podpira trajnostno upravljanje ribjih staležev in komisar Borg je bil na tem področju zelo dejaven. Komisija je pripravljena obravnavati predlog za vzpostavitev zaščitnega ribolovnega območja v Jadranskem morju, kot predvideva nova uredba o Sredozemlju. To bo zahtevalo nadaljnje razprave s Slovenijo, Italijo in Hrvaško ter seveda s Komisijo.

Končno, gospod Lebech je navedel nordijski model kot zgled za regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu. Mislim, da je nordijski svet že imel to vlogo; uporabil se je kot vzor za nastanek sveta za regionalno sodelovanje v jugovzhodni Evropi s sedežem v Sarajevu, ki je zdaj forum za regionalno politično sodelovanje na Zahodnem Balkanu.

Spodbudno je, da se je regionalno sodelovanje v zadnjih nekaj letih znatno izboljšalo, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija pa sta k temu uspehu dejavno prispevali. Očitno je, da smo presegli obdobje, ko se je le nekaj let nazaj regionalno sodelovanje obravnavalo s precejšnjim nezaupanjem, in sicer kot poskus vračanja Jugoslavije. Zdaj se njegov pomen razume drugače, zlasti zaradi konkretnih praktičnih koristi, kot so gospodarske koristi, komunikacije, promet, stiki med ljudmi, in ker regionalno sodelovanje države približuje Evropski uniji. Čezmejno sodelovanje je pravzaprav bistvo Evropske unije.

Ponovno se vam zahvaljujem za zelo odgovorno in vsebinsko bogato razpravo ter poročevalcema čestitam za njun pomemben prispevek k tej razpravi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Gospe in gospodje, veseli me, da lahko v Parlamentu pozdravim novo komisarko, gospo Androullo Vassiliou.

Gospa komisarka, čestitam vam ob prevzemu vaše funkcije. Prepričana sem, da lahko v Evropskem parlamentu pričakujemo uspešno sodelovanje.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Hannes Swoboda, poročevalec. Gospa predsednica, v imenu svoje skupine vam čestitam za vaše imenovanje. Vašo izvolitev smo odločno podpirali in želimo vam vse dobro.

(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se vam za to razpravo, ki je bila zelo uspešna in konstruktivna. Dotakniti se želim vprašanja v zvezi z letom 2009, ki ga je izpostavil gospod Schmitt. Mislim, da bomo jutri dosegli skupno rešitev, ker je splošna široka podpora zelo pomembna.

Zakaj je bila Hrvaška uspešna? Ker se je v državi doseglo široko soglasje in upam, da se bo to kljub nekaterim nesoglasjem v zvezi s sestavo skupnega odbora EU nadaljevalo tudi v prihodnosti. Hrvaška je bila uspešna tudi, ker je dosegla dejansko soglasje s svojimi sosedami, čeprav se je morala za to včasih zelo potruditi, kar dokazuje primer ribolovne cone.

Če se lahko navežem na Makedonijo, zelo jasno pozivam makedonske voditelje, naj upoštevajo te izkušnje ter poskušajo doseči soglasje na nacionalni ravni in s svojimi sosedi.

Seveda je enostavno spodbujati k delovanju in se kot gospa Beer obnašati kot pomembni svetovalci. Kot so navedli gospa Pack in mnogi drugi, obe državi, Grčija in Makedonija, morata še v naslednjih nekaj dneh narediti korak naprej. Na tej točki nastanek notranje politične krize v Makedoniji tej državi ne bi pomagal. To ovira pot k EU in iskanje rešitve glede spora z Grčijo.

Prav v tem je povezava s Hrvaško, ki sem jo omenil. Hrvaška je bila uspešna zaradi treh zelo dobrih vlad, vključno z Račanovo in Sanaderjevo vlado, ki so dejansko sprejele pomembne ukrepe in spremenile svoja stališča zaradi „nacionalnih interesov“. Zato ponovno pozivam, da se na Hrvaškem ohranja skupno stališče, da se podobno stanje doseže v Makedoniji in da si predsedstvo še naprej prizadeva za isto stvar kot v preteklih tednih, tj. napredek v celotni regiji. Gospa komisarka, prepričan sem, da si bo Komisija na vse mogoče načine prizadevala za dokončanje teh pogajanj v letu 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer, poročevalec. − (NL) Gospa predsednica, v tej sejni dvorani obstaja precejšnje soglasje glede vprašanja Makedonije. Začeti se morajo pogajanja in razrešiti se mora spor z Grčijo glede imena. Razen gospoda Stoyanova, ki se verjetno sklicuje na prvotno pridružitev Makedonije Bolgariji na podlagi pogodbe iz Svetega Štefana iz leta 1878, si vsi, vključno z Grčijo, prizadevajo za enakovreden položaj Makedonije v Evropski uniji.

Do zdaj sta obe strani spretno pojasnjevali dolgoročno zavezo nasprotne strani. Grčija pričakuje, da bo Makedonija spremenila svoje ustavno ime, Makedonija pa je do 2. aprila pričakovala, da Grčija ne bo ovirala njenega vstopa v EU.

Nobena od strani se ne zaveda, da je vse to ostalim evropskim državljanom popolnoma nerazumljivo. Obe strani si želita uspešno širitve Evropske unije, vendar jo hkrati še bolj zadržujeta. Zdi se, da gre za preskus, kdo bo naredil prvo potezo. Če se to ne bo zgodilo, se bo širitev, ki si jo vsi želimo, začasno ustavila.

Strinjam se z gospodom Kacinom in gospodom Piniorjem, da ne smemo čakati na kakršna koli nadaljnja poročila, ampak izkoristiti prvo ustrezno priložnost za začetek pogajanj z Makedonijo.

Gospa predsednica, svoj govor v tej skupni razpravi o dveh državah kandidatkah zaključujem s pripombo glede Hrvaške, za katero moja skupina ni zaprosila za ločen čas za govor.

Hrvaška se je želela EU pridružiti na začetku leta 2009, vendar se bo to zgodilo leta 2010 ali 2011. Glavna težava, ki še ni rešena, je ladjedelništvo na jadranski obali. Delegacija EP, ki je 29. aprila obiskala ladjedelnico v Rijeki na Hrvaškem, je imela za to dobre razloge. Moja skupina meni, da od Hrvaške ne bi smeli zahtevati ničesar, kar bi prebivalstvo lahko obravnavalo kot nerešljivo težavo in zaradi česar bi bil pristop države k Evropski uniji po nepotrebnem sporen.

Če povzamem, poskusimo spodbujati napredek obeh držav na poti k Evropski uniji, da bi čez nekaj let lahko v svoji sredi pozdravili tako Hrvaško kot Makedonijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 11.00.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Mislim, da je treba v razpravi o poročilu o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji iz leta 2007 izpostaviti dve ključni ugotovitvi, in sicer da mora ta država neprekinjeno in odločno napredovati k vključevanju v evropske in čezatlantske strukture ter da je pomembno spodbujati mlado generacijo v tej republiki.

Evropska in čezatlantska perspektiva Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije je široko priznana in poročilo iz leta 2007 priznava prizadevanja v zvezi s tem. Kljub temu pa želim poudariti pomen nadaljnjega izvajanja teh reform. Upam tudi, da bo spoštovanje pravic etničnih in nacionalnih manjšin še naprej prednostna naloga makedonske vlade za zagotovitev zanesljivega sistema za zaščito vseh skupnosti, vključno z romunsko govorečimi osebami.

Na koncu poudarjam, da je treba v tej republiki spodbujati mlade. Treba jim je zagotoviti vse nujne pogoje za visoko kakovostno izobraževanje v duhu medkulturnega dialoga in medsebojne strpnosti. Mobilnost in prost pretok mladih Makedoncev je treba obravnavati kot ključno prednostno nalogo v odnosih med to državo in EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Iles Braghetto (PPE-DE), v pisni obliki. (IT) Danes smo sprejeli poročilo gospoda Swobode o Hrvaški, ki je na poti k vstopu v EU. V imenu ribičev s celotnega območja Jadranskega morja pozdravljam odločitev te države pristopnice, da zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju ne uveljavi za države članice EU. Če se položaj ne bi spremenil, bi to pomenilo nepravično in v celoti razlikovalno obravnavanje hrvaških ribičev in ribičev iz držav članic EU.

To je torej velik uspeh načela pacta sunt servanda v smislu diplomacije in splošnem smislu. To je tudi zmaga zavezanosti skupnim načelom Evropske unije nasproti političnemu nastopaštvu za zaščito nacionalističnih interesov.

 
  
MPphoto
 
 

  Gábor Harangozó (PSE), v pisni obliki. Nobenega dvoma ni, da si Hrvaška od začetka pristopnih pogajanja odločno prizadeva za izpolnitev zahtev pravnega reda Skupnosti. Z veseljem ugotavljamo, da se je odprlo več novih pogajalskih poglavij. Pristop Hrvaške mora postati spodbuda in zgled za vse ostale potencialne in dejanske države kandidatke na Zahodnem Balkanu.

Kljub znatnim prizadevanjem Hrvaške za izpolnitev standardov EU je treba nekaterim področjem nameniti večjo pozornost, in sicer boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem, boju proti vsem oblikam diskriminacije (zlasti v zvezi z Romi in nacionalnimi manjšinami), razumni uporabi sredstev Skupnosti, ukrepom za zaščito okolja in reformi javne uprave.

Te točke so ključne, saj bi nadaljnji razvoj na teh področjih dejansko zagotovil večjo stabilnost v državi in celotni regiji. Jasno je, da mora stabilizacija Zahodnega Balkana prek procesa evropeizacije ostati glavni prednostni cilj, k doseganju katerega bo zagotovo pomembno prispeval uspešen pristop Hrvaške.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. Gre za spodbudno poročilo o napredku Makedonije. Za ta napredek je ključno novo politično soglasje, ki so ga dosegle različne strani. Takšno soglasje je pomembno pomagalo tudi moji državi, Estoniji, da se je uspešno pridružila EU.

Stabilni medetnični odnosi, finančne reforme ter uspešen boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji so le nekateri dejavniki tega napredka. Hkrati z zagotavljanjem pravic manjšinam pričakujemo, da se bo večja neodvisnost odgovorno uporabila za utrditev makedonske države kot celote.

Makedonijo je treba pohvaliti tudi zaradi ohranjanja dobrih medsosedskih odnosov s Kosovom in Srbijo.

Vstop makedonskih državljanov v države EU je postal resna težava. Čim prej moramo vzpostaviti enaka pravila o poenostavitvi vizumskih postopkov, kot veljajo za Hrvaško.

Na podlagi občudovanja vrednega napredka, ki ga je dosegla Makedonija, odločno predlagam, da Komisija začne pristopna pogajanja že v letu 2008.

Na koncu pozivam naše grške prijatelje, da izkažejo dobro voljo in prilagodljivost ter dosežejo razumen kompromis, ki bo Makedoniji omogočil, da se znebi oznake Titove komunistične federalne države.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Moja pripomba zadeva vrh Nata, ki je pred kratkim potekal v Romuniji, in posledice odločitev v zvezi z nekaterimi vprašanji Unije. Poleg ostalih pomembnih sklepov je bila sprejeta odločitev, da bodo imele Bosna in Hercegovina, Črna gora ter Srbija koristi od večjega sodelovanja z Natom. Sprejela se je tudi odločitev, da bosta Ukrajina in Gruzija prejeli akcijski načrt za vstop v zvezo po poenostavljenem postopku, ko bosta pripravljeni.

Te odločitve so koristne za Evropsko unijo; krepitev dialoga in akcijski načrt med drugim pomenita več demokracije, več demokracije na vzhodnih mejah pa lahko zmanjša obseg izzivov na področju notranjih zadev.

Več demokracije in reforma institucij v sosednjih državah, kot je Ukrajina, pomeni večjo zaščito na zunanjih mejah, večji nadzor nad organiziranim kriminalom in nov ukrep za razširjanje vrednot, na katerih temelji Evropska unija.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Rogalski (UEN), v pisni obliki. (PL) Hrvaška si je uspešno prizadevala za odpravljanje obstoječih delitev in doseganje enotnosti prebivalstva, kar je eden od ciljev članstva v Evropski uniji.

Vstop Hrvaške v Evropsko unijo bi imel velike regionalne posledice in bi preskusil obseg obveznosti glede Zahodnega Balkana, ki jih je sprejela EU. Pomembno sodelovanje Hrvaške v pristopnih pogajanjih je pozitiven znak, kar dokazuje veliko odprtih pogajalskih poglavij. Poudariti je treba tudi, da je Hrvaška precej napredovala na večini področij, ki jih zajema zakonodaja Skupnosti. Za uveljavitev reform pa je treba odpraviti težave v posameznih sektorjih. Za lažje vključevanje je treba pripraviti seznam sredstev, ki so za to potrebna. Zlasti je pomembno, da se pospeši proces povečanja pristojnosti uprave za uvedbo novih predpisov. Pospešiti je treba tudi proces reforme javnega sektorja na lokalni in regionalni ravni oblasti. Sodstvo je še en sektor, ki zahteva temeljito reformo.

Pomemben dosežek hrvaških organov je njihovo vztrajno prizadevanje, da se o vojnih zločinih nepristransko razsoja na nacionalnih sodiščih. Ostali dosežki hrvaške vlade, ki pospešujejo pristopni proces, so tudi razvoj hrvaškega gospodarstva in reforme na področju zaščite okolja. Na podlagi poročila o napredku, ki ga je Hrvaška dosegla v letu 2007, lahko sklepamo, da je ta država z obvladovanjem izzivov, s katerimi se srečuje, sprejela dejaven pristop k pristopnemu procesu.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE), v pisni obliki. Gospa predsednica, pozdravljam napredek Hrvaške na njeni poti k dokončanju pristopnih pogajanj v letu 2009. Postopno vključevanje nekdanjih jugoslovanskih republik je bistveno za stabilnost v regiji Zahodnega Balkana.

Čeprav je zlasti na področjih manjšinskih pravic, mejnih vprašanj in reforme pravosodja treba narediti še veliko, si mora Hrvaška še naprej odločno prizadevati za čim prejšnje članstvo v EU v skladu s pristopnimi merili. Članstvo Hrvaške v prihodnosti je logični naslednji korak po pristopu Slovenije leta 2004, da se poveča vključenost EU v tej regiji ter se sosednjo Bosno in Hercegovino in druge države Zahodnega Balkana spodbudi k nadaljnji krepitvi demokracije. Za boljše upravljanje tega procesa mora regija Zahodnega Balkana slediti zgledu nordijskega sveta.

Slovensko in pozneje francosko predsedstvo morata Hrvaški zagotoviti vso potrebno podporo, da bo presegla zaključne ovire na svoji poti k članstvu v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Iuliu Winkler (PPE-DE), v pisni obliki. (HU) Širitev in vključevanje novih držav članic je najuspešnejša zunanja politika Evropske unije. Naslednja stopnja te politike mora vključevati vstop Hrvaške v Evropsko unijo v bližnji prihodnosti.

Etnični Madžari v Romuniji so seveda zelo pozorni na etnične spore po vsem svetu in tudi sami smo spremljali nedavne dogodke v nekdanji Jugoslaviji. Največji nauk iz njene nedavne preteklosti je, da lahko nestrpnost večine, etnična nestrpnost in nacionalistični ekstremizem hitro povzročijo izbruh vojne v regiji. Hrvaška je po koncu vojn v Jugoslaviji v smislu svojega političnega in gospodarskega razvoja vzpostavila zgled v regiji.

Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo se ne sme zavlačevati in naklonjenost širitvi s strani držav članic se ne sme zmanjšati. Možnosti članstva v Evropski uniji moramo ponuditi celotni balkanski regiji, vključno s Srbijo in Kosovom. Hiter pristop Hrvaške k Evropski uniji bo spodbudil miroljuben soobstoj ljudstev v jugovzhodni Evropi ter prispeval k stabilnosti in razvoju v regiji. Hrvaška je s svojo zgledno nedavno zgodovino dokazala, da je sestavni del evropske družine.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. Na podlagi podatkov Eurostata je hrvaški BDP na prebivalca 53 % povprečja EU. Rast BDP na Hrvaškem je 6-odstotna. Jasno je, da je njen BDP na prebivalca višji kot romunski in bolgarski, in dejansko je sramotno, da Hrvaška ni dobila možnosti, da bi se Evropski uniji pridružila skupaj z Romunijo in Bolgarijo. Hrvaška je skozi stoletja veliko prispevala h kulturni podobi naše celine. Ne ovirajmo njenega razvoja in ji omogočimo, da bo do leta 2009 postala država članica.

 

20. Enominutni govori o zadevah političnega pomena
MPphoto
 
 

  Predsednica. – Naslednja točka so enominutni govori o zadevah političnega pomena.

 
  
MPphoto
 
 

  Simon Busuttil (PPE-DE). (MT) Na začetku tudi sam čestitam novi komisarki, gospe Vassiliou. Gospa predsednica, dejstvo, da bomo jutri odločali o dodelitvi skoraj 700 000 EUR iz globalizacijskega sklada za 675 malteških delavcev, ki so izgubili službe v podjetjih VF in Bortex na Malti, dokazuje našo solidarnost, ki je glavni temelj Evropske unije. Pomen Evropske unije je prav to, da morajo države članice svoja gospodarstva in trge sicer odpreti za konkurenco, vendar hkrati niso sami, ampak jim Evropska unija lahko pomaga pri obvladovanju izzivov, izkoriščanju priložnosti in omejevanju negativnih vplivov, ki jih ti lahko povzročijo. Gospa predsednica, danes delavci VF in Bortexa bolje razumejo pomen solidarnosti in Evropske unije in s tega govorniškega odra jih iskreno pozdravljam.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (PSE). – (RO) Nedavne demonstracije v Ljubljani so opozorile na vprašanje razlik v plačah med ženskami in moškimi, ki je negativni dejavnik pri doseganju želene socialne kohezije.

Čeprav smo na ravni Evropske unije dosegli pomemben napredek, je razlika še vedno 15 %, v Romuniji pa 13 %.

Opozoriti želim na težavo, ki se pojavlja v javnem sektorju, zlasti na področjih, kjer delajo večinoma ženske, tj. zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, lahka industrija in javna uprava, kjer najdemo nekatera najslabše plačana delovna mesta.

Pozdravljam naklonjenost komisarja Špidle v zvezi z odpravljanjem razlik v plačah in mislim, da je treba okrepiti ukrepe iz povezanega akcijskega načrta, zlasti točko 2, tj. razlike v plačah kot glavni del politike zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Harkin (ALDE). – Gospa predsednica, na kratko želim spregovoriti o izvajanju direktive o habitatih na Irskem, zlasti v zvezi z rezanjem šote na visokih barjih.

Irske rezalce šote in lastnike barij se zdaj poziva, naj opustijo rezanje šote za zasebne namene. Takšen položaj se je pojavil zaradi neomejenega industrijskega in tržnega rezanja šote po vsej EU, ki je povzročilo uničenje skoraj vseh visokih barij v Evropi. Zelo pomembno je razumeti, da je za veliko irskih podeželskih in mestnih prebivalcev rezanje šote dejavnost, ki se izvaja že več generacij. Ti ljudje ne bi smeli biti prikrajšani zaradi ostalih, ki uničujejo barja. Ker cene nafte zdaj dosegajo približno 110 EUR za sod, je jasno, da je šota zdaj zelo dragocen gospodarski vir za zadevne posameznike.

V tem smislu je treba na nacionalni ravni zagotoviti polno nadomestilo za izgubo pravic do rezanja šote in vzpostaviti prožno ureditev, da se uravnovesijo pravice lastnikov in potreba po ohranjanju visokih barij.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL). – (ES) Najlepša hvala, gospa predsednica. Evropsko komisijo pozivam, naj čim prej odpravi težave, s katerimi se srečujejo akreditirani španski novinarji v Kraljevini Maroko; maroška vlada jih preganja in jim grozi z izgonom, ker poročajo o sporu v Sahari.

Od januarja letos programi Televisión Española, TV3 in Canal Sur nimajo dovoljenja za oddajanje zaradi poročanja o tem konfliktu, pred kratkim pa so z izgonom grozili tudi dopisniku radijske postaje Cadena COPE, radijski postaji Cadena SER in časopisu La Vanguardia.

Mislim, da je ob upoštevanju naše sosedske politike nesprejemljivo, da maroška vlada resno ogroža svobodo izražanja in grozi vsem akreditiranim predstavnikom španskih medijev v Kraljevini Maroko, medtem ko ima do ostalih evropskih medijev drugačen odnos. Zato pozivam k hitremu in odločnemu odzivu Evropske komisije, da se te razmere odpravijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Na začetku svojega govora želim povedati, da z žalostjo spremljam dve sosednji državi, ki sta del sedanje skupne Evrope, kako v Evropskem parlamentu rešujeta medsebojne težave.

Za kaj dejansko gre v primeru madžarske vasi Mlynky? Glede na zadnje statistične podatke 54 % prebivalstva vasi sestavljajo Slovaki. Župan vasi Mlynky je petim slovaškim združenjem prepovedal delovanje v dveh prostorih, ki so jih imeli na voljo za svoje dejavnosti. Vendar je glede ravnanja s slovaško manjšino to dejanje le vrh ledene gore. V slovaški šoli v madžarski vasi se slovaški jezik poučuje tri ure tedensko kot tuji jezik, duhovnik pa mašuje v madžarskem jeziku. Dvojezični vaški časopis ne izhaja več.

Zahvaljujem se madžarskemu predsedniku, gospodu Sólyomu, ki je že na začetku obiskal to vas in prisluhnil obema stranema. Zahvaljujem se tudi madžarskemu varuhu človekovih pravic, ki je v tem primeru na strani slovaške manjšine. Vendar se zdi, da lokalni organi vztrajajo pri svojem stališču. Most prijateljstva blizu mesta Ostrihom, ki se je financiral iz sredstev EU, je le 30 kilometrov oddaljen od te vasi. Upam, da bo na tem območju zavladalo prijateljstvo, ki ga simbolizira ta most.

 
  
MPphoto
 
 

  Dariusz Maciej Grabowski (UEN). – (PL) Gospa predsednica, Nemci so v Bukarešti nasprotovali, da se Ukrajini in Gruziji izda uradno vabilo za vstop v NATO. Kot razlog so navedli svojo zaskrbljenost, da bi se lahko poslabšali odnosi z Rusijo. Vendar se Nemci zavedajo, da je bojazen Rusije v celoti neutemeljena, ker je NATO obrambna zveza ter si dejavno prizadeva za ohranjanje miru v Evropi in več regijah po svetu.

Pojavlja se torej vprašanje, proti komu se želijo Nemci boriti in kaj predstavljati v vse bolj združeni Evropi 21. stoletja. Verjetno ne proti državam jugovzhodne Evrope, vključno z Ukrajino in Gruzijo, ki imata izkušnje s sovjetsko okupacijo. Ali želijo Nemci v vse bolj združeni Evropi ponovno zbuditi duh politike 20. stoletja, tj. zvez in paktov, ki so povzročili vojne, zločine, holokavst in delitev Evrope? Ali je stališče, ki ga je Nemčija sprejela v Bukarešti, opozorilni znak, da se lahko skupna evropska zunanja politika uresniči le na ukaz Nemcev, ki si prizadevajo za lastne interese, ob tem pa pozabljajo na žalostno preteklost?

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Krupa (IND/DEM). – (PL) Gospa predsednica, Svet Evrope je bil ustanovljen za zaščito človekovih pravic, ki vključujejo pravico vsakega posameznika do življenja, in spodbujanje skupnih temeljnih vrednot ter hkrati za krepitev varnosti evropskih državljanov, kar pomeni prepoved ubijanja. Parlamentarna skupščina bo na svojem plenarnem zasedanju 16. aprila 2008 obravnavala poročilo z naslovom Dostop do varnega in zakonitega splava v Evropi, ki priporoča, da se ženskam zagotovi dostop do splava, da se odpravijo ovire za izvajanje splavov in da se zagotovijo cenovno dostopna kontracepcijska sredstva, vključno z metodami za prekinitev zgodnje nosečnosti, kar ni le škodljivo z zdravstvenega vidika, ampak tudi zelo neetično.

Temu poročilu nasprotujem, saj zanika cilje, zaradi katerih je bil ustanovljen Svet Evrope, ter spodbuja ubijanje najbolj nemočnih in kontracepcijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie Anne Isler Béguin (Verts/ALE).(FR) Gospa predsednica, paket o energiji in podnebju zaznamuje uvedbo nove vrste izsiljevanja, tj. izsiljevanja z uporabo emisij ogljika. Podjetje Arcelor-Mittal se je po razglasitvi ukinitve 575 delovnih mest v naselju Gandrange v departmaju Moselle 4. aprila 2008 strinjalo, da ohrani 124 delovnih mest na območju, če bo pridobilo certifikate za emisije CO2. Da bi omilil izgubo delovnih mest v regiji Lorraine, Arcelor-Mittal dovoljuje kroženje govoric o možnem projektu za zajemanje CO2, čeprav ta proces še ni bil potrjen v smislu njegove energetske nevtralnosti. Gandrange v departmaju Moselle postaja trojanski konj za energetsko intenzivne industrije z velikim zagovornikom v Evropskem svetu, francoskim predsednikom, gospodom Sarkozyjem.

Vesela sem, da je komisar navzoč, ker bi resnično rada zavrnila to novo vrsto izsiljevanja z uporabo emisij ogljika. Paket o energiji in podnebju mora slediti evropski zakonodaji. Evropski parlament mora zahtevati, naj Svet upošteva določena pravila in se ne pusti zavesti industriji, ki si prizadeva za brezplačne kvote. Kot sozakonodajalec moramo zagotoviti pošten dostop do kvot za evropska mala in srednje velika podjetja proti velikim industrijskim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Kinga Gál (PPE-DE). – (HU) Madžarski državljani, ki so se iz Romunije priselili na Madžarsko in se upokojili po letu 2007 s pristopom Romunije k Evropski uniji, še niso dobili pokojnine, ki jim pripada za število let pokojninske dobe v Romuniji.

Na podlagi veljavnega sporazuma med Romunijo in drugimi članicami Evropske unije bi morali romunski organi od 1. januarja 2007 izplačati pokojnine neposredno zadevnim. Romuni že nekaj mesecev ne izpolnjujejo te obveznosti, madžarski državljani, upravičeni do pokojnine iz časa pristopa Romunije leta 2007, pa na Madžarskem prejemajo le del pokojnine, ki jim pripada. Romunski organi običajno zavlačujejo obravnavanje takih vprašanj, kljub temu, da tudi v Romuniji veljajo ustrezne direktive EU.

Ker je naloga Komisije, da spremlja upoštevanje direktiv EU, pozivam Komisijo, da preuči, kakšne razmere obstajajo v Romuniji glede ocene in plačila pokojnin, ter opozori romunske organe na potrebo po čim prejšnji rešitvi tega vprašanja. Slaba tolažba je, da bi ti upokojenci v Luxembourgu dobili primer. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Miloš Koterec (PSE). – (SK) Lokalna vlada v madžarski vasi Mlynky, v kateri je 55 % prebivalcev Slovakov, je odobrila predlog župana, da izselijo dve slovaški organizaciji manjšin iz tradicionalne „slovaške hiše“.

Organizacije so lokalnim organom v pisni obliki nasprotovale in poudarile dejstvo, da kršijo obstoječ status in zanemarjajo nacionalne interese slovaške manjšine v vasi Mlynky. Odločitev o njihovi izselitvi ni naključno dejanje. Povod za to dejanje je bila odločitev lokalnih organov, da se prenehajo objavljati dvojezične revije, spremeni televizijsko oddajanje v škodo oddajanja v manjšinskem jeziku in zmanjšajo plačila slovaških učiteljev. To je splošno negativno gibanje, ki mu moram nasprotovati. Ti ukrepi in odločitve so nevarni predvsem zato, ker bistveno in morda premišljeno posegajo v status manjšin na zadevnem območju ter znižujejo obstoječe standarde na področju pravic manjšin. Madžarski varuh človekovih pravic za nacionalne in etnične manjšine, gospod Kállai, je te odločitve razglasil za nerazumljive.

Ukrepi lokalne vlade v vasi Mlynky, ki stalno napada slovaško manjšino, so zelo slab znak, zlasti v času, ko načrtujejo visoki uradniki slovaške in madžarske vlade srečanje svojih predsednikov vlade, od katerih se jasno pričakuje, da bodo izboljšali odnose med našima državama.

 
  
MPphoto
 
 

  Milan Gaľa (PPE-DE). – (SK) Nekateri poslanci Evropskega parlamenta so izrazili zaskrbljenost v zvezi z gradnjo elektrarne na premog v mestu Trebišov na vzhodnem Slovaškem.

Moram poudariti, da je Ministrstvo za gospodarstvo Slovaške republike zavrnilo to idejo in ne predvideva nadaljevanja gradnje elektrarne v okviru energetske varnosti v Slovaški republiki pred letom 2030. Podpiram prizadevanja prebivalcev mesta Trebišov, ki tudi pogumno nasprotujejo gradnji te elektrarne.

Poleg tega poudarjam, da so nekdanji predsednik vlade Slovaške republike, gospod Mikuláš Dzurinda, in drugi politiki, ki jih skrbi negativni vpliv elektrarne na okolje in kakovost življenja v mestu Trebišov ter negativni vpliv na edinstveni vinorodni okoliš Tokay, ki meji na Ukrajino in Madžarsko, usmerili svojo pozornost k ukrepom prebivalcev mesta Trebišov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Pannella (ALDE). (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisiji ter predsedstvu našega Parlamenta in Sveta bi rad posredoval nekaj informacij. Če dobimo priznanje Pekinga, čeprav slučajno, da Dalai Lama na vseh javnih nastopih in v izjavah v zadnjih nekaj letih nikoli ni pozival k neodvisnosti, ampak k avtonomiji, in če bo priznano tudi, da je na vseh javnih nastopih pozival k nenasilju, bi bilo mogoče to izjavo iz Pekinga takoj razložiti kot znak odprtosti in dobre volje vlade v izgnanstvu in Dalai Lame. Upam, da si želimo prizadevati za to.

 
  
MPphoto
 
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL).(EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, evropski finančni ministri so sklenili, da ne bodo podprli povišanja plač na evropski ravni, ki bi lahko pokrile vedno večje življenjske stroške. Vsi se spominjamo protestov v Ljubljani. Kolega poslanec, ki je pravkar govoril, jih je že omenil. Vsi tudi vemo, kako je povečanje življenjskih stroškov ogrozilo skupine s srednjimi in nižjimi dohodki. Kaj je v zvezi s tem storila EU? Popolnoma nič. Namesto tega se še vedno povečujejo plače direktorjev velikih podjetij, medtem ko običajni delavci zelo težko preživijo do konca meseca.

Za konec poudarjam, da je gospod Almunia opozoril na učinek mogočega povečanja plač na produktivnost. Take izjave so žalitev za več sto tisoč delavcev v finančnih težavah. Velik dobiček večnacionalnih družb seveda ni nobena skrivnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Beňová (PSE). – (SK) Nedavna dejanja Madžarske straže proti Romom resno ogrožajo osnovna načela, na katerih je bila zgrajena današnja Evropa, ogroža pa jih tudi dejstvo, da Madžarska straža odprto zagovarja ekstremizem in revizionizem ter vidi zunanjega sovražnika v sosednjih državah in med državljani drugih držav; to spremljajo stalne dejavnosti, ki so vedno pogostejše pri novih članih te organizacije, ki so zaprisegli pred manj kot dvema tednoma, podpirajo pa jih podobne politične stranke in skupine na Madžarskem in zunaj nje.

To ni edina naraščajoča grožnja, ampak tudi izziv, ki bistveno vpliva na vse ljudi z demokratičnim stališčem na Madžarskem in v sosednjih državah ter v celotni Evropi. Izražanje agresivnega nacionalizma, rasizma, ksenofobije, antisemitizma ali neofašizma ni in ne sme biti zaželeno v demokratični Evropi. Ti dogodki se ne smejo obravnavati kot sorazmerni in postranski, prav tako jih ni mogoče na noben način opravičiti.

Zato pozivam evropske institucije, da začnejo resno obravnavati to vprašanje.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod DOS SANTOS
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN). – (PL) Program Erasmus Mundus, namenjen povečevanju medkulturnega razumevanja ter promoviranju Evropske unije in njenih zelo dobrih rezultatov na področju izobraževanja, ni dostopen za mlade v Belorusiji.

Belorusija je država, ki ne spoštuje človekovih pravic, država, kjer se diskriminirajo nacionalne manjšine in sindikati ter preganja izražanje državljanskega odnosa. Zlasti mladi so kaznovani za svoja prepričanja, saj nimajo priložnosti za dodatne izobraževalne programe.

Najti moramo način, da mladim v Belorusiji, ki trpijo zaradi diskriminacije v smislu dostopa do znanja v lastni državi, zagotovimo dostop do ugodnosti programa Erasmus Mundus. Varšavska univerza in druge izobraževalne ustanove so sprejele študente, ki so bili izključeni iz izobraževalnih ustanov v Belorusiji, ker so se udeležili protestov.

Upam, da bo Evropska unija našla primerno rešitev za to vprašanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Caroline Lucas (Verts/ALE). – Gospod predsednik, v prihajajočem koncu tedna se bo začela druga faza največjega lova na tjulnje na svetu na obali Atlantske Kanade. Kanadska vlada je zagotovila, da se bo ta lov izvajal humano, lovci na tjulnje pa morajo zdaj v skladu s pogoji v njihovih dovoljenjih omamiti tjulenje in preveriti, če so nezavestni, nato pa jih pustiti izkrvaveti, preden jih oderejo.

Vendar je po besedah neodvisnih opazovalcev malo verjetno, da se bo to zgodilo. To so seveda ugotovili, ko so jim dejansko dovolili, da lahko opazujejo lov na tjulenje. Sistematični poskusi ministrstva za ribištvo, da onemogočijo spremljanje letošnjega lova, so bili skoraj tako zaskrbljujoči kot velike kršitve ureditev v zvezi z lovom na tjulnje, ki so bile do zdaj zabeležene. Če so kanadski organi tako zelo prepričani, da se te ureditve upoštevajo, zakaj si tako prizadevajo, da bi preprečili spremljanje tega lova strokovnjakom na področju dobrega počutja živali in novinarjem?

Poleg tega ne smemo pozabiti, da nikjer drugje v svetu, na primer v Rusiji in Namibiji, ni bilo sprejeto nobeno tako jamstvo na področju dobrega počutja živali za komercialni lov na tjulnje. Komisija mora v zakonodajnem obdobju, ki se zdaj končuje, sprejeti hiter ukrep kot odziv na pisno izjavo 38 z objavo predloga za prepoved uvoza in izvoza izdelkov iz tjulnjev ter trgovine z njimi. Taka prepoved ne bi vplivala na samooskrbno kmetijstvo, ampak bi izražala prizadevanje za zaščito dobrega počutja živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, na Portugalskem zdaj več večnacionalnih družb grozi s selitvijo dela proizvodnje, kot sta Yasaki Saltano in Delphi. V obeh primerih sta ti dve večnacionalni družbi, proizvajalki delov avtomobilov, prejeli več milijonov eurov sredstev Skupnosti za gradnjo tovarn in poklicno usposabljanje delavcev. Zdaj želi Yasaki Saltano, ki trdi, da je avtomobilska industrija v težavah, odpustiti več kot 400 presežnih delavcev v mestu Vila Nova de Gaia. Približno 70 % je žensk, od katerih ima večina zdravstvene težave, kot je tendinitis, ki ga je povzročilo delo v podjetju. V zvezi se zastavljata dve vprašanji: kakšno je stališče v zvezi s socialno odgovornostjo teh podjetij in kdaj bodo sprejeti ukrepi za preprečevanje takih selitev, da se zagotovijo pravice delavcev in spodbudi proizvodnja v naših državah?

 
  
MPphoto
 
 

  László Tőkés (NI). – (HU) Najprej Kosovo, zdaj Tibet. V obeh primerih je nasilna kolonialistična politika nacionalistično-komunističnih policijskih držav povzročila prelivanje krvi. V obeh primerih je nespoštovanje pravice ljudi do samoodločbe sprožilo krizo, ki ogroža svetovni mir na splošno. Nobelov nagrajenec Dalai Lama je izpostavil kulturni genocid in demografsko agresijo, ki ogrožata prebivalce Tibeta.

Tudi v nekdanji komunistični Romuniji so se izvajale podobne metode. Tako kot je Ceauşescu menil, da je zatiranje manjšin domača zadeva Romunije, je Kitajska zahtevala v primeru Tibeta.

Če lahko Evropski parlament podpira papeža Benedikta XVI pri izvajanju ukrepov proti nepravičnosti, sovraštvu in nasilju, se lahko bori tudi za zagotovitev ozemeljske avtonomije Tibeta. Veselimo se Dalai Lame in rimskokatoliškega papeža, ki v Evropskemu parlamentu opozarjata svet, da brez pravičnosti ni mogoče doseči miru.

 
  
MPphoto
 
 

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Najbolj pomembna tema na 10. srečanju odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino februarja v Evropskem parlamentu je bila pospešitev izdaje vizuma.

Po razširitvi schengenskega območja konec prejšnjega leta, so pogoji, pod katerimi se ukrajinskim državljanom odobrijo vizumi za države EU, postali strožji; povišale so se takse in podaljšala se je čakalna doba. Na zunanjih mejah EU se ne sme zgraditi nov berlinski zid prav v času, ko se Ukrajina odloča o svoji prihodnosti.

Zato pozdravljam sporazum med Slovaško in Ukrajino o lokalnem obmejnem prometu. Olajšal bo pogoste prehode slovaško-ukrajinske državne meje v obmejnih regijah, in sicer iz socialnih, kulturnih, ekonomskih ali družinskih razlogov. Hitra rešitev vprašanja vizumske ureditve bo pomagala prepričati državljane Ukrajine o ugodnostih članstva v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE). – (PL) Gospod predsednik, pozitiven rezultat zadnje širitve schengenskega območja je bila odprava kontrol na notranjih mejah EU. Poljska je seveda odpravila vse kontrolne točke, zato smo morali le v moji pokrajini zapreti več kot 55 mejnih prehodov. Njihova odprava je lokalnim organom zadala nalogo upravljanja preostale infrastrukture. To zajema veliko stavb, stolpov, hangarjev, skladišč in parkirišč skupaj s sosednjim območjem z odlično lokacijo, pogosto poleg pomembnih mednarodnih komunikacijskih poti. Okrožja lokalne samouprave, v katerih so ti objekti, so zainteresirana za njihovo upravljanje, vendar nimajo sredstev za to. Zdaj obstaja velika verjetnost, da se bodo vsi ti objekti uporabljali v komercialne namene.

Zato pozivam Evropsko komisijo, naj vzpostavi poseben sklad, ki bo pomagal okrožjem na obmejnih območjih, da to infrastrukturo upravljajo v komunalne namene, tudi čezmejno, s spodbujanjem kulturnega vključevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ryszard Czarnecki (UEN). – (PL) Gospod predsednik, ob tej priložnosti želim izraziti svoje spoštovanje pogumnemu gorskemu prebivalstvu Tibeta, ki se bori za državno neodvisnost. Kar bom povedal, ne izraža protesta proti Kitajcem. Ravno nasprotno. Spoštujem Kitajce, ki so se borili proti japonski zasedbi za nacionalno svobodo in državljanske svoboščine na Kitajskem, npr. z gibanjem Boxer Rebellion v 19. stoletju. To je še en dodaten razlog, da Kitajci glede na to tradicijo ne bi smeli kratiti prebivalcem Tibeta pravice do samoodločbe.

Kot poslanci Evropskega parlamenta moramo izraziti svojo solidarnost s Tibetom ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. Evropski politiki ne smejo dajati verodostojnosti olimpijskim igram v Pekingu, zato se jih ne smejo udeležiti. V tem obdobju se moramo izogibati Pekingu. To izjavljam kot goreč ljubitelj in opazovalec olimpijskih iger v Atenah. Z naše strani je to najmanj, kar lahko storimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospod predsednik, jutri je 10. obletnica Sporazuma iz Belfasta. Nekateri imajo veliko razlogov za praznovanje; jaz ne. Zakaj? Ker je Sporazum iz Belfasta nagradil 30 let terorizma na Severnem Irskem z ogrozitvijo pravičnosti in demokracije: pravičnosti z odobritvijo amnestije v obliki predčasnega odpusta za vse obsojene teroristične zapornike in demokracije z odreditvijo, da je treba neskesane teroriste vključiti v vlado regije, ki so jo uničevali več desetletij. To bo dosegla nepravičnost obvezne koalicije.

Regija, ki jo predstavljam, je edina regija v vsej Evropski uniji, v kateri se državljanom krati temeljna demokratična pravica, da z glasovanjem odstavijo stranko. Zakaj? Ker Sporazum iz Belfasta določa, da morajo biti v vladi zastopane vse stranke, drugače vlada ne more obstajati. To je Sporazum iz Belfasta, ki je neustrezen. Treba ga je obsoditi, ne slaviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Petya Stavreva (PPE-DE). – (BG) Gospod predsednik, spoštovani kolegi, eden od največjih izzivov, s katerimi se je srečevala moja država Bolgarija v prvih letih članstva v Skupnosti, je bila zagotovitev preglednosti in preprečevanje kakršne koli zlorabe evropskih sredstev.

V podporo protikorupcijskih prizadevanj sem predlagala ustanovitev javnega sveta državljanov za spremljanje porabe sredstev EU v bolgarskem kmetijstvu. To ne bo formalna ustanova, ampak tvorba civilne družbe za združevanje prizadevanj vseh, ki želijo zagotoviti, da se ta priložnost pospeševanja razvoja Bolgarije ne bi zapravila zaradi korupcije, zlorabe in slabega upravljanja.

Velik cilj je vzpostavitev mehanizma za javni nadzor in splošen dostop do informacij o tem, kako se porabljajo sredstva v kmetijstvu, ter informacije o izvajanju projekta in razširjanju najboljših praks v sektorju. Spomnimo se, da je spodbujanje dejavne udeležbe državljanov v socialnopolitičnih procesih ključna prednostna naloga na dnevnem redu Skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Več kot eno leto po priključitvi Romunije in Bolgarije k EU ter skoraj devet let po sprožitvi bolonjskega procesa osem evropskih držav ne priznava univerzitetnih diplom in drugih kvalifikacij, pridobljenih v teh dveh državah članicah.

Romunski državljani so pogosto žrtve diskriminacije, ko se želijo zaposliti ali želijo nadaljevati izobraževanje v tujini.

Nepriznavanje diplom prispeva tudi k nizki udeležbi v evropskih programih mobilnosti študentov, zlasti pri podiplomskemu študiju.

Romunski študenti na primer ne morejo sodelovati v programu magisterija, ki ga financira Erasmus-Mundus, v nobenem univerzitetnem središču katere koli od osmih držav članic, saj ne želijo priznati njihovih osnovnih univerzitetnih diplom.

To je diskriminacija zoper državljane države članice, ki omejuje njihove možnosti za pridobitev evropskih sredstev za akademsko mobilnost.

Evropska komisija je nedavno obsodila tako ravnanje. Menim, da mora imeti Evropski parlament enako močno stališče v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin-Ioan Nechifor (PSE). - (RO) Na podlagi podnebnih sprememb in glede na primarne naravne vire, zlasti energetske, ki jih je vedno manj in postajajo dražji, mora skupna kmetijska politika zagotoviti učinkovit instrument za dosego ciljev Evropske unije.

Na drugi strani neupoštevanje pravil Skupnosti na področju kmetijskih izdatkov zdaj narekuje izterjavo najmanj 83 milijonov EUR od enajstih držav članic s strani Evropske komisije. To ni velik znesek, vendar ker se kmetijska politika financira iz javnih skladov, menim, da je potrebna stalna zavezanost Evropske komisije, da bo pomagala državam članicam, zlasti na novo priključenim, da bi se te nepravilnosti bistveno zmanjšale, varnost preskrbe s hrano in varnost hrane pa bi dejansko postali dosegljiv cilj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). (RO) Komisija bo kmalu predlagala nov predlog spremembe direktive o pristojbinah za težka tovorna vozila za dostop do prometne infrastrukture.

Komisija mora do leta 2008 potem, ko preuči vse možnosti, vključno s stroški v zvezi z varstvom okolja, hrupom, prometnimi zastoji in zdravjem, predložiti splošno veljaven, pregleden in celovit model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bi oblikoval in pomenil osnovo za nadaljnji izračun pristojbin za uporabo infrastrukture.

Kakršne koli dohodke, zbrane na tak način, je treba ponovno vložiti v ustrezno infrastrukturo. Cestni prevozniki blaga potrebujejo posebno opremljena parkirišča, na katerih bi lahko vozniki popolnoma varno počivali, prav tako pa bi bila zavarovana njihova vozila in blago, ki ga prevažajo.

Menim, da je treba države članice finančno podpreti, hkrati pa prisiliti, da več vlagajo v varna parkirišča ter izboljšajo in razvijejo prometno infrastrukturo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE). – (ET) Gospe in gospodje, države članice Evropske unije od Estonije do Poljske so izgubile več milijonov zelo nadarjenih in pogumnih državljanov zaradi nacistične agresije in desetletij sovjetskega terorja. Poročilo Evropskega parlamenta „Državljani za Evropo“ je sprožilo ukrep „Dejavno evropsko spominjanje“. Namenjen je bil tako preprečevanju nacizma in stalinizma kot počastitvi spomina na žrtve nacističnih in stalinističnih režimov.

Zdaj, 70 let od skrivnega pakta Stalina in Hitlerja, Evropa še vedno ni dovolj ozaveščena o nasilnosti Stalinovega aparata prisile. Države članice morajo ustanoviti stalno medvladno delovno skupino, ki bi izvajala nepristranski pregled zločinov boljševikov in KGB ter jih ocenila po evropskih vrednotah.

23. avgust je treba določiti za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma. Nacisti in boljševiki so 23. avgusta 1939 razdelili Evropo na dve območji vpliva. Tako so zadali Evropi veliko rano, ki se še do danes ni povsem pozdravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE). – (RO) To sejo Evropskega parlamenta bi rad izrabil kot priložnost, da spregovorim o zgodovini vrha Nata v Bukarešti, glavnem mestu Romunije, od 2. do 4. aprila.

Vsi vemo, kako pomemben je NATO za varnost evro-atlantskega območja ter demokratizacijo in blaginjo na novo priključenih držav. Romunija se je Natu priključila leta 2004 in upamo, da bosta to storili tudi Hrvaška in Albanija, državi, ki sta bili v Bukarešti pozvane, da se priključita Natu.

Prepričan sem, da se bo tudi kriza v zvezi z imenom Makedonije rešila z dialogom z Grčijo, da bo še ena zanesljiva partnerica Evropske unije, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, pozvana k priključitvi Natu.

Vemo tudi, da je pristop k Natu pomemben korak k vključevanju v Evropsko unijo.

Kot član skupine ALDE Evropskega parlamenta pozdravljam odprtost Nata Ukrajini in Gruziji, kar je odločilen znak usmeritve teh držav na evropsko pot.

Prepričan sem, da bosta tudi Evropska unija na splošno in zlasti Evropski parlament odprta za spodbujanje Ukrajine in Gruzije, da izbereta pravo pot, tj. evropsko pot.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, proces ratifikacije reformne pogodbe EU se nadaljuje. Tudi poljski parlament je po vzoru med drugim francoskega, romunskega, slovenskega in madžarskega parlamenta sprejel odločitev o ratifikaciji. Morda ni nič narode s tem, ampak z dejstvom, da so poslanci zelo hitro ratificirali Pogodbo in pogosto niso bili sposobni obvladati njene vsebine. Glede na te razmere so številne pobude za ratifikacijo Pogodbe z nacionalnimi referendumi popolnoma upravičene. Nazadnje je v demokraciji najpomembnejši državljan in ne poslanec, najpogostejša oblika izražanja pa je referendum in ne glasovi poslancev in parlamentov. Državljani imajo pravico, da ne priznajo ratifikacije Pogodbe, če je še niso prebrali.

Ta dejstva so podlaga za prihodnje politične in nacionalne spore, vse pa naj bi se dejansko izvajalo ob upoštevanju človekovih pravic ter želje svobodnih držav in ljudstev v imenu skupnega dobra.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylwester Chruszcz (NI). – (PL) Gospod predsednik, v svojem govoru bi rad poudaril vprašanje lastninskih pravic, pravic ljudstev in pravic verskih manjšin v Ukrajini, ki je izrazila željo po pristopu k Evropski uniji. Sovjetski organi so leta 1962 zaprli katoliško cerkev Sv. Magdalene v mestu Lwów in jo spremenili v dvorano orgelskih recitalov ter pri tem uničili veliko vrednih ostankov. Od leta 1991 so se prebivalci mesta Lwów borili za obnovo cerkve, posvečene Sv. Magdaleni, vendar do zdaj niso bili uspešni.

Ob upoštevanju sprave med poljskim in ukrajinskim narodom bi rad prek foruma Evropskega parlamenta pozval organe mesta Lwów k vrnitvi cerkve cerkvenim organom, da se poglobi prijateljstvo med našima narodoma, poljskim in ukrajinskim, ter da ta cerkev postane simbol sprave, ki je zelo pomembna glede na prihajajoče prvenstvo Euro 2012.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian Zlotea (PPE-DE). – (RO) Poudaril bi rad problem ljudi, ki trpijo za levkemijo in vsako leto umirajo v Romuniji ali drugih državah članicah, ne da bi lahko kar koli storili proti temu, saj nekatere države niso vključene v mednarodni register nedružinskih dajalcev.

V Evropi je tak register na voljo, vendar žal nimajo vse države članice dostopa do njega. V Romuniji ta register ne deluje. Ta pomanjkljivost je povzročila veliko višjo stopnjo smrtnosti v Romuniji kot v drugih državah članicah. Več sto mladih vsak dan umre le zaradi tega, ker nimajo dostopa do tega registra. Vendar ta problematika ni prednostna naloga sedanje vlade v Romuniji.

Rad bi, da bi imele države članice enak dostop do tega registra. To bi povzročilo zmanjšanje nezakonite trgovine z organi in ljudem z levkemijo zagotovilo možnost življenja, ne glede na njihov finančni položaj. Menim tudi, da bi bilo treba obolelim omogočiti presaditev kostnega mozga glede na resnost njihovega stanja in ne glede na nacionalnost.

Glede na to, da smo danes volili za naložbe, prosim gospo komisarko Vassiliou, da poišče rešitev za to problematiko. Vse evropske institucije, vključno s Parlamentom, morajo podpreti informativne kampanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE). – (RO) Romunija je imela prejšnji teden čast, da v Bukarešti gosti vrh Nata. Kot poročevalka o regionalnem sodelovanju v črnomorski regiji želim pozdraviti organizacijo tega ključnega dogodka v črnomorski regiji in zlasti odprto priznavanje strateške pomembnosti te regije.

Upam, da bo to priznavanje pomenilo okrepljena in konkretna prizadevanja na ravni Evropske unije in Nata, da črnomorsko regijo preoblikujemo v območje stabilnosti in blaginje ter zagotovimo varnost celotne evropske celine.

Nič manj pomembno ni priznavanje čezatlantskih teženj Gruzije in Ukrajine. Pot teh dveh držav k pristopu Natu se ne sme spremeniti, v letih 2008 in 2009 pa morajo ti dve državi in NATO pokazati napredek v tej smeri.

Na koncu pozdravljam dejstvo, da so države članice Zavezništva dokazale prožnost in dolgoročno vizijo, zaradi česar je vrh v Bukarešti postal pomembno merilo uspešnosti širitve Nata in prihodnjega razvoja varnostnega sistema.

 
  
MPphoto
 
 

  Yannick Vaugrenard (PSE).(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje,v zadnjih nekaj dneh je v mestu Saint-Nazaire v Franciji ponovno ostalo brez plačila nekaj delavcev, tokrat grških, ki jih je zaposlil nemški podizvajalec za drugega podizvajalca v ladjedelniški industriji.

Sodišče Evropskih skupnosti je ponovno poudarilo pravice delavcev v zvezi z zaposlitvijo, začasno premeščenih v EU, vendar kako učinkovite so te pravice, če Evropa nima potrebne zakonodaje, ki bi zagotovila odškodnino zaradi napake podizvajalca?

To niso več osamljeni primeri. V celotni Evropski uniji nosilci odločanja vedno bolj uporabljajo vrsto podizvajalcev iz drugih držav članic, primeri začasno premeščenih in neplačanih delavcev pa postajajo vse pogostejši. Trije moški, trije grški zaposleni, so končno prejeli plačilo, vendar šele po treh tednih gladovne stavke.

Ne smemo le preveč optimistično govoriti o Evropi, nato pa ne storiti ničesar. Bistveno je, da čim prej zagotovimo potrebno pravno varnost za nosilce odločitev, ki jih je treba obtožiti za neuspeh podizvajalcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Toomas Savi (ALDE). – Gospod predsednik, opozarjam na vzporednico med olimpijskimi igrami v Pekingu in Moskvi pred 28 leti. Odobritev pravice do organiziranja olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 je bila najbrž zvit načrt administracije Jimmyja Carterja in njegovega varnostnega svetovalca Zbigniewa Brzezinskija, da se Sovjetska unija vsaj za kratek čas odpre Zahodu in njegovemu demokratičnemu vplivu.

Naš cilj je sprožiti demokratizacijo na Kitajskem, zato moramo ceniti možnost take mednarodne navzočnosti v državi, ki je drugače precej izolirana. Z bojkotiranjem olimpijskih iger v Pekingu preprečimo tudi zmago kitajskih organov. S tem pa izgubimo priložnost uvedbe temeljnih demokratičnih vrednot pri Kitajcih. Naša navzočnost na olimpijskih igrah v Pekingu se ne sme obravnavati kot sprejetje kitajskih organov, ampak kot prizadevanje, da bi Kitajci videli potrebo po prehodu na nov režim.

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Cappato (ALDE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zahvalil bi se rad 25 kolegom poslancem, ki so podpisali pismo kamboškemu predsedniku vlade in diktatorju Hunu Senu, v katerem so opozorili na primer Saumure Tioulonga, enega od voditeljev stranke Sam Rainsy. Na ta primer bi rad opozoril tudi Komisijo. Vemo, da obstaja veliko tveganje, da bo v Kambodži aretiran Saumura Tioulong, ki je tudi član nenasilne radikalne stranke. Do zdaj se to še ni zgodilo in upam, da je za to delno krivo posredovanje mojih kolegov poslancev, vendar je treba te razmere zelo pozorno spremljati.

To priložnost bi rad izkoristil tudi za to, da predsednika in kolege poslance opozorim, da nam je kitajsko veleposlaništvo vsem poslalo pismo, ki omenja separatistični značaj „tolpe“ Dalai Lame, ki naj bi bila v skladu s tem pismom nasilna. Menim, da je to ena od izjav in idej, ki jo želimo izkoreniniti iz kitajskega režima, da se zagotovi demokracija na Kitajskem, v Tibetu in drugje.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) V zadnjih 48 urah so se v Sofiji v Bolgariji izvedli trije umori po naročilu. Odkar je urad prevzel Roumen Petkov, sedanji minister za notranje zadeve, je bilo v Bolgariji izvedenih 22 umorov po naročilu, in sicer poslovnežev, mafijskih šefov in politikov. Niti enega niso rešili, niti ena oseba ni bila obsojena. V ponedeljek sredi belega dne je bil umorjen pisatelj Georgi Stoev. Napisal je veliko knjig o preiskavi organiziranega kriminala. Medtem se je izkazalo, da je bil minister Petkov redno v stiku s storilci kaznivih dejanj in se je celo sestal s takimi posamezniki. Ta dejstva jasno izražajo popolno prepletanje vlade in mafije. Povedati želim, da je bolgarski minister za notranje zadeve povezan z mafijo.

Bolgarskemu narodu je bilo v predpristopnem obdobju zagotovljeno, da jih bo Unija zaščitila pred banditizmom in uboji ter da bo spodbujala stabilnost in varnost za življenje brez kriminala. Danes lahko vsak od nas postane naslednja žrtev, zato mora Unija ukrepati in odpraviti to sramotno rano. Ne le rano Bolgarije, ampak celotne Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI). – (BG) Predsednik vlade, kolegi, besedo sem prevzel zaradi ponovnega tragičnega dogodka, ki se je zgodil pred nekaj dnevi v Bolgariji in prekinil našo tišino. V ponedeljek je bil v središču bolgarske prestolnice Sofije v demonstrativnem atentatu ustreljen pisatelj Georgi Stoev. V približno desetih knjigah je nazorno opisal popolno resnico o organiziranem kriminalu v naši državi in njegovi tesni povezanosti s politično elito in sodstvom.

Ta umor po naročilu je tako kot drugi brezobzirno pokazal, da so tožilstvo, pravosodni sistem in ministrstvo za notranje zadeve v naši državi nemočni pri obvladovanju kriminala ali, kar je še bolj grozno, nimajo želje, da bi to storili. Zaradi njihovega neukrepanja postajajo soudeleženci zločinov, izkoriščajo pa jih le za politično izsiljevanje nekonformistov. Gospod Barroso, predsednik Evropske komisije, na nedavnem obisku v Bolgariji tega ni tako neposredno poudaril le naključno. Žalostna resnica je, da se v Bolgariji nihče več ne počuti varnega, zato moramo priznati, da je brez pomoči Evrope ogrožena državnost naše države.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo 24 odločitev o pritožbah prebivalcev Čečenije – 200 je še nerešenih. Sodišče je spoznalo Rusijo za odgovorno za grozovite kršitve človekovih pravic v Čečeniji, ki vključujejo umore, mučenje in nezakonito pridržanje. Te kršitve se stalno izvajajo. Poleg tega je več kot 5 000 ljudi „izginilo“ – večinoma so bili umorjeni – v rokah služb državne varnosti. Nezaslišano je, da noben uradnik ni bil spoznan za odgovornega za ta dejanja.

Pozivam EU, Komisijo in Svet, naj predsedniku Medvedevu pojasnijo, da si je EU kot glavno prednostno nalogo zastavila, da bo od Rusije zahtevala popolno upoštevanje odločitev sodišča v Strasbourgu, da se nadaljuje partnerstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Colm Burke (PPE-DE). – Gospod predsednik, bil sem na večtedenski misiji v Čadu, da bi povečal ozaveščenost javnosti o humanitarni krizi, zlasti na vzhodu države. Prav tako sem hotel oceniti, kakšen pozitiven vpliv bi lahko imela mirovna misija EU, ki jo vodi Irska, na sedanje stanje njenega posredovanja v Čadu.

Od leta je mejo prečkalo približno 250 000 sudanskih beguncev, od katerih so skoraj vsi nastanjeni v 12 taborih na vzhodu države. V vzhodnem Čadu je tudi približno 180 000 notranje razseljenih oseb, ki so se preselili in se še selijo zaradi medetničnega nasilja.

Svetovni program za prehrano v vzhodnem Čadu se zdaj srečuje z zastrašujočim izzivom predhodne dostave zalog hrane za šest mesecev za te begunce in notranje razseljene osebe še pred deževnim obdobjem. Prispevki donatorjev morajo nujno zagotoviti, da se nakupi v naslednjih mesecih zaključijo in da hrana pravočasno prispe v Čad.

Del misije EUFOR, ki mora zaščititi begunce, zdaj postajajo nekateri člani francoske vojaške misije. Pomembno je, da se EUFOR ne obravnava kot podaljšek francoskih operacij v Čadu.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, v šestih tednih od izvolitve gospoda Christofiasa kot novega predsednika Cipra je bil doseženo več napredka pri iskanju trajnostne rešitve razmer na otoku kot v preteklih štirih letih. Vzdušje na Cipru je polno obnovljenega upanja, vendar nekaj ogroža to evforijo. To je stalno posredovanje turške vojske.

Pred enim tednom je vodja štaba turške vojske nepričakovano obiskal Ciper in posredoval veliko podžigajočih izjav, ki so skoraj ustavile mirovni proces. Danes je moral poveljnik turških kopenskih sil obiskati Ciper, njegova navzočnost pa bo po pričakovanjih še bolj ogrozila mirovna pogajanja.

Pozivam predsednika tega parlamenta in kolege, naj uporabijo vsa razpoložljiva diplomatska sredstva, da odločno opozorijo turške generale v Ankari, da morajo prenehati ogrožati mirovni dialog na Cipru in Ciprčanom prepustijo nalogo iskanja rešitve za medskupnostne probleme na otoku.

Hvala in hvala vam, gospod predsednik, ker ste to popoldne toliko ljudem omogočili govor.

 
  
MPphoto
 
 

  Iuliu Winkler (PPE-DE). – Gospod predsednik, Evropska unija je danes največja izvoznica na svetu. Ta položaj je dosegla tudi zaradi gospodarske raznolikosti držav članic, pri čemer gospodarstvo nekaterih držav temelji na storitvah, gospodarstvo drugih držav pa na proizvodnji.

Za ohranitev vodilnega položaja evropskih izvoznikov moramo zagotoviti, da ostanejo konkurenčni v poštenem okolju svetovne trgovine. Instrumente trgovinske zaščite Skupnosti, ki so namenjeni zagotovitvi jamstev evropskim gospodarskim subjektom v mednarodni trgovini, je treba preoblikovati. Uporaba instrumentov trgovinske zaščite mora biti bolj dostopna, učinkovitejša in preglednejša. Preoblikovani instrumenti trgovinske zaščite Skupnosti morajo biti enako dostopni in učinkoviti za zainteresirane strani iz gospodarstev, ki temeljijo na storitvah, in gospodarstev z močnimi proizvodnimi sektorji. Enako morajo biti dostopni za nove in stare države članice. Nagnjenost k protekcionizmu je treba odločno zavrniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE).(FR) Gospod predsednik, komisar, krščanskega pravoslavnega duhovnika Jousefa Adela je 5. aprila ubil neznan napadalec v središču Bagdada. Konec februarja je bil ugrabljen kaldejski škof Mosula, monsignor Rahho. Parlament se ni odzval, njegovo truplo pa so našli sredi marca. Če mednarodna skupnost ne bo ukrepala, na tem območju nikoli ne bo zagotovljen mir. Finančna sredstva Evropske unije bodo zapravljena, če Evropska unija ne bo zaščitila lokalnega prebivalstva.

Pozivam Komisijo, naj preuči možnost upravljanja evropskih sredstev, dodeljenih Iraku, dokler so iraški kristjani žrtve nasilja, ugrabitev, umorov in bombnih napadov. Pozivam našega predsednika, da v sodelovanju s Svetom v našem imenu pripravi skupno izjavo, ki močno obsoja preganjanje civilnega, humanitarnega, zdravstvenega in verskega osebja v Iraku.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Približujemo se četrti obletnici najpomembnejše razširitve Unije, tj. razširitve, ki je vključevala 10 novih držav članic. To so večinoma države, ki zahtevajo veliko izdatkov in podpornih skladov za posodobitev in preoblikovanje gospodarstva. Nato sta se priključili Bolgarija in Romunija. Te razširitve niso zahtevale veliko sredstev iz proračuna Evropske unije. Ugodnosti razširitve pa so čutile stare in nove države članice.

Poteka proces ratifikacije lizbonske pogodbe. To je velik uspeh, hkrati pa se med razpravo o prihodnosti Unije govori o zmanjšanju proračuna za leta 2014–2020. Kako se bomo odzvali na te nove izzive, nove izzive razširjene Evrope, če bomo namenili manj denarja vprašanjem, ki so zelo pomembna za Evropo, svet in Evropsko unijo?

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − S tem se zaključujejo enominutni govori.

 

21. Boj proti raku v razširjeni Evropski uniji (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. (PT) Naslednja točka je razprava v zvezi z vprašanjem za ustni odgovor o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji, ki ga je vložil Miroslav Ouzký v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (O-0014/2008 – B6-0015/2008).

Komisarka Vassiliou se bo danes prvič udeležila te razprave. Pozdravljena, komisarka; upam, da se boste med nami počutili domače. Vaš govor, ki ga boste imeli pozneje, bo zaznamoval začetek vašega sodelovanja z Evropskim parlamentom.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Ouzký, avtor. − (CS) Kot predsednik odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane bi najprej rad izkoristil to priložnost, da čestitam komisarki, ki je bila danes imenovana v Komisijo. Čeprav iz tehtnih razlogov nisem mogel poslušati njene osebne predstavitve, moram reči, da je pustila odličen vtis na člane mojega odbora, ki soglasno podpirajo njen novi mandat.

V zvezi z vprašanjem na ustni odgovor bi rad najprej razložil, zakaj smo obravnavali to vprašanje in pozvali posamezne države, da večjo pozornost namenijo tej resni diagnozi. Kot je poudarjeno v poročilu in vprašanju, verjetno veste, da se število primerov raka v Evropi povečuje. Za to obstaja veliko razlogov: kot vemo, se prebivalstvo stara, vedno več ljudi pa je izpostavljenih rakotvornim snovem. Sindikati sporočajo, da najmanj 8 % smrti zaradi raka na leto neposredno povzroči izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu. Upoštevati moramo, da je vsakemu tretjemu Evropejcu v svojem življenju ugotovljen rak in da vsak četrti Evropejec zaradi te bolezni umre.

Drugo pomembno vprašanje so velike razlike v stopnjah uspešnosti zdravljenja raka med starimi in novimi državami članicami. To neravnovesje je vsekakor izziv. Kaj lahko storimo na tem področju in priporočimo Evropski skupnosti? Struktura, kot je EU, ima nedvomno sposobnost in moč, da usklajuje posamezne nacionalne politike. S sprejetjem nacionalnih programov za nadzor raka lahko zmanjšamo umrljivost zaradi raka tudi do 30 %. Vemo, da se le 3 % skupnega proračuna v razvitih državah porabi za preprečevanje raka v primerjavi s 97 % sredstev za zdravljenje.

To priložnost bi rad izkoristil tudi zato, da se pritožim v imenu bolnikov, ki so v središču naše razprave in jim moramo nameniti pozornost: imeti morajo boljši dostop do novih znanstvenih spoznanj in novih informacij. Evropska unija mora spodbuditi enoten register in, če je mogoče, splošno izobraževanje. Presenetljivo je, da Evropska unija še ni uvedla nedvomno pomembne teme, kot je onkologija, v vseh državah članicah. Čeprav je onkologija interdisciplinarna veda, jo moramo priznati kot celovito, če se želimo uspešno boriti proti tej bolezni.

Kolegu iz skupine PPE-DE, profesorju Trakatellisu, bi rad odstopil nekaj svojega časa za govor, zato bom zdaj zaključil s svojim uvodom.

 
  
MPphoto
 
 

  Androulla Vassiliou, komisarka. − (EL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to je moj prvi uradni nastop pred Parlamentom, zato mi dovolite, da se najprej zahvalim poslancem, ker so mi zaupali in glasovali zame. Ponavljam, kar sem rekla na predstavitvi: S poslanci želim sodelovati uspešno in po svojih najboljših sposobnostih.

Gospod predsednik, zdaj pa se vračam k temi raka:

Temi raka dajete prednost vi in slovensko predsedstvo, sama pa se s to temo zavzeto ukvarjam že veliko let, zato sem vesela, da je to prva tema, ki jo bom predstavila na tej plenarni seji.

Vsako leto 3,2 milijonu Evropejcev ugotovijo raka, vendar to breme ni enakomerno razporejeno po Uniji. Zadnji podatki na primer kažejo, da je rak na materničnem vratu več kot štirikrat pogostejši v Bolgariji kot na Finskem, stopnja umrljivosti za rakom na materničnem vratu pa je skoraj petkrat večja v Litvi kot v Italiji. Ta odstopanja kažejo, da je treba razmere v Uniji izboljšati.

Glavno odgovornost za celovite storitve na področju raka seveda nosijo države članice, vendar lahko evropski ukrepi prinesejo spremembe. Komisija zdaj pripravlja poročilo o izvajanju priporočila Sveta o preventivnih pregledih iz leta 2003. Pričakujem, da bo to pokazalo dosežen napredek, vendar je treba še veliko storiti. Na tem področju bomo sodelovali z državami članicami.

Čeprav so preventivni pregledi pomembni, menim, da morajo ukrepi Skupnosti proti raku zajemati večji obseg tem. Na primer: informacije o zdravju in podatki o bremenu raka, ki bodo poudarili neenakosti in najboljše prakse v Evropi; preventivne ukrepe in spodbujanje zdravja na področju tobaka, prehrane in alkohola; najboljše prakse na področju zdravljenja in integrirane oskrbe pri raku, kot je paliativna nega; združevanje strokovnega znanja in izkušenj prek evropskih referenčnih mrež; zagotavljanje naložb v infrastrukturo prek strukturnih skladov ter podpiranje raziskav raka na ravni Skupnosti.

Predloge za akcijski načrt na področju raka nameravam predložiti prihodnje leto. Namenjen bo zagotavljanju osredotočenosti in skladnosti vseh teh ukrepov. Prav tako bomo preučili, ali znanstveni dokazi upravičujejo posodobitev obstoječega priporočila o preventivnih pregledih. Nekateri ukrepi se že izvajajo. Nameravamo vključiti določbe v zvezi z evropskimi referenčnimi mrežami kot del prihodnjih predlogov o uveljavljanju pravic bolnikov v čezmejnem zdravstvenem varstvu. Tudi predlogi o redkih boleznih, pripravljeni pozneje v tem letu, bodo prispevali k izboljšanju razmer, med drugim v zvezi z redkimi vrstami raka.

Če ima človek raka, to najbolj vpliva nanje, vendar tudi na njegovo družino, delodajalca in družbo kot celoto. Mojemu predlogu bo priložena ocena učinka, ki bo pojasnila človeške stroške raka ter obsežnejše socialne in ekonomske stroške.

Veselim se vaših predlogov o vprašanjih, ki jim moramo obravnavati, če želimo razviti te predloge. Vaše predloge bomo zagotovo upoštevali pri razvijanju tega akcijskega načrta in pričakujem vašo podporo pri vseh naših prihodnjih ukrepih.

 
  
MPphoto
 
 

  Antonios Trakatellis, v imenu skupine PPE-DE. (EL) Gospod predsednik, najprej čestitam komisarki za sprejetje mandata. Pozdravljam stališča, ki jih je izrazila v zvezi z rakom. Komisarka, mislim, da je čas, da sprejmemo učinkovito strategijo o raku v skladu s sedanjim znanstvenim in tehnološkim napredkom, da ta bolezen ne bo več glavni vzrok smrti v Evropi.

Danes je mogoče preprečiti tretjino vseh vrst rakov. Zato moramo preoblikovati obstoječe preventivne programe in ukrepe ter ustvariti nove, ki bodo zajemali vse možnosti.

Če razširimo svoja znanstvena spoznanja, moramo preoblikovati priporočilo Sveta o zgodnjem odkrivanju in izboljšati diagnostične metode za več vrst raka. Poleg raka na dojkah in materničnem vratu ter kolorektalnega raka moramo dodati kožnega raka ter morda pljučnega raka in raka na prostati. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje bi se lahko uporabljala v skoraj 70 % primerih.

V primerih, ko ni mogoče preprečevanje ali zgodnje odkrivanje, moramo izboljšati terapevtske strategije in prakso, da se doseže večja učinkovitost in izkoristi inovativnost. Zagotoviti moramo, da se v celoti izkoristi zdravljenje, ki jo zagotavlja vedno bolj uspešno področje inovacij in raziskav. Enostavno moramo spodbuditi raziskave inovativnih zdravljenj raka in povečati financiranje raziskav.

Birokratske formalnosti ne smejo ogrožati raziskav. Poleg tega je treba pregledati postopke dovoljenja, da se omogoči pospešitev postopkov za nova zdravila in upoštevajo visoki varnostni standardi. Komisarka, danes je vse to izvedljivo. Sredstva, ki na voljo v EU, nam lahko v bližnji prihodnosti omogočijo nadzorovanje raka in tako skorajšnjo osvoboditev evropskih državljanov pred to nadlogo.

Danes smo tako pozvani, da s stalnim poudarjanjem tega cilja napredujemo. To moramo storiti tako, da oblikujemo različne sestavne elemente te strategije. Upam, da bosta Evropska komisija in Svet podprla resolucijo Parlamenta in bosta sprejela ustrezne ukrepe za uresničitev naših ciljev.

 
  
MPphoto
 
 

  Glenis Willmott, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, rak se pojavi pri vsakem tretjem državljanu Evropske unije in je vzrok za več kot milijon smrti. Zato ta bolezen povzroča dvojne stroške: človeške stroške v smislu njenega vpliva na bolnike in njihove družine ter veliko zdravstveno breme za celotno družbo. Ta problem se bo povečeval tudi zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva.

Zagotoviti moramo, da imajo vsi naši državljani dostop do visokokakovostnih programov zgodnje diagnostike, diagnoze in zdravljenja, vključno s paliativno nego. Projektna skupina na področju raka bi zagotovila povezan in usklajen pristop k vsem vidikom bolezni, pri čemer je treba zagotoviti izmenjavo informacij in spodbujanje najboljše prakse.

Zagotoviti moramo, da se večja pozornost nameni zagotovitvi raziskav in inovacij ter da se čim več ljudem zagotovi dostop do najboljših praks na področju preprečevanja in zdravljenja raka. Prav tako moramo poudariti povezavo med rakom in debelostjo, tj. vzrokom za raka, ki ga je tako kot tobak mogoče preprečiti. Poleg tega je pomembno, da se delavci zaščitijo pred rakotvornimi snovmi, saj skoraj 8 % vseh vrst raka povzroča izpostavljenost rakotvornim snovem na delovnem mestu, zaradi česar potrebujemo zavezujoče zgornje meje v zvez s kristalnim kremenom, ki lahko povzroči bolezen, zaradi česar so delavci nezmožni za delo, ali usodno pljučno bolezen. Glede na to pozivam poslance, da podprejo odstavek 33 in uvodno izjavo K prvotnega besedila, ki ga je sprejel odbor; vedite, da gradbena industrija ni pogodbenica sporazuma socialnih partnerjev o kristalnem kremenu.

V Evropi obstajajo velike razlike pri zdravljenju raka in preventivnih pregledih. Veliko smrti zaradi raka bi bilo mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi, kot je dostop do informacij in obsežnih programov zgodnje diagnostike. Obvladovanje teh razlik mora biti prednostna naloga. To je naša moralna dolžnost, ki jo lahko izpolnimo. Potrebujemo le politično voljo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgs Andrejevs, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, to priložnost bi rad izkoristil, da se zahvalim slovenskemu predsedstvu, ker je področje raka postavilo na visoko mesto političnega dnevnega reda.

Poudariti želim zlasti eno pobudo: evropski vrh rakavih bolnikov, ki je potekal ta teden v Bruslju pod okriljem slovenskega predsedstva in se ga je udeležilo več kot 150 skupin bolnikov iz vse Evrope.

To je bil zelo uspešen vrh, na katerem sem imel čast pozdraviti občinstvo, in prvi dogodek naše nove komisarke za zdravje v okviru njenega mandata. Priznati moram, da sem bil navdušen nad govorom komisarke in zavezanostjo, ki jo je izrazila v zvezi z bojem proti raku na splošno in zlasti zaskrbljenostjo rakavih bolnikov.

Prav tako sem bil navdušen nad tem, da želi komisarka naslednje leto predložiti nov akcijski načrt na področju raka, da se zagotovi visoko mesto področja raka na dnevnem redu Komisije.

Te pobude predsedstva in Komisije nas morajo vse spodbuditi, da se osredotočimo na to, kaj je treba storiti, pretehtati, kaj smo dosegli, in ugotoviti obstoječe pomanjkljivosti. Z visokimi pričakovanji se veselimo prihodnjih sklepov Sveta na tem področju. Prepričan sem, da bodo ti sklepi zagotovili zelo dobro in trdno podlago za naslednja predsedstva, da bodo lahko nadaljevala v tej smeri. Zato bi rad močno spodbudil prihodnje francosko predsedstvo, naj sledi obstoječim pobudam in ohrani visoko mesto področja raka na dnevnem redu.

Na koncu se zahvaljujem vsem kolegom, ki so zelo prispevali k oblikovanju predloga resolucije o boju proti raku v razširjeni Evropski uniji, o katerem bomo jutri glasovali.

 
  
MPphoto
 
 

  Adamos Adamou, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, komisarka, tudi jaz se pridružujem čestitkam. Ste strokovnjakinja na področju raka, saj ste bili direktorica onkološkega središča preden ste postali komisarka, zato ste zagotovo vajeni takih razprav.

Ne bom izpodbijal statističnih podatkov kolegov poslancev. Gospod Trakatellis je dejal, da je mogoče 30 % ljudi rešiti s preventivnimi ukrepi. Kot onkolog vam lahko zagotovim, da je mogoče dodatnih 30 % ljudi rešiti z zanesljivimi programi zgodnje diagnostike. Vendar koliko držav članic v EU-27 izvaja take programe?

V zvezi s tem morate ukrepati; zagotoviti je treba usklajevanje in pomoč. Morda boste morali uporabiti sredstva strukturnih skladov in sedmega okvirnega programa, da se začnejo izvajati vse te metode. Prispevati morate k izboljšanju profila onkologije, saj je to, kot ste dejali, zelo pomembno. Slovenskemu predsedstvu je treba čestitati, vendar je prav tako pomembna vzpostavitev projektne skupine, v celoti namenjene problematiki raka.

 
  
MPphoto
 
 

  Irena Belohorská (NI). – (SK) Komisarka, tudi jaz vam čestitam za imenovanje.

Vesela sem, da vprašanja raka ne obravnavajo le strokovnjaki, ampak tudi politiki, kar je v tem primeru zelo pomembno. Strokovnjaki usmerjajo našo pozornost k zaskrbljujočim statističnim podatkom, ki kažejo, da so gibanja pojava raka zelo neugodna. Včeraj sem do kosila razpravljala z organizacijami bolnikov in lahko vam povem, da si prizadevajo za ustrezno zdravljenje, ki je lahko zelo zahtevno zlasti v primeru redkih vrst raka. Še vedno obstaja velika vrzel med 15 starimi in 12 novimi državami članicami v zvezi s pojavom te bolezni, poznim odkrivanjem in pristopom k zdravljenju raka v vseh stadijih. Neučinkovito preprečevanje in pozno odkrivanje ali zdravljenje ogrožajo zdravstveno stanje bolnikov in njihove možnosti izboljšanja stanja.

Komisarka, pozivam vas, da zagotovite, da rak ne bo prednostna naloga le med šestmesečnim predsedovanjem ali le za strokovne zdravstvene organizacije, kot je ESMO, ali organizacije bolnikov. Poslanci tega parlamenta vas bomo podpirali pri iskanju rešitve.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROURE
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 
 

  Alojz Peterle (PPE-DE). – Spoštovana gospa komisarka, nisem računal, da se bom v teku enega tedna lahko trikrat z vami pogovarjal o raku, in vidim, da smo dobili komisarko, ki ve, kako je z rakom in se bo borila skupaj z nami, kajti evropske državljanke in državljani si želijo, vedoč, da je zdravje kompetenca držav članic, da se nekatere naloge izvajajo na evropski ravni, ker se samo na tej ravni lahko dobro izvedejo.

In jaz sem vesel, da ste najavili akcijski plan za boj proti raku. Nujno ga potrebujemo in, če ima rak svojo epidemično eksponencijalno dinamiko, moramo imeti tudi mi lastno politično dinamiko, sicer bo prepad, oziroma bodo posledice raka še hujše.

Jaz sem vesel, da je slovensko predsedovanje okrepilo pričakovanje, da bo v bodoče več koordinirane akcije, več kontinuitete in več močne dinamike in, kot ste vi dejali že nekje drugje ta teden, da bo to spremljalo večpartnerstva.

In mislim, da bi bilo prav, da države, ki predsedujejo, ne bi jemale kot svoje prioritete samo posameznih vidikov, ampak da bi kontinuirano skrbele za celo fronto boja proti raku, o kateri je bilo danes tu že govora.

In v tem duhu si želim, da tudi z vašo pomočjo pride do ustanovitve tiste delovne skupine, ali lahko rečemo temu tudi kako drugače, ki bi povezovala ključne inštitucije, ključne nosilce v boju proti raku, ne z namenom, da pride do nove birokracije, ampak da pride zaradi dobre delovne metode sodelovanja do boljših skupnih rezultatov.

Gospa komisarka želim vam veliko uspeha pri vašem delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Karin Jöns (PSE). (DE) Gospa predsednica, komisarka, mediji v moji državi ugotavljajo uspešnost Nemčije na področju mamografije. Smernice EU za zagotavljanje kakovosti so se ponovno izkazale za učinkovite. Vendar že obstaja potreba, da se ta postopek zagotovi tudi mlajšim ženskam. To kaže, kako pomembne so evropske smernice.

Zato bo jutri ta parlament v svojem predlogu resolucije pozval k nadaljnjemu razvoju z dokazi podprtih smernic EU o zgodnjem odkrivanju, diagnozi in zdravljenju vseh razširjenih vrst raka ter k oblikovanju nujno potrebnega akreditacijskega in certifikacijskega postopka za ustrezne zmogljivosti. Sama merila ne zadostujejo. Le tako bomo lahko na področju zgodnjega odkrivanja in zdravljenja raka dali prednost kakovosti pred populizmom ter presegli interese skupine in trga.

Vse kolege poslance in komisarko pozivam, naj nadaljujejo s prepričevanjem in spodbujanjem držav članic, ki še vedno dvomijo, da je potreben akreditacijski postopek.

 
  
MPphoto
 
 

  Elizabeth Lynne (ALDE). – Gospa predsednica, rak je postal drugi največji morilec v Evropi, vendar je dejansko veliko vrst raka mogoče preprečiti, zato veliko ljudi po nepotrebnem umre zaradi raka.

Preventivni pregledi, diagnoza in zdravljenje so se izboljšali, vendar ne dovolj. Vzpostaviti moramo mehanizme na ravni EU, da se zagotovi čim bolj učinkovita izmenjava najboljših praks. Za primer vzemimo kolorektalnega raka. Po ocenah bi lahko vsako leto rešili več kot 27 000 življenj v EU, če bi se sodobni programi zgodnje diagnostike izvajali po vsej Evropi.

Prav tako moramo zagotoviti, da tisti, ki jim je bil ugotovljen rak, niso žrtve diskriminacije na delovnem mestu. To bi moralo bili zajeto v direktivi o zaposlovanju iz leta 2000 o boju proti diskriminaciji na delovnem mestu, vendar veliko držav članic ne obravnava kroničnih bolezni in raka kot invalidnost. Zato potrebujemo opredelitev invalidnosti na ravni EU, ki bi lahko vključevala ljudi, obolele za rakom.

 
  
MPphoto
 
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL). – (GA) Gospa predsednica, podpiram ustanovitev medinstitucionalne projektne skupine na področju raka, ki bi omogočala redna srečanja predstavnikov Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta. Tudi raziskave na področju odkrivanja in preprečevanja raka je treba financirati na podlagi sedmega okvirnega programa. Pozdravljam današnji prispevek Komisije k tej razpravi. Izvajati je treba strategije, ki vključujejo ženske, ter zlasti cenovno ugodne in redne preventivne preglede za raka na materničnem vratu ter cenovno ugodne in hitre presejalne programe odkrivanja raka dojk.

Poleg tega moramo preučiti učinek kemikalij, ki morajo biti urejene v skladu z uredbo REACH.

Tudi revščina je ključni dejavnik za bolezen. Revni pogosteje zbolijo in umrejo v zgodnji starosti kot bolj premožni. To zlasti velja na področju preprečevanja in zdravljenja raka.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). – (SK) Tudi jaz pozdravljam dejstvo, da je bila danes gospa Vassiliou imenovana za novo komisarko za zdravje. Veliko pričakujem od tega novega sodelovanja in osebno me je njena predstavitev v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane prepričala o njenih kvalifikacijah in zavzetosti za iskanje rešitev za nekatere probleme, na primer na področju kajenja, ki je moja priljubljena tema.

Glede na to se bom zdaj osredotočil na podobno temo. Vemo, da je vsakemu tretjemu Evropejcu ugotovljen rak in da so najpogostejši pljučni rak, rak debelega črevesa (ki so ga nekateri omenili) in rak dojk. Znano je, da je pljučni rak petkrat pogostejši kot vse druge vrste raka skupaj. Nedvomno drži, da povzroča raka tako pasivno kot aktivno kajenje, prav tako tudi vemo, da je 95 % ljudi s pljučnim rakom kadilcev ali pasivnih kadilcev. Opozorila na zavojčkih cigaret niso dovolj. Čas je, da se uvede ustrezna zakonodaja za zaščito nekadilcev v starih in novih državah članicah, ki iz neznanih razlogov še vedno odlašajo s tem. V državah z dobrimi in učinkovitimi omejevalnimi zakoni se je zdravstveni položaj bistveno izboljšal in je bilo prihranjenih več milijard, namesto da bi se ta denar porabil za zdravljenje rakavih bolnikov.

Gospe in gospodje, nedavno objavljeni članki v strokovni zdravstveni literaturi opozarjajo na neposredno povezavo med hormonsko kontracepcijo in rakom dojk. Pozivam Komisijo in naše programe, da namenijo sredstva za raziskave tudi na tem področju, da se spremenijo ta gibanja in izboljša zdravje žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospa predsednica, kot mnogi vedo, ni nujno, da je rak neozdravljiva bolezen. Sodobne metode zdravljenja skupaj z zgodnjo in pravilnejšo diagnozo kažejo, da je zdaj mogoče veliko vrst raka zelo uspešno zdraviti.

Seveda je treba še veliko storiti, zaradi česar se mora EU zavzeti, da razglasi vsesplošno vojno proti raku. Proti tej bolezni se moramo boriti iz vseh stani z nepopustljivostjo in neskončno odločnostjo. Vsa prizadevanja je treba usmeriti na primer k zagotavljanju, da se izvajajo učinkoviti programi zgodnje diagnostike v tistih skupinah prebivalstva, ki jih najbolj potrebujejo. Prav tako morajo biti prizadevanja usmerjena k zagotavljanju stalne razpoložljivosti sredstev za raziskovalne ustanove, ki nam dajejo upanje za prihodnost. Državljanom moramo zagotoviti, da je raka mogoče premagati in mi v Evropskem parlamentu smo odločeni, da bomo še naprej podpirali ta boj, dokler ne bo ta cilj dosežen.

Za konec bi rad izkoristil priložnost in se pridružil čestitkam novi komisarki za zdravje, gospe Vassiliou.

 
  
MPphoto
 
 

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica, pozdravljam novo komisarko.

Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti. Leta 1993 in 2003 je bila Madžarska prva država na svetu po številu smrti zaradi raka, pri čemer so najpogostejši pljučni rak, rak na črevesju in dojk.

Vzroke poznamo: nezdrava prehrana, premalo gibanja, kontracepcija, alkohol, kajenje in škodljivi dejavniki okolja. Vemo, da je v boju proti raku najbolj stroškovno učinkovito preprečevanje, vendar so države članice, vključno z Madžarsko, v katerih je letošnji denar namenjen le za programe zgodnje diagnostike za raka v ustih, na dojkah in materničnem vratu, za druge oblike raka pa ne. Bolniki morajo čakati šest do osem tednov za računalniško tomografijo in magnetno resonančno slikanje ter na začetek zdravljenja.

Upam, da bo to poročilo odprlo oči državam članicam, vključno z madžarskimi politiki, in spodbudilo sedanje zakonodajne razprave o boju proti kajenju. Najlepša hvala in še enkrat želim vse najboljše komisarki.

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE).(PL) Gospa predsednica, dobro je, da se je slovensko predsedstvo zavzelo za boj proti raku, kot eno od svojih prednostnih nalog, vendar to ne more biti le enkraten ukrep. Boj proti raku mora biti med prednostnimi nalogami vsakega naslednjega predsedstva, ker razširjenost te grozljive bolezni v Evropi narašča in bo še naprej naraščala zaradi staranja prebivalstva. Opozoriti želim na neenakosti, ki jih je poudarila komisarka, pri odkrivanju in zdravljenju raka, ki so zelo očitne, če primerjamo stare in nove države Unije. Statistika izpostavlja višjo stopnjo preživetja in manjšo smrtnost v starih državah EU, zato pozivam Evropsko komisijo, da izvede poseben nadzor nad izvajanjem programa EU „Evropa proti raku“, zlasti v srednji in vzhodni Evropi.

Državljani novih držav članic morajo imeti enake pogoje kot državljani starih držav Unije za preprečevanje te bolezni in boj proti njej, če so že zboleli.

 
  
MPphoto
 
 

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, pripomniti želim, da je preprečevanje najboljši način boj proti raku in da posledično strogega stališča v zvezi s trženjem rakotvornih snovi in povzročiteljev endokrinih motenj ni mogoče omiliti. Pozivam vse kolege poslance, ki v prvem glasovanju o pesticidih niso sprejeli pravega stališča. V drugem glasovanju lahko zadeve o trženju pesticidov popravijo.

V zvezi z vodenjem nacionalnih registrov želim opozoriti komisarko, da je bilo to predlagano v času glasovanja o sedmem okvirnem programu pred dvema letoma, vendar ni bilo ohranjeno. Zato boste imeli, gospa komisarka, veliko dela, da spodbudite države članice za sprejetje tega načela.

Medtem vam čestitam za imenovanje in vam želim veliko sreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi (PSE). – (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica. Tudi sam želim spregovoriti o pomembnosti preprečevanja. V razpravi je bilo omenjeno vprašanje kajenja. Kajenje je morda dober primer, kako je mogoče povzročiti nasprotovanje družbe, ker danes kajenje v mnogih državah, če se lahko tako izrazim, ni več pozitivno ali priljubljeno.

Hkrati ima rak druge vzroke, ki do zdaj niso sprožili pozitivnega nasprotovanja družbe. Kemična kontaminacija in onesnaževanje zraka sta glavna vzroka raka. Na področju varstva okolja še ni takšne socialne ozaveščenosti zaradi katere bi spoznali, da je treba nekatere kemikalije izvzeti iz sistema, da pretiran mestni promet slabo vpliva na zdravje prebivalcev v mestih ali da zmanjšanje količine strupenih snovi in onesnaževanja, čemur smo izpostavljeni, vključuje spremembo načina življenja.

Zato želim, da vsi spoznamo, kako tesno so povezane ideje o boju proti raku, zdravemu načinu življenja in varstvu okolja. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE).(PL) Gospa predsednica, zahvaljujem se slovenskemu predsedstvu za priznavanje boja proti raku kot eno od svojih prednostnih nalog za leto 2008.

Na žalost rak v Evropski uniji vsako leto vzame milijon življenj. Številke so pretresljive. V naši življenjski dobi bo pri 33 % ljudeh, ki živijo v Evropi, ugotovljen tumor, pri 25 % ljudi bo to vzrok smrti. Najvišji odstotek ljudi, ki umrejo za pljučnim rakom, rakom na prostati ali rakom dojk, se beleži v novih državah članicah, tj. v revnejših državah.

Ukrepati je treba na ravni EU, da se nesorazmerja v onkoloških službah odpravijo, zlasti v zvezi s spremljanjem in testiranjem. Ne smemo pozabiti, da zgodnje odkrivanje raka omogoča najboljšo možnost za ozdravitev. Ocenjuje se, da bi bilo mogoče preprečiti tretjino primerov z zdravim načinom življenja, brez kajenja tobaka ali zlorabe alkohola ter s športnim udejstvovanjem in primerno prehrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE).(RO) Tudi sama želim čestitati slovenskemu predsedstvu za uvedbo te teme in seveda gospe komisarki za možnost, da skupaj z njo razpravljamo o tej temi.

Poudariti želim, da je pomembno imeti kakovostne storitve za raziskovanje, odkrivanje in zdravljenje teh bolezni.

Prav tako menim, da je pomembno potrditi pristojnosti institucij na področju onkološkega zdravljenja, ki jih morajo vlade držav članic ustrezno financirati.

Ne nazadnje poudarjam pomen družbenega vključevanja bolnikov, ki se zato ne smejo obravnavati kot invalidi, pri čemer menim, da psihološko stanje teh bolnikov lahko pomaga pri boju proti tej bolezni.

 
  
MPphoto
 
 

  Androula Vassiliou, komisarka. − Gospa predsednica, z zanimanjem sem spremljala razpravo o raku in še enkrat ponavljam, da ta tema ni le začasno na dnevnem redu: to je zelo resna tema za vso Evropsko unijo, zato ne moremo biti ravnodušni, pri čemer bo vedno med prednostnimi nalogami.

Opisali so me kot strokovnjakinjo za raka. Moram reči, da nisem strokovnjakinja za raka. Obstajajo ljudje, ki so dejansko strokovnjaki za raka, sama pa sem le delala več let na področju boja proti raku, kar bom še nadaljevala.

Slišala sem zelo zanimive pripombe. Poskušala bom odgovoriti na nekatere, vendar vam zagotavljam, da sem si zabeležila vse, zato jih bomo vključili v posvetovanja pri oblikovanju akcijskega načrta.

Komisija je zdaj v strukturne sklade vključila zdravstvo kot eno od prednostnih področij za financiranje, pri čemer je mogoče sredstva uporabiti za zdravstveno infrastrukturo, vključno z rakom.

Omenjene so bila rakotvorne snovi na delovnem mestu. Kot veste, že imamo trdne evropske standarde o varovanju zdravja. Seveda si bo Komisija prizadevala za posodabljanje teh standardov, tako kot znanost posodablja naše znanje o tveganjih. V zvezi s tem bom sodelovala s komisarjem Špidlo, ki je odgovoren za zakonodajo na tem področju.

Večkrat je bil podan predlog v zvezi z vzpostavitvijo medinstitucionalne projektne skupine za boj proti raku. To bom preučila na posvetovanju prihodnjega zdravstvenega sveta v Sloveniji in k predlogu dodala naslednje: želim si, da v tej projektni skupini sodelujejo tudi predstavniki bolnikov in strokovnjakov.

Priznanje onkologije kot specializacije je seveda nujno, vendar poudarjam, da je to naloga držav članic. Vendar bom uporabila ves svoj vpliv pri spodbujanju držav članic, da to storijo.

Veliko govornikov je govorilo o kampanjah proti kajenju. Vsi vemo, da je kajenje za zdravje zelo škodljivo, pri čemer moj namen ni le nadaljevati kampanje proti kajenju, ampak vanjo poskusiti vključiti tudi mladino, ne le zaradi zmanjšanja priljubljenosti, ampak zaradi razumevanja, da je zanje koristno, če ne začnejo kaditi, in jo dejavno vključiti v kampanjo, da se ideja razširi med mladimi, ker je to prva stopnja pri preprečevanju kajenja, namreč, začeti razširjati ideje med mladimi.

Kot sem dejala, je bilo oblikovanih veliko zanimivih predlogov. Vse predloge bom preučila in še naprej tesno sodelovala s poslanci pri doseganju zelo dobrega akcijskega načrta za prihodnje leto.

(Ploskanje.)

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – (FR) V skladu s členom 108(5) Poslovnika sem prejela predlog resolucije v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane s katerim se bo končala ta razprava(1).

Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, podpiram glavne točke zadevnega poročila. Vendar menim, da moramo biti v zvezi z enim vidikom bolj jasni in odločnejši: dejansko in ne le v besedah je treba v raziskave vložiti več sredstev, pri čemer je treba raziskovalcem zagotoviti boljše razmere. V zadnjih nekaj letih so bili doseženi pomembni rezultati, ki so omogočili večje upanje bolnikom z rakom in njihovim družinam, vendar moramo še veliko storiti.

Vendar menim, da bi bil zaželen bolj posveten pristop k etičnim vprašanjem v vsaki od 27 držav članic, ker to pogosto pomeni oviro in omejevanje svobode raziskovanja. Prednostni cilj mora biti, ob upoštevanju veljavne zakonodaje, izkoreninjenje te bolezni, ki v vsej Evropi v različnih in grozljivih oblikah še naprej zahteva preveč žrtev. Naša naloga in obveznost je določiti to pot.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Čeprav je označitev števila primerov raka v Evropski uniji kot epidemije zaskrbljujoča, je ta izraz primeren, ker rak zahteva več kot milijon življenj na leto. Seveda se epidemije širijo v tistih državah, v katerih se ne izpolnjujejo higienski in epidemiološki standardi, pri čemer ljudje živijo v slabih razmerah ali nimajo dostopa do učinkovitega zdravstvenega varstva. Ne vem, katerega od teh pogojev izpolnjuje EU.

O epidemiji raka v EU govorimo istočasno kot o izboljšanju gospodarstva in konkurenčnosti, o velikih naložbah v preprečevanje, nove učinkovite metode zdravljenja in farmacevtsko industrijo.

V moji državi, Slovaški republiki, se že več kot 30 let izvaja onkološki program za preprečevanje raka. Kljub temu stopnja razširjenosti raka še vedno narašča. Ali so krivi zdravniki ali bolniki?

Kako se porabljajo sredstva EU za preprečevanje raka? Leta 2003 je odbor za pravice žensk in enakost spolov pripravil poročilo na lastno pobudo o raku dojk. Čeprav je poročilo natančno opredelilo vzroke in možne rešitve, je bilo izvedeno le malo vsebine iz poročila.

Včasih menim, da leva stran ne ve, kaj dela desna, ter da družba in EU kot celota namerno ne govorita o pravih vzrokih te bolezni, morda zaradi ustvarjanja boljše slike in strahu pred resnico. Boj proti raku ne sme biti prednostna naloga le enega predsedstva EU. Njegovo izvajanje, kot sistematične politike EU, bi moralo biti že več let pravilo.

 
  

(1)Glej zapisnik.


22. Vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. (FR) Naslednja točka je poročilo Riitte Myller, v imenu odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (2007/2204(INI)) (A6-0074/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Riitta Myller, poročevalka. − (FI) Gospa predsednica, komisar Dimas, cilji v okviru šestega okoljskega akcijskega programa se ne bodo dosegli kot rezultat take okoljske politike, ki se izvaja v EU.

Tematske strategije, ki so načrtovane kot temelj okoljskega akcijskega programa, in sprejeta zakonodaja, ki se zdaj večinoma sprejema na podlagi teh strategij, niso dovolj za doseganje okoljskih ciljev. Upadanja biotske raznovrstnosti verjetno ni mogoče zaustaviti, pri čemer bo zakonodaja o varstvu morskega okolja veljavna šele leta 2012. Kot vemo, je varstvo tal naletelo na težave, ne le v Svetu, ampak tudi v Parlamentu. Zakonodaja o odpadkih se zdaj približuje koncu priprav in ni v najboljšem stanju. V zvezi z zmanjšanjem količine odpadkov moramo doseči zadovoljive cilje. Tudi cilji v direktivi o kakovosti zraka še niso določeni na dogovorjeni ravni iz šestega okoljskega akcijskega programa.

Cilji iz okoljskega programa se seveda dosegajo na enem področju, to je podnebna politika. Tako je zlasti v primeru zdaj dogovorjenih ukrepov, ki se dejansko izvajajo. Ne smemo pozabiti, da izvajanje podnebne politike pomaga tudi pri kakovosti zraka in delno odpadkov, zato je v tem smislu zelo pomembno.

Kaj lahko še naredimo, da bomo dosegali cilje iz šestega okoljskega akcijskega programa? Najprej morajo države članice pospešiti izvajanje zakonodaje EU na nacionalni ravni. Komisiji je treba zagotoviti potrebna sredstva, da lahko vsem državam članicam zagotovi opravljanje svojih obveznosti.

Naslednje pomembno vprašanje, ki je morda najpomembnejše od vseh, je, kako bomo vključili okolje v vso zakonodajo Evropske unije. O tem govorimo že več let, vendar do zdaj v praksi še nismo naredili ničesar.

Še vedno obstajajo področja na katerih subvencioniramo dejavnost, ki je škodljiva za okolje. Odpraviti moramo okolju škodljive subvencije, Parlament pa mora za to predlagati časovni razpored.

Priporoča se vsaka politika, ki je okolju prijazna, vključno z davčnimi ukrepi. Če zakonodaje na evropski ravni ne bo mogoče uporabiti za razvoj ekološkega obdavčevanja, bomo morali uporabiti sredstva, ki so nam na voljo, na primer prilagodljivo sodelovanje, za pospešitev davčnih zadev. Če se bo stanje okolja izboljšalo, mora biti zavezujoča zakonodaja še vedno prednostna naloga.

Zahvaljujem se vsem skupinam, ki so sodelovale pri tem delu, in želim povedati, da sem vložila nekaj predlogov sprememb le z namenom pojasnitve besedila in za bolj uravnotežen značaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Evropa rezultatov je za Komisijo prednostna naloga. Okoljska politika je bila in je zelo uspešna politika EU, ker je državljanom omogočila jasne in realne koristi.

Približno 80 % okoljske zakonodaje držav članic temelji na ustrezni zakonodaji EU. Slednja je bistveno prispevala h glavnim izboljšavam kakovosti zraka in vode ter tudi k varstvu in ohranjanju naravnih virov Evrope. EU ima lahko zato vodilno mednarodno vlogo pri vprašanjih o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in zakonodaji o kemičnih proizvodih.

Od objave vmesnega pregleda Komisije šestega okoljskega akcijskega programa je preteklo skoraj eno leto. Zadnje leto je bilo posebej pomembno, ker so bila okoljska vprašanja redno na vrhu seznama prednostnih nalog politike EU. V tem obdobju smo v celoti izpolnili politične obveznosti. Naj vam naštejem tri primere.

Decembra je bil na vrhu na Baliju sprožen postopek za doseganje novega sporazuma o svetovnih podnebnih spremembah do konca leta 2009. „Zelena diplomacija“ EU je bila večinoma v pomoč pri doseganju pozitivnega rezultata. Paket predlogov o podnebnih spremembah in energetiki, ki ga je Komisija oblikovala januarja, je bil ambiciozen in je prikazal nenehno zavezanost EU za postavljanje svetovnega zgleda.

Predlagana nova direktiva o industrijskih emisijah krepi že veljavne določbe in poenostavlja sedanjo zakonodajo, z združevanjem sedmih različnih direktiv, o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja. S tem je postalo izvajanje zakonodaje lažje, s čimer prispevamo k večji okoljski učinkovitosti zakonodaje.

V zadnjem letu je bil opravljen pomemben napredek. Enega od glavnih sporočil vmesnega pregleda, da mora dolgoročna sposobnost preživetja evropskega gospodarstva temeljiti na trdnih okoljskih načelih, je industrija v veliki meri sprejela. Visoki standardi, ki jih določa okoljska zakonodaja EU, spodbujajo ekološko inovativnost, ki izmenoma spodbuja produktivnost industrije in ustvarja nova delovna mesta. Drugače povedano, ambiciozni okoljski cilji izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in so bistveni za doseganje ciljev v gospodarskem razvoju in zaposlovanju.

Pozitiven razvoj dogodkov je v nasprotju z znanstvenimi dokazi, da Evropa še ni v obdobju trajnostnega razvoja. Dejansko smo le na polovici obdobja, ki ga zajema šesti okoljski akcijski program, torej je očitno še veliko dela pri reševanju sedanjih in novo nastajajočih groženj za okolje.

V prihodnjih mesecih bo Komisija oblikovala nove predloge, od katerih jih je veliko vključenih v poročilo Parlamenta. Te pobude vključujejo pregled direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in paket predlogov na področju trajnostne porabe in proizvodnje.

Prav tako pripravljamo zakonodajni predlog o omejitvi trgovine z lesom iz nezakonite sečnje. Po poletju bodo pripravljena sporočila glede evropskega stališča o vprašanju zaustavitve krčenja gozdov in iskanju načinov za beleženje rezultatov podjetij, ki uporabljajo merila, ki presegajo BDP.

Prav tako pripravljamo predlog o prepovedi trgovine s kožami tjulnjev, ki jih lovijo na nehuman način.

Glavna prednostna naloga je izboljšano izvajanje zakonodaje Skupnosti, kar je ključ za ustvarjanje boljšega okolja. Cilje šestega okoljskega akcijskega programa je mogoče doseči le z zagotavljanjem pravilnega izvajanja pravnega reda Skupnosti v celoti. Učinkovito izvajanje je povezano z boljšo zakonodajo. Zdaj lahko izrazim zadovoljstvo, ker je Komisija v zadnjih dveh letih lahko ločila boljšo zakonodajo od nižjih okoljskih standardov. Resnica je, da je stara in preprostejša zakonodaja eden od boljših načinov za izboljšanje izvajanja novih predpisov, pri čemer lahko prispeva k boljšemu varstvu okolja.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, zlasti sem zadovoljen, da so v poročilo vključeni konstruktivni sklepi o načinu, s katerim lahko Evropa uspešno ustvari boljše okolje in pravi trajnostni razvoj. Zagotavljam vam, da bo Komisija te sklepe pri analizi področij, na katerih so opazne politične razlike, in pri določanju prednostnih nalog za prihodnja leta pozorno preučila.

Zahvaljujem se poročevalki, gospe Myller, za prizadevanje ter gospodu Karimu, gospe Jelevi in gospodu Navarru iz odbora za mednarodno trgovino, odbora za regionalni razvoj in odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja za odlična priporočila.

Očitno je, da v zvezi s potjo naprej obstaja širše soglasje. Zdaj nam preostane le, da spremenimo to podporno politiko v dejanske ukrepe za zagotavljanje boljšega okolja od leta 2012 naprej.

 
  
MPphoto
 
 

  Rumiana Jeleva, pripravljavka mnenja za odbora za regionalni razvoj. − (BG) Gospa predsednica, komisar, kolegi, kot pripravljavka mnenja odbora za regionalni razvoj želim poudariti bistveno vlogo regionalnih in lokalnih državnih organov pri zagotavljanju varstva okolja in trajnostnega razvoja. V regijah in občinah je treba upoštevati odločitve, okoljski pravni red pa izvajati v praksi.

Oskrba z vodo, čiščenje vode, ravnanje z odpadki, javni prevoz in urbanistično načrtovanje je le nekaj primerov. Države članice ter njihove regionalne in lokalne organe je treba spodbuditi k čim boljši uporabi strukturnih skladov in hkrati zagotavljati, da njihovi operativni programi prispevajo k učinkovitejšemu izvajanju okoljske zakonodaje. Jasno je, da imajo nekatere regije težave z izvajanjem. Za rešitev teh težav je treba v okviru kohezijske politike razviti posebne ukrepe.

Končno, regionalno sodelovanje je treba v okoljski politiki uporabiti kot ključno orodje. Sodelovanje med državami članicami ter z državami in regijami iz soseščine EU, kot so Črno morje, Baltik in Sredozemlje, odpira nove možnosti za preprečevanje čezmejnega onesnaževanja.

Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Gyula Hegyi, v imenu skupine PSE.(HU) S cilji iz šestega okoljskega akcijskega programa zaostajamo v veliko pogledih. Omeniti želim le dva.

Zrak v naših mestih je onesnažen in škodljiv. Ob pomanjkanju zakonodaje Skupnosti je v veliko mestih doseganje ciljev iz tematske strategije o mestnem okolju zelo oddaljeno. Zato mora Komisija predložiti zakonodajo, ki jasno opredeljuje okvir za mestno okolje in mestni promet v vsej Evropski uniji, sicer bodo državljani še naprej trpeli zaradi slabe kakovosti zraka in drugih oblik onesnaževanja.

Podobno se zavlačuje z izvajanjem okvirne direktive o vodah. Če zakonodaja o industriji ne bo usklajena s politiko za kmetijstvo in razvoj podeželja, bodo naši vodni viri še naprej onesnaženi. Veljavna zakonodaja ne more preprečevati onesnaženja vodnih virov, kot kaže pena na reki Rabi na Madžarskem, kar je posledica onesnaževanja avstrijske proizvodnje usnja.

Države članice in Komisija morajo storiti vse, kar lahko, da zagotovijo splošno skladnost z okvirno direktivo o vodah in direktivo o poplavah. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Satu Hassi, v imenu skupine Verts/ALE.(FI) Gospa predsednica, zahvaljujem se Riitti Myller za odlično poročilo in sodelovanje.

Kot navaja odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane izvajanje okoljskega programa EU v veliko pogledih zamuja, vendar je še bolj vznemirjujoče to, da EU, tudi če bi v celoti dosegli doslej zastavljene dejanske cilje, še vedno ne bi bila na poti trajnostnega razvoja. Na primer, verjetno ne bomo uspeli zaustaviti upada biotske raznovrstnosti do leta 2010, kljub zavezanosti k temu cilju.

Neprijetna resnica je, da je naša družba oblikovana za delo, ki ni trajnostno. Če bi vsi na svetu porabljali vire tako kot Evropejci, bi potrebovali štiri Zemlje za proizvodnjo nujnih virov. Če bi prebivalci srednjih razredov na Kitajskem, v Indiji in v drugih državah v razvoju posnemali naše potrošniške navade, bi bil planet v težavah. Upam, da bo opozorilo, ki prihaja zaradi podnebne politike, povzročilo bolj celostno ponovno vrednotenje našega življenjskega sloga in navad proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Hvala, gospa predsednica. Naj začnem s tem, da se prav tako strinjam glede zamude pri načrtu izvajanja šestega okoljskega akcijskega programa. Razen tega je v veliko primerih dejanskih količinskih in kakovostnih ciljev ter časovnih razporedov premalo, ne le v akcijskem programu, ampak tudi v tematskih strategijah.

Nedvomno izvajanje šestega okoljskega akcijskega programa zaostaja za načrti, pri čemer še nismo uspeli izpolniti prednostnih okoljskih ciljev iz tega programa, z izvajanjem zakonodaje v državah članicah pa se še vedno zavlačuje. Naj navedem konkreten primer.

Prvič: v zvezi z oblikovanjem zakonodaje o kakovosti zraka v zaprtih prostorih niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi. Posebna prednostna naloga v zvezi s tem je oblikovanje določb, ki zadevajo šole in druge javne zaprte prostore, ki jih uporabljajo ranljive skupine. Uvesti je treba vsaj pilotne projekte.

Drugič: z izvajanjem direktiv o programu omrežja Natura 2000 se prav tako zavlačuje. Razširiti je treba najboljše prakse in vzpostaviti davčne ukrepe za onesnaževalce. Sam sem pristopil h Komisiji s predlogom v zvezi z onesnaževanjem območij Natura 2000, vendar Komisija ni storila ničesar in ni ukrepala.

Tretjič: v zadnjem času se je razširilo nezakonito odlaganje nevarnih in komunalnih odpadkov na ozemlju drugih držav. Afrika in Azija sta pogosto namembni območji evropskih odpadkov, kar je nesprejemljivo. Enako nesprejemljivo je dejstvo, da več nemških zveznih dežel nezakonito prepelje več tisoč ton odpadkov v vzhodno Evropo, ki jih nato noče sprejeti nazaj, kot v primeru Bavarske.

Četrtič: kaj se je zgodilo z odličnim načelom preprečevanja čezmejnega onesnaževanja? Ena država članica, Avstrija, je zadnjih sedem let, kot je navedel gospod Hegyi, onesnaževala reko Rabo. Na površini reke plava debela plast pene. To vprašanje sem sprožil že v vsaj ducat primerih in tudi uradno vložil pritožbo, vendar je vse zaman: na reki še vedno plava pena, medtem ko Komisija ne ukrepa.

Odlična načela so brez pomena, če se ne izvajajo. Komisija je varuh zakonodaje Evropske unije. Čas je, da ta varuh opravi svojo dolžnost in ne popusti državam članicam, ampak zagotovi skladnost z zakonodajo, ki smo jo skupaj sprejeli. Najlepša hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Evangelia Tzampazi (PSE). – (EL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, čestitam poročevalki za odlično delo. Menim, da povzema zaskrbljenost Parlamenta glede upoštevanja zavez Unije v okviru šestega okoljskega akcijskega programa.

Vmesno poročilo Komisije razkriva, da je za zapolnitev vrzeli v zakonodaji z novimi zakonodajnimi predlogi nujno usklajeno prizadevanje. Prav tako je nujno zavarovati zahtevana sredstva za zagotavljanje pravilnega izvajanja zakonodaje Skupnosti. Medtem postaja jasno, da se je treba bolj opreti na trajnostni model proizvodnje in porabe ter da mora postati gospodarska rast bolj odvisna od naravnih virov.

Prav tako je pomembno poudariti mednarodno razsežnost evropske okoljske politike. Unijo je treba spodbuditi k nadaljnjemu spodbujanju ambicioznih okoljskih politik in zahtev ter k razvoju prenosa tehnologije in izmenjavi dobre prakse z državami v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristina Gutiérrez-Cortines, v imenu skupine PPE-DE.(ES) Gospa predsednica, zares menim, da dokument, ki ga obravnavamo, ni tak, kot bi lahko bil, kar bom razložila: to je dokument za oceno, kaj je bilo opravljeno s širšimi smernicami, ki jih je Evropska komisija predlagala za okolje in za celotno okoljsko politiko. Menim, da to ni dokument za oceno. To ni podroben dokument za oceno, ki bi nam lahko pomagal pri načrtovanju prihodnosti, morda zato, ker Komisija ni navajena, da se jo presoja ali ocenjuje, niti ne glasuje ali nima skupine delničarjev, ki od nje zahtevajo rezultate. Vendar menim, da lahko Komisiji čestitamo, čeprav se morda zdi protislovno, zaradi rezultatov v zadnjih letih, vendar ne za ta dokument.

Menim, da je bila okoljska politika popolnoma vključena v občinsko in regionalno politiko, pri čemer se industrija odziva na smernice Evropske unije.

Vendar dokument nima napovedi glede načina spremembe za prihodnost, ker je treba tiste točke, kjer sistem ni deloval, dobro pregledati. Evropa oblikuje okoljsko politiko že več kot 25 let in mora pregledati nekatere metode, ker to ni edina zadeva, ki pojasnjuje neuspeh nekaterih politik.

Ne predstavljam si nobene presoje, kako lahko spremenimo načine, da vključimo regije in ustvarimo omrežja, ne glede na prevlado EU v odnosu. Veliko držav, kot se je zgodilo v zvezi z direktivo o varstvu tal, ima zdaj že veliko boljše predpise od Evrope in obstajajo države, ki nimajo nobenih predpisov. Evropa mora, kot odgovor na to neravnovesje, zavzeti različna stališča in poiskati nove načine dela, ker je logično, da je treba zaradi spremembe okoliščin spremeniti tudi delovne metode.

Najlepša hvala, čestitam za rezultate, vendar se moramo v prihodnje spremeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Po mojem mnenju je zelo pomembno, da je vmesni pregled šestega okoljskega akcijskega programa razkril pomembno dejstvo: izvajanje tega programa poteka dobro, vendar zaostaja za načrtovanim časovnim razporedom.

Zato je verjetnost, da se vse zaključi do leta 2012 in se izpolnijo vsi prednostni cilji, zelo nizka. Strinjam se z mnenjem, da je še vedno treba v program vključiti jasnejše in stvarnejše količinske in kakovostne cilje. Prav tako se strinjam, da predložitev tematskih strategij ni ustvarila učinkovitih rezultatov. Zato poudarjam potrebo po nadaljnjem prizadevanju za odpravo vrzeli v okoljski zakonodaji s pomočjo novih zakonodajnih predlogov.

Prav tako je zelo pomembno zagotoviti učinkovito izvajanje okoljskih predpisov. Podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, zdravje in poraba virov bodo še naprej med najnujnejšimi izzivi za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, verjamem, da moramo občasno opraviti te ocene in zlasti objaviti ugotovitve držav članic v registru, ker z leti v zvezi s posameznimi vprašanji prihaja do sporov, na primer, v primeru okvirne direktive o vodah, v kateri se na eni strani zelo trudimo za spodbujanje obnovljivih virov energije, vendar na drugi strani trošimo neizkoriščeno vodo.

Obstajajo tudi težave s programom Natura 2000. Pri tem moramo poslušati državljane in občasno ustrezno prilagoditi programe.

 
  
MPphoto
 
 

  Stavros Dimas, komisar. − (EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, naj najprej omenim izvrstne pripombe, ki ste jih posredovali nocoj. Komisija bo te pripombe upoštevala in jih ustrezno dobro uporabila.

Komisija je v svojem vmesnem pregledu ugotovila, da je bila EU na splošno na pravi poti v zvezi z izpolnjevanjem ukrepov iz šestega okoljskega akcijskega programa. Če bomo v teh ključnih letih nadaljevali z napredkom, bomo lahko do leta 2012 izvedli predloge iz programa. Vendar priprava predlogov ter celo njihovo sprejetje in potrditev pomenijo le polovico zahtevanega dela. Brez učinkovitega izvajanja okoljske politike, kot je bilo nocoj izpostavljeno, zagotovo ne bomo dosegli okoljskih ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa, ne glede na to, kako dobro evropske institucije pripravijo zakonodajo.

Prav zato se popolnoma strinjam s stališčem Parlamenta, da je nujno večje prizadevanje in je treba Komisiji omogočiti zadostna sredstva, da lahko nadaljujemo z ustreznim obravnavanjem vprašanj v zvezi z izvajanjem. To bo Komisiji omogočilo, da pomaga nacionalnim organom pri razvoju tistih zmogljivosti, ki so nujne za doseganje želenih rezultatov.

Komisija se prav tako strinja s Parlamentom, da je ključno vključiti okoljska vprašanja v druge politike. Ta vključitev je, kot pojasnjuje poročilo, odločilna v trgovinski politiki, ker ima EU zelo pomembne gospodarske odnose z drugimi državami sveta in ima trgovina očiten vpliv na okolje. Vendar je prav tako pomembno, da se okoljska vprašanja vključijo v kmetijsko, regionalno in prometno politiko: če se zagotovi bistveno financiranje, bodo imele politike Skupnosti bistven učinek na evropske regije.

Cilj postopka študije o vplivu, ki ga je prav tako uvedla Komisija, je izboljšati kohezijo politike Skupnosti, pri čemer vključuje oceno vseh okoljskih parametrov iz naših predlogov. Komisija si želi podpore Evropskega parlamenta, da je mogoče zagotoviti celovito oceno vseh okoljskih vidikov med obravnavo predlogov tudi drugih institucij.

Končno, poročilo poudarja ključno vlogo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter državljanov, potrošnikov in poslovnežev pri uresničevanju okoljskih ciljev iz šestega okoljskega akcijskega programa EU. Zagotavljam vam, da bo Komisija storila vse, kar lahko, da izboljša podobo programa in zagotovi podporo zadevnih strank. Prepričan sem, da bo Parlament pomagal pri tem prizadevanju, in upam, da bo zaščita evropskega okolja eno od glavnih vprašanj za volivce na volitvah prihodnje leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Riitta Myller, poročevalka. − (FI) Gospa predsednica, želim se zahvaliti vsem, ki so sodelovali v tej razpravi, in komisarju.

Parlament in sama, kot poročevalka, si dejansko prizadevamo, da se Komisiji zagotovijo novi instrumenti za napredek okoljske politike, ki vodi do uresničitve ciljev v okviru šestega okoljskega akcijskega programa. V svojem vmesnem poročilu je Komisija navedla mnenje, kot je pripomnil komisar Dimas, da bi bila sredstva, navedena v vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa, dovolj za uresničitev tega, vendar študija, ki je bila opravljena o sedanji politiki Komisije, kaže drugače.

To poročilo, ki bo, upajmo, jutri sprejeto z veliko večino, navaja področja, ki jih je treba na evropski ravni nujno izboljšati, pri čemer predvsem omenja enake rešitve, kot jih predlaga komisar v svojem govoru. Z drugimi besedami, pogosto imamo enako mnenje o tem, kaj je treba storiti, vendar bomo morali, kot je rekla gospa Hassi, zelo odkrito razpravljati, ali so predlagana sredstva na splošno primerna za usmerjanje Evropske unije na pot trajnostnega razvoja. Zdaj smo glede podnebne politike na pravi poti. Če tudi na drugih področjih vzpostavimo takšno ambiciozno politiko, bomo zagotovo uspeli.

Dejala sem, da sem vložila nekaj predlogov sprememb za pojasnitev tega poročila. Omeniti želim, da je finščina iz predloga spremembe 14 zelo nenavadna, zato je treba kot referenčni jezik uporabiti angleščino.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. – (FR) Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Kot članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane menim, da bi bilo dobro, če sprejmemo šesti okoljski akcijski program v skladu s členom 251 Pogodbe ES, tj., s postopkom soodločanja. Varstvo okolja je zelo pomembno za EP, ki ne nazadnje zastopa približno 500 milijonov Evropejcev.

Vključitev Evropskega parlamenta v postopek soodločanja razločno kaže vlogo, ki jo ima Evropski parlament. Obdobje delovanja 10 let šestega okoljskega akcijskega programa zahteva redne ocene, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami. Res je, da so vključene tematske strategije v programu izboljšale sodelovanje zainteresiranih strani in razvile razsežnost okoljske politike, vendar so hkrati povzročile zamudo ali podaljšale postopek priprave zakonodaje na tem področju.

Nedokončana direktiva o kakovosti zraka je postala sramoten primer. Parlament je upravičeno komentiral, da je bil na teh podpodročjih programa opravljen največji napredek v zvezi s katerimi niso bile oblikovane nobene posebne tematske strategije (npr. podnebne spremembe). Čeprav se moramo, na drugi strani, zavedati, da nas šesti okoljski akcijski program z davčnimi ukrepi poziva k podpori trajnostnih proizvodnih metod in modelov porabe.

Čeprav je ta vmesni pregled težko obravnavati kot zelo zadovoljiv, je kljub temu edini mehanizem s katerim si lahko EU učinkovito prizadeva za doseganje zastavljenih ciljev. Pomanjkanje dosežkov na tem področju bi škodilo verodostojnosti EU in njenih članic, ki so resnično zaskrbljene zaradi poslabšanja stanja okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (PSE), v pisni obliki.(RO) Sporočilo Komisije o vmesnem pregledu šestega okoljskega akcijskega programa potrjuje dejstvo, da so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, zdravje in poraba virov najnujnejši okoljski izzivi, zato je bistveno, da ta program postane pomemben instrument v strategiji trajnostnega razvoja EU.

Ob upoštevanju do zdaj izvedenih ukrepov iz tega programa, uresničitev prednostnih okoljskih ciljev do leta 2012 ni mogoča. Na primer, cilja zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 ni mogoče doseči, pri čemer predlagane strategije za varstvo morskega okolja in tal ne bodo omogočile nobenih dejanskih rezultatov do leta 2012. Hkrati ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka in ukrepi iz tematske strategije o onesnaževanju zraka ter cilji v zvezi z zmanjšanjem okoliškega hrupa niso dovolj za doseganje ciljev okoljskega akcijskega programa. Prav tako se reševanje težav ali zadržanost nekaterih držav članic pri izvajanju direktiv o habitatih in programu Natura 2000 ne obravnava ustrezno v okviru sporočila Komisije.

Po določitvi območij programa Natura 2000 je nujno oblikovati, pospeševati in nadzorovati ohranjanje ciljev. Ta pregled opozarja na te težave in zahteva od Komisije, da si na področju varstva okolja prizadeva za ambiciozne rezultate.

 

23. Eurostars (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. (FR) Naslednja točka je poročilo Paula Rübiga v imenu odbora za industrijo, raziskave in energetiko o podpiranju MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem (KOM(2007)0514 – C6-0281/2007 – 2007/0188(COD)) (A6-0064/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Potočnik, komisar. − Gospa predsednica, danes razpravljamo o predlogu Komisije za podporo skupnemu programu Eurostars, pri čemer se vam zahvaljujem, ker ste mi namenili nekaj minut za razlago ključnih dejavnikov in pomena te pobude.

Cilj skupnega programa Eurostars je podpora MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem. Ta MSP lahko na trg uvedejo nove proizvode in storitve zaradi lastnega raziskovalnega in razvojnega dela. Ta podjetja imajo veliko željo in sposobnost, da rastejo in jutri postanejo „zvezde“.

Skupina 29 držav omrežja EUREKA in Luksemburg, ki je ravno zaprosil za pristop, so se odločili za razvoj skupnega programa, posebej oblikovanega za podporo MSP, ki se ukvarjajo z lastnimi raziskavami in razvojem v sodelovanju s partnerji.

Za okrepitev vpliva te pobude je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala finančno sodelovanje v skupnem programu Eurostars, na podlagi člena 169 Pogodbe, z zneskom do 100 milijonov EUR. Ta znesek bo spodbudil približno 300 milijonov EUR od sodelujočih držav za naslednjih šest let.

Bistveni vpliv te pobude je, da se sodelujoče države zavežejo k združitvi svojih nacionalnih programov za oblikovanje skupnega evropskega programa. Razen tega program Eurostars krepi sodelovanje med okvirnim programom in omrežjem EUREKA. Zato menim, da je ta pobuda nadaljnji korak k uresničitvi evropskega raziskovalnega prostora.

Zahvaljujem se poročevalcu, gospodu Rübigu, in članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko za dobro sodelovanje in izboljšave, ki jih predlagajo za predlog Komisije. V imenu Komisije vas lahko obvestim, da sprejemamo te predloge.

Zlasti cenim dejstvo, da ste se strinjali glede hitre obravnave tega predloga in bomo lahko prispevali k prvemu razpisu za program Eurostars. Hitro sprejetje v Parlamentu in Svetu bi pomenilo odločno sporočilo za skupnost MSP, da so nadaljnje naložbe v raziskave in inovativnost ključne za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti.

Program Eurostars mora biti dober primer, kako lahko države članice sodelujejo s tesnejšim povezovanjem svojih nacionalnih programov, in kje ima financiranje Skupnosti večji vpliv na program, v korist skupnosti evropskih MSP in seveda v korist Evrope kot take.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig, poročevalec. − (DE) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, najprej se zahvaljujem slovenskemu predsedstvu, ker je storilo vse, kar lahko, do zadnjega trenutka, da zagotovi pravočasno izvajanje tega programa.

Prav tako se zahvaljujem vsem kolegom poslancem, ker smo še enkrat pokazali, kako je lahko evropska zakonodaja dejansko učinkovita. Če se spomnimo, da je bilo poročilo predloženo januarja, jutri pa bomo o njem že glasovali, potem vidimo, da lahko ta parlament, predsedstvo in Komisija zelo učinkovito sodelujejo. Na to smo lahko zelo ponosni.

Prav tako se zahvaljujem sekretariatu odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ker se ni lahko pogajati o zelo zapleteni zadevi v tako kratkem času ter pripraviti in ustrezno izpeljati temeljna načela. Zelo smo veseli, da so Slovaška, Združeno kraljestvo in v zadnjem trenutku Luksemburg, česar nismo vedeli do včeraj, v zadnjih tednih izrazili željo za pristop k programu. Prav tako bom v zvezi s tem jutri vložil ustni predlog spremembe in pri tem pozivam predsedstvo, da se Luksemburg obravnava jutri, ko bodo imenovane države članice, da bodo lahko tudi mala in srednje velika podjetja v Luksemburgu uspešno sodelovala v tem programu.

Med pogajanji smo v Parlamentu poudarjali pregleden in predvsem nebirokratski, vendar učinkovit program za spodbujanje raziskav. Tudi to mora zlasti omogočiti uresničitev zelo tehtne želje po enkratnem plačilu in sprejemanju hitrih odločitev, da podjetja zberejo sredstva, ki so nujna za izvajanje raziskav, in ne sklenejo bančnih posojil vnaprej, pri čemer morajo pogosto zelo dolgo čakati na denar.

Komisar Potočnik, verjamem, da je ta program znak boljše ureditve, da smo zares uspeli pri izvajanju ciljev v zvezi z MSP, in boljše ureditve v okviru ustreznega sedmega okvirnega programa za raziskave. Zgled za sodelovanje in upravljanje je tudi omrežje Eureka, ker se lahko Eureka v zvezi s tem zelo učinkovito in hitro odloča, saj ne nazadnje prevzema velik delež odgovornosti.

Končno Skupnost zagotavlja do eno tretjino podpore. Komisar, kot ste že navedli, govorimo o približno 100 milijonov EUR. Novo je tudi dejstvo, da je to pravi program od spodaj navzgor in zato izvira iz poslovne skupnosti, iz malih, raziskovalno intenzivnih ali srednje velikih podjetij. Pravzaprav sem ponosen, da sekretariat Eurostata v Bruslju deluje zelo učinkovito in hitro na trgu, v tesnem sodelovanju z nacionalnimi agencijami za financiranje, in da se je zato mogoče osredotočiti na tržno usmerjene raziskovalne dejavnosti, ki merijo na kratkoročne in srednjeročne tržne rezultate.

To je ključni element dela malih in srednje velikih podjetij, ki mora biti stroškovno učinkovito. V postopku ne smejo nastati visoki stroški za podjetja ali organe, namesto tega je treba vse jasno in skladno izraziti, da lahko vsako posamezno podjetje odgovori na postavljena vprašanja, kot del svojih dejavnosti, brez velikih izdatkov. To smo nedavno preverili. Rezultati so bili odlični.

 
  
MPphoto
 
 

  Erna Hennicot-Schoepges, v imenu skupine PPE-DE. – (FR) Gospa predsednica, najprej želim čestitati poročevalcu Paulu Rübigu za poročilo in se mu zahvaliti, da se je strinjal s predstavitvijo ustnega predloga spremembe o vključitvi Luksemburga v ta program in s tem odpravljanju upravnega zavlačevanja, ki ga je prej povzročala odsotnost te države.

Komisar, že vsaj od prvega poročila o oceni lizbonskega procesa vemo, da imajo MSP bistveno vlogo na področju raziskav in inovativnosti. Vendar je njihova stopnja sodelovanja še pod pričakovanji, pri čemer so dokaz tega zadnje številke o naložbah.

Zato mora ta poseben program olajšati sodelovanje MSP in tudi zmanjšati vso pretirano birokracijo. Dejansko je to na nek način urejanje zadev, kritje tveganja in preprečevanje neodločnosti podjetij glede naložb v raziskave in inovativnost, kar je morda tudi slaba stran evropske podjetniške miselnosti.

Čestitam poročevalcu za vztrajanje pri sprejetju na prvi obravnavi, kar bi moralo pospešiti izvajanje tega programa, zagotoviti njegovo učinkovitost in dokazati, da evropska zakonodaja morda ni tako okorna, kot jo ljudje včasih obtožujejo, ampak lahko učinkovito deluje v korist državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell, v imenu skupine PSE.(ES) Hvala gospa predsednica. Komisar, zahvaljujem se vam za sodelovanje na tej razpravi. Najprej želim čestitati poročevalcu za njegovo delo.

Že nekaj časa je v različnih oblikah in v tudi v Parlamentu odnos med okvirnim programom Skupnosti in medvladnim programom EUREKA predmet analiz in razprave, ker oba vključujeta precejšno pomoč za MSP. Rezultat teh sinergij je financiranje Skupnosti programa Eurostars, na podlagi člena 169 Pogodbe, pri čemer je to program, ki dopolnjuje okvirni program, kot sama razumem, z glavnimi prednostmi programa EUREKA: struktura od spodaj navzgor, ki omogoča boljše prilagajanje potrebam MSP in lažje sodelovanje, glede na zahtevano birokracijo za sodelovanje v okvirnem programu je v veliko primerih pretirana obremenitev, ki je za veliko MSP prevelika.

Podporo večjemu vključevanju MSP v raziskave in razvoj je Parlament vedno zagovarjal, pri čemer ima lahko program Eurostars velik vpliv aktiviranja. Zato posebej pozdravljamo to pobudo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski, v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, gospod Rübig je kot običajno predstavil odlično poročilo. Čestitke.

To je zelo pomembna tema, ker je mogoče uvedbo rezultatov raziskav v industrijo in poslovanje zelo hitro olajšati prek MSP. To je temeljni vidik lizbonske strategije. Zato je dobro, da program Eurostars temelji na sedmem okvirnem programu za nadnacionalna podjetja in financira delo na področju znanosti in tehnologije, ki ga uveljavijo MSP v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami, raziskovalnimi organi in drugimi večjimi podjetji.

Prav tako je pomembna smer raziskav, ki mora biti tržno naravnana in imeti čim hitrejšo praktično uporabo. To je dobra ideja, ki podpira poslovne pobude in ne sme vključevati birokracije ter mora biti jasna, vključno s finančnimi vidiki. To je pomembno za vse partnerje, zlasti za poslovneže. Uspeh tega programa bo dober zgled za prihodnost. Upajmo, da ne bomo zapravili sto milijonov eurov.

 
  
  

PREDSEDUJOČI: Gospod COCILOVO
Podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Miloslav Ransdorf, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Mala in srednje velika podjetja zagotavljajo 70 % delovnih mest v Evropski uniji. Ob tem ta podjetja vlagajo le 4 % v znanost, raziskave in tehnološki razvoj, kar je nedvomno razlog, zakaj bolje ne izkoristijo svojega poslovnega potenciala. Razviti moramo potencial malih in srednje velikih podjetij v okviru prenovljene lizbonske strategije. Za to obstaja več načinov: omogočiti jim je treba boljši dostop do informacij, ponuditi boljše kreditne pogoje, omogočiti boljše sodelovanje z javnim sektorjem in jim pomagati izboljšati vezi z večjimi podjetji, da se mali in veliki sistemi vzajemno povežejo. Menim, da je to izvedljivo in je mogoče doseči v razmeroma kratkem obdobju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM.(SV) Gospod predsednik, EU se širi na vse več področij. Težava je, da ni nobenega načela v zvezi z odločanjem, kaj naj EU stori. Trdno načelo se navidezno podpira v političnih govorih, vendar se ne upošteva pri odločanju, to je načelo subsidiarnosti. To je v nasprotju s centraliziranjem raziskav in razvoja, razen v zvezi z zelo obsežnimi projekti, kot sta Galileo ali fuzijska energija. Raziskave in razvoj z obsežno birokracijo v velikih organizacijah imajo manjši donos glede na vloženi denar. Zelo redko obstajajo razlogi, da države članice pošljejo denar v Bruselj, ki ga morajo pozneje njihovi raziskovalci zahtevati nazaj. Ta ocena zlasti velja v primeru raziskav in razvoja za mala in srednje velika podjetja. Navdušenje raziskovalcev in podjetij izhaja iz dejstva, da so zapeljani v razmišljanju, da bo v celoti na voljo več sredstev. Ničesar ni, kar bi potrdilo takšno razmišljanje. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Hudacký (PPE-DE).(SK) Najprej se želim zahvaliti poročevalcu za odlično delo v poročilu. Menim, da je Parlament predvsem zaradi gospoda Rübiga uspel doseči kompromis, ki je sprejemljiv za Komisijo in Svet ter mora povzročiti sprejetje tega predloga na prvi obravnavi.

Verjamem, da je pobuda EUREA v zvezi s programom za raziskave in razvoj za mala in srednje velika podjetja zelo dobrodošla v poslovni skupnosti. Dejstvo, da v tej pobudi sodeluje toliko držav, potrjuje, da je bilo pred tem programom pomanjkanje zanimanja za reševanje težav malih in srednje velikih podjetij.

Kljub prizadevanju Evropskega parlamenta sedmi okvirni program za raziskave in razvoj ni rešil težave v zvezi z dostopom MSP do sredstev za podporo raziskavam, razvoju in inovativnosti. Zato je zelo spodbudno, da je ta pobuda od spodaj navzgor dobila takšno potrditev v vseh pomembnih evropskih institucijah. Čeprav ni dvoma, da je bil opravljen napredek, na nekatera vprašanja še vedno ni odgovora. Pri tem razmišljam o pogojih za pridobitev sredstev za MSP, zlasti o deležu časa in letnega prihodka, ki ga namenijo raziskovalnim dejavnostim.

Osebno menim, da moramo biti pri določanju teh meril bolj strpni in razmisliti o odprtju programa Eurostars manjšim podjetjem z velikimi inovacijami in razvojnim potencialom, ne glede na njihovo velikost.

Za konec želim povedati, da sem zelo zadovoljen s sodelovanjem moje države, Slovaške, v tem programu: to mora izboljšati razmere malih in srednje velikih inovativnih podjetij, ki so do zdaj nekako zaostajala v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE). – (RO) Najprej čestitam poročevalcu Rübigu in želim opredeliti nekatere elemente. Zaradi gospodarske konkurenčnosti Evropske unije je bistveno podpreti mala in srednje velika podjetja, ki vlagajo v uporabne raziskave.

22 držav članic in 5 držav iz programa Eureka, ki so se odločile vložiti, skupaj s Komisijo, 400 milijonov EUR za podporo raziskavam, ki jih opravljajo mala podjetja, prispeva k doseganju ciljev lizbonske strategije.

Ne smemo pozabiti, da MSP pomenijo 99 % vseh evropskih podjetij. Izbiranje projektov, ki ga financira program Eurostars, se opravi v skladu z znanstveno odličnostjo in gospodarskim učinkom.

Kljub temu opozarjam na težavo, s katero se srečujejo mala in srednje velika podjetja pri zagotavljanju sofinanciranja 50 % vrednosti projekta.

Veliko malih podjetij bi raje dodelilo svoje strokovnjake za projekte, ki prinašajo hitrejši dobiček, v škodo dolgoročnih raziskovalnih programov.

Prav tako lahko financiranje malih podjetij, na podlagi poslovnega načrta, določi zelo veliko število MSP, ki sodelujejo v evropskih raziskavah.

Upam, da se bo med tem programom program Erasmus za mlade podjetnike nadaljeval.

 
  
MPphoto
 
 

  Joel Hasse Ferreira (PSE).(PT) Komisar, gospe in gospodje, menim, da je zelo pomembno podpreti mala in srednje velika podjetja ter spodbujati njihov znanstveni in tehnološki razvoj. MSP potrebujejo primerno tehnološko podlago, ki jim omogoča pospeševati njihov prispevek h gospodarski rasti in razvoju.

Praviloma imajo MSP veliko sposobnost za pobude in prilagodljivost, ker niso omejena z birokracijo in jih običajno vodijo podjetniki ter direktorji, ki so močno predani svojemu delu za ustvarjanje bogastva. Sposobnost za pobude in prilagodljivost olajša začetek novih poslovnih podvigov, ki vključujejo proizvodnjo in/ali prodajo novih proizvodov ali delovanje novih storitev, prilagojenih potrebam potrošnikov ali drugih podjetij.

Takšni novi proizvodi in storitve lahko pogosto zahtevajo zanesljivejšo tehnološko podlago, kot je na voljo v veliko malih podjetjih, zato je lahko skupni program za raziskave in razvoj Eurostars, s ciljem podpore MSP, zelo pomemben zaradi možnega vpliva na resnično gospodarstvo. Tako bo pomagal izboljšati znanje malih in srednje velikih podjetij v različnih evropskih državah, za zadovoljitev potreb državljanov kot potrošnikov in tudi evropskega gospodarstva. Prav tako bo pomagal ustvariti več in boljša delovna mesta. Zaradi vseh teh razlogov je bilo poročilo gospoda Rübiga zelo koristno.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE).(RO) Najprej želim čestitati gospodu Rübigu za pravi in hiter način oblikovanja tega poročila.

To poročilo ustvarja premiso za nov pristop lizbonske strategije s preprostim povezovanjem raziskav in MSP. Tako dajemo konkurenčnosti novo vrednost in novo spodbudo za zagon inovativne dejavnosti v MSP. Program Eurostars mora postati izhodišče za ponoven zagon evropske gospodarske dejavnosti, programa evropskih inovativnih zvezd, ki je pregleden, prilagodljiv in nebirokratski.

Zaključujem s prošnjo Komisiji, skupaj z vsemi sodelujočimi državami v tem programu, da spodbudi in pospeši ta program, ki je tesno povezan z evropskimi prednostnimi temami: podnebnimi spremembami, energetsko učinkovitostjo, pospeševanjem obnovljivih virov energije in ne nazadnje bojem proti raku.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE).(SK) Skupni program za raziskave in razvoj Eurostars podpira MSP, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, ob izvrševanju tržno usmerjenih raziskav v nadnacionalnih projektih, ki se izvajajo v imenu različnih združenj MSP.

Zlasti želim poudariti pomen prenosa znanja in potrebe po sodelovanju v okviru tega programa med samimi podjetji in drugimi institucijami, na podlagi industrijskega in gospodarskega partnerstva. Dejstvo, da je to program od spodaj navzgor, ki je neposredno prilagojen potrebam podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in sodelujejo v programu, je zelo pozitiven vidik. Ključno vprašanje je, da so raziskovalne dejavnosti tržno usmerjene in merijo na kratkoročne do srednjeročne tržne rezultate.

Prav tako želim omeniti novo značilnost tega programa: in sicer uvedbo sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki je namenjen bolj tveganim projektom s področja raziskav in tehnološkega razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Péter Olajos (PPE-DE). – (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Tudi sam želim čestitati gospodu Potočniku in gospodu Rübigu. Skupni program Eurostars je odlično sredstvo za doseganje lizbonskih ciljev povečanja konkurenčnosti in krepitve inovativnosti. MSP za raziskave in razvoj, ki porabijo vsaj 10 % svojega prihodka za raziskave in razvoj, so ključni udeleženci na tem področju.

Madžarska je članica tega programa, pri čemer je zanimanje za program ogromno. Več kot 200 podjetij, ki izpolnjujejo merila, se je prijavilo, čeprav se zdaj pojavlja težava, da države članice niso namenile ustreznih sredstev. Na Madžarskem je na voljo le 500 000 EUR, kar je dovolj le za 2 do 3 projekte. Zato menim, da morajo države članice v vsakem primeru povečati sredstva za to ali poskusiti porabiti vsaj 3 % BDP za raziskave in razvoj, da bomo lahko konkurenčni tudi v svetovnem merilu. Verjamem, da sta programa Eurostars in EUREKA takšna programa, ki zagotavljata odlična sredstva za doseganje tega. Še enkrat čestitam.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE).(PL) Gospod predsednik, preprosto povedano, v mala podjetja se splača vlagati.

Znanstvene študije so pokazale, da mala podjetja s preprosto tehnologijo dopuščajo dobre inovacije, kar želim poudariti. Tako je tudi v primeru družinskih podjetij, v katerih se vlaga v enega otroka v danem podjetju, torej obstaja neka stalnost, pri čemer menim, da je to zelo trden način za nadaljevanje. Razen tega so ta podjetja zelo prilagodljiva in so se za majhne stroške sposobna preseliti z enega na drugo mesto, spremeniti en proizvod v drugega, pri čemer menim, gospod predsednik, gospe in gospodje, da bi bila naša velika napaka, če več kot 60 % prihodka v EU ustvarjajo MSP, da skoparimo z naložbami v ta podjetja in njihov razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, najprej se vsem zahvaljujem ne le za podporo predloga v poročilu, ampak tudi za podporo malim in srednje velikim podjetjem. Mala in srednje velika podjetja so ključni del evropskega gospodarstva in, kot sem že rekel, pri programu Eurostars govorimo o malih in srednje velikih podjetjih, ki bodo „zvezde“ prihodnosti.

To je inovativen pristop. Ni lahko izvajati pristopov, pri katerih kombiniramo denar iz držav članic s sredstvi Skupnosti, vendar se zagotovo splačajo, ker je prav to smer, v katero moramo iti v prihodnosti. Združujemo najboljše iz pobude EUREKA – prožnost, enostavnost, decentraliziran pristop, tržno usmeritev – z najboljšim iz okvirnega programa: centraliziranim upravljanjem, skupno oceno in skupno izbiro. Zagotovim vam lahko, da smo tudi v drugih delih okvirnega programa zelo pozorni na koristi malih in srednje velikih podjetij.

Ključni pojem je poenostavitev, zato smo, kot verjetno veste, uvedli višjo stopnjo financiranja za mala in srednje velika podjetja v primerjavi z drugimi. Tako imajo 75-odstotno stopnjo sofinanciranja v okvirnem programu, medtem ko imajo ostala večja podjetja 50-odstotno, kar pomeni, da spodbujamo njihovo udeležbo. Oblikovali smo jamstveni sklad, ki zelo poenostavlja njihovo sodelovanje v okvirnem programu, ker je bilo dejstvo, da morajo vnaprej predložiti nekatera bančna jamstva, ena od največjih težav za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega načrtujemo uvedbo „enotnega sistema za registracijo“, ki bo prav tako pomenil poenostavitev, saj se bo treba prijaviti le enkrat in takrat se bodo shranili vsi podatki, pri naslednji uporabi pa bo to potekalo samodejno.

Zato lahko, če pogledamo rezultate prvega leta – in kot veste, smo se dogovorili o cilju 15-odstotnega financiranja, ki je malim in srednje velikim podjetjem namenjen iz dela programa, ki zajema sodelovanje –, rečemo, da deluje. Medtem ko v šestem okvirnem programu glede na prve ocene in prvo obravnavanje rezultatov ne dosegamo cilja, lahko vidimo, da je ta podatek bližje 20 % kot 15 %, kar je velik korak naprej.

Tudi v Komisiji smo dejavni. Ravno sem se vrnil s sestanka skupine za konkurenčnost, na katerem smo razpravljali o zakonu o malih podjetjih – takšen je njegov delovni naslov –, v katerem želimo organizirano obravnavati vsa vprašanja, povezana z malimi in srednje velikimi podjetji. Prav tako bi omenil, da čeprav danes odločamo o finančni udeležbi Skupnosti, se je ta dejansko že začela in za prvi razpis je prispelo več kot 200 prijav, kar je pomemben uspeh.

Končno, želim reči, da sem izredno vesel, da se je Luksemburg odločil za sodelovanje. Zagotovo ni nobene težave glede vsebine. Vsi se moramo kar najbolj potruditi, da mu omogočimo čim hitrejši pristop k programu.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig, poročevalec. − (DE) Gospod predsednik, gospod komisar Potočnik, gospe in gospodje, na kratko lahko rečemo, da smo si ponovno zastavili cilj, ki se osredotoča na lizbonsko strategijo. Kratkoročno izvajanje rezultatov raziskav bo, upamo, ustvarilo nova delovna mesta in povzročilo večje neto plače. Seveda je bistvena značilnost inovacij, da se ponujajo novi proizvodi, in tako se dosega tudi uspeh na trgu.

Prav tako me veseli, da smo skupaj z Evropsko investicijsko banko uspeli zagotoviti dodatni instrument za delitev tveganja in da se te vsote lahko znatno dodatno razširijo. Predvideli smo tudi ocenjevanje, da se ugotovi, ali se sredstva dejansko zahtevajo, in preuči, ali mora Evropski parlament spet uvesti zmanjšanje zaradi sredstev, ki niso bila v celoti porabljena v prejšnjem letu, kot se dogaja pri drugih programih.

Po mojem mnenju ta program lahko zagotovi, da se sredstva porabijo, in pozivam kolege poslance, da tudi v državah članicah poskrbijo za to, da sofinanciranje poteka tako, kot je predvideno. V interesu vseh nas je, da bo uporaba tega programa ustrezna. Menim, da mora biti tudi obveščanje o njem primerno.

Komisarja Potočnika pozivam, naj s podpredsednico Komisije Wallströmovo uredi, da bo ta program ustrezno predstavljen javnosti: to je del procesa. Še enkrat čestitam slovenskemu predsedstvu: to je proizvod in projekt, na katerega smo zares lahko ponosni.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE), v pisni obliki.(DE) Gospod komisar Potočnik, v tem parlamentu smo veliko govorili o malih in srednje velikih podjetjih. Mala in srednje velika podjetja so dejansko hrbtenica gospodarstva EU.

Samo v Nemčiji skoraj 20 milijonov ljudi dela, raziskuje in razvija v več kot 3,3 milijone malih in srednje velikih podjetij. Ali Evropa raste ali nazaduje, je predvsem odvisno od njih. Mala in srednje velika podjetja ustvarijo več patentov, inovacij in delovnih mest kot veliki konglomerati. Vendar imajo mala in srednje velika podjetja še vedno premajhen dostop do posojil in programov financiranja.

Eurostars je dober primer tega, kako stvari delujejo. V nasprotju s sedmim okvirnim programom, ki temelji na pristopu od zgoraj navzdol z osrednjim financiranjem EU, imata Eureka in Eurostars pristop od spodaj navzgor. Programe upravlja pobuda Eureka. To je dobro in je lahko morda model za sedmi okvirni program.

Prednosti programa Eurostars so:

• vodilna vloga raziskovalno intenzivnih malih in srednje velikih podjetij;

• preverjanje in ocena upravičenosti s strani mednarodnih strokovnjakov;

• usklajeni javni razpisi in potek dela v vseh državah članicah;

• hitro odločanje glede financiranja: 14 tednov po skrajnem datumu;

• Komisija lahko dodeli dodatna doplačila;

• financiranje izključno v obliki nepovratnih sredstev (podpora v denarju).

Prisrčno čestitam poročevalcu za njegovo delo. Programu želim veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. (SK) Z glasovanjem o poročilu Paula Rübiga Evropski parlament pošilja jasen znak malim in srednje velikim podjetjem v državah članicah. Mala in srednje velika podjetja so lahko pogosto učinkoviti udeleženci pri raziskavah in razvoju, vendar se srečujejo z manj ugodnimi pogoji v primerjavi s tistimi, ki veljajo za velike mednarodne korporacije.

Od zdaj naprej lahko združenja malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, izkoristijo evropsko finančno podporo ter delujejo v evropski mreži skupaj z drugimi malimi in srednje velikimi podjetji. Slovaška mala in srednje velika podjetja bodo tako lahko s svojim znanjem in zmogljivostmi prispevala k evropskemu sektorju raziskav in razvoja.

Na Slovaškem se veliko malih in srednje velikih podjetij nahaja na podeželskih območjih z manj razvito infrastrukturo, kar ovira njihov razvoj. Veliko žensk je zaposlenih v malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem, neposredno ali posredno. Evropska sredstva so koristna, ker malim in srednje velikim podjetjem dajo priložnost za začetek ter tako omogočijo, da njihove strokovne sposobnosti koristijo skupnemu interesu.

Program Eurostars je program za raziskovanje in razvoj novih proizvodov in storitev na ravni Evropske unije. Mala in srednje velika podjetja imajo ključno vlogo pri projektih Eurostars. Res je škoda, da Slovaška republika, ki je članica EU, ne sodeluje pri tem programu. Slovaška mala in srednje velika podjetja tako nimajo dostopa do znatne finančne podpore, ki je na voljo za uspešen razvoj novih proizvodov, tehnik in storitev.

 

24. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0039/2008), ki ga je pripravil Adam Gierek v imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, o predlogu Odločbe Sveta o večletnih tehničnih smernicah za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (COM(2007)0393 – C6-0248/2007 – 2007/0135(CNS)).

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, najprej se zahvaljujem Evropskemu parlamentu in zlasti poročevalcu, gospodu Giereku, za interes in podporo v zvezi z Raziskovalnim skladom za premog in jeklo.

Zahvaljujem se tudi predsednici Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, gospe Niebler, ter poročevalcema v senci, gospe Laperrouze in gospodu Březinia, za njihovo konstruktivno pomoč. Znano mi je, da so razpravo zahtevali številni člani Odbora ITRE. Zato bom z velikim veseljem povzel, za kaj gre.

Leta 2002 je bil s protokolom, priloženim Pogodbi iz Nice, ustanovljen Raziskovalni sklad za premog in jeklo, pameten finančni model, ki je uporabljal obresti, ki so izhajale iz sredstev, ki so bila na voljo ob poteku evropske pogodbe o premogu in jeklu. Dejavnosti v skladu s to pogodbo so se financirale z dajatvami, ki jih je plačala industrija premoga in jekla, pri čemer je bilo za premog dodeljenih 27,2 % in za jeklo 72,8 % proračuna.

S tem pristopom od spodaj navzgor je ta raziskovalni sklad namenjen izključno za financiranje raziskovalnih projektov v sektorjih, povezanih z industrijo premoga in jekla, dveh velikih tradicionalnih sektorjih, v katerih so raziskave še vedno potrebne: prvič, da se doseže skladnost s sedanjimi politikami EU o okoljskih standardih za boj proti podnebnim spremembam, in drugič, da se ohrani varnost oskrbe z energijo z mešanico goriv, ki zadostuje evropskemu povpraševanju.

Osnovna načela in pravilni postopki odločanja v zvezi z upravljanjem tega sklada so opredeljeni v večletnih tehničnih smernicah za raziskovalni program Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Te tehnične smernice je treba pregledati ali dopolniti vsakih pet let, pri čemer se je prvo obdobje končalo 31. decembra 2007.

Komisija je 10. julija 2007 sprejela predlog odločbe Sveta o reviziji teh tehničnih smernic. Namen te predlagane revizije je bilo spodbujati pozitivne rezultate, ki so bili doseženi v prvih petih letih raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, predvsem v smislu varstva okolja. Po mnenju Komisije večji popravki niso bili potrebni, ampak le končne izboljšave sedanjih pravil, da se smernice prilagodijo širitvi EU, sedmemu okvirnemu programu in sedanjim evropskim ureditvam, predvsem v smislu uravnotežene zastopanosti spolov in politik finančnega poslovanja. Ta predlog odločbe Sveta je bil predložen v posvetovanje Evropskemu parlamentu in zato smo danes tukaj.

Cenim dejstvo, da poročilo gospoda Giereka na splošno podpira predlog Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, odločbo Komisije o nadaljnjem delovanju Raziskovalnega sklada za premog in jeklo je treba sprejeti z zadovoljstvom. Ta sklad je nastal kot plačilo 72,8 % s strani industrije jekla in 27,2 % s strani industrije premoga po poteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Obresti iz tega sklada znašajo približno 60 milijonov EUR letno, kar omogoča zagotovitev dodatnih subvencij za raziskave, ki ne spadajo pod sedmi okvirni program. To zadeva bistvene raziskave za racionalizacijo delovanja industrije železa in jekla ter premogovništva ter raziskave za dodatno izboljšanje kakovosti končnih proizvodov v tej industriji, torej premoga in jekla. Takšne raziskovalne dejavnosti so zlasti pomembne za zadevne industrije v novih državah Evropske unije.

Jeklo. Jeklo je najpomembnejši gradbeni material. Tehnološki potencial za povečanje kakovosti različnih vrst jekla in možnosti za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje jekla še zdaleč niso izčrpani, zlasti pri novih tehnologijah za proizvodnjo vmesnih proizvodov za nadaljnjo strojno obdelavo. Za večjo zanesljivost jeklenih struktur ter večjo učinkovitost delovanja različnih strojnih delov in opreme so potrebne obsežne empirične raziskave na tem področju. To velja tudi za izboljšave kemične sestave in izboljšave funkcionalnih značilnosti različnih vrst jekla. Delo na učinkoviti in okoljsko sprejemljivi metodi recikliranja odpadkov, npr. jeklo iz problematičnih pocinkanih odpadkov avtomobilske industrije, je prav tako izredno pomembno.

Premog. Premog pomeni varnost oskrbe z energijo. Konkurenčnost tega trdega goriva, katerega opredelitev bo treba v skladu s predlogom iz te uredbe iz praktičnih razlogov razširiti, tako da bo vključevala bitumenske skrilavce, znane tudi kot oljne skrilavce, ki jih kopljejo v Estoniji, je odvisna od učinkovite uporabe njegovih regionalnih rezerv.

Posebne težave premogovništva so v velikem obsegu odvisne od lokalnih geoloških pogojev in zahtevajo redno raziskovalno delo. Te študije morajo biti izvedene pred izgradnjo in delovanjem rudnikov, kot je na primer globok rudnik koksnega premoga, v katerem so mogoče težave z metanom. Uporaba premoga lahko vključuje tudi nekonvencionalne metode podzemnega uplinjanja. Za nadaljevanje ustreznega delovanja Raziskovalnega sklada za premog in jeklo mora vsaka svetovalna skupina vključevati strokovnjake, ki lahko zagotavljajo optimalno reprezentativnost z vidika lokacije industrije premoga in jekla v Evropski uniji, s posebnim poudarkom na strokovnjakih iz novih držav članic Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina, v imenu skupine PPE-DE. – (CS) Evropska komisija je v skladu s smernicami Sveta po petletnem obdobju pregledala delovanje Raziskovalnega sklada za premog in jeklo. Sklad upravlja sredstva nekdanje Evropske skupnosti za premog in jeklo ter obresti, ustvarjene s kapitalom, vlaga v raziskave na področju premoga in jekla.

Pozdravljam dejstvo, da predlog Komisije dosledno izraža spremembe, ki so se dogajale v zadnjih petih letih, upošteva določbe iz pristopnih pogodb iz širitve EU leta 2004 (že omenjen poseben primer je pristopna pogodba Estonije), vključuje dejstvo, da je opredelitev pojma „premog“ zdaj širša, ter se zlasti osredotoča na zaščito delovnih mest in učinkovito uporabo materialov in energetskih virov v proizvodni in predelovalni industriji.

Določbe, ki obravnavajo spremembe sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj ter spremembe tistih področij, ki jih sedmi okvirni program podrobno ne pokriva, so prav tako pomemben del predloga. Poleg samega predloga Komisije želim pohvaliti tudi delo poročevalca, gospoda Adama Giereka, in njegovo poročilo. Rezultati glasovanja v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, s katerim so bili sprejeti vsi pomembni predlogi sprememb, dokazujejo odlične temelje in pameten pristop k dodatnemu vlaganju v znanost in raziskave na področju premoga in jekla, dveh surovin za energijo in proizvodnjo, ki sta trenutno nenadomestljivi.

Ob tej priložnosti pozivam kolege, naj nedvoumno zavrnejo predloge nekaterih skupin, ki ogrožajo pomen premoga in jekla ter konvencionalnih energetskih virov na splošno, ali, v tem primeru, pomen prihodnosti tega sklada, ki se je izkazal za nenadomestljivega v smislu financiranja raziskav. Premog in jeklo spadata med najpomembnejše surovine za energijo in proizvodnjo, ki so se v zadnjih letih zelo razvile. Zato mora poročilo na primer upoštevati geografsko lego rezerv: to bo prispevalo k učinkovitejši uporabi energije in večji varnosti oskrbe z energijo v celotni Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Raziskovalni sklad za premog in jeklo je bil ustanovljen po poteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, prve pogodbe, na kateri temelji Evropska unija.

V Evropi so pomembna najdišča premoga, vendar moramo vlagati v nove in čistejše predelovalne rešitve.

Jeklo je proizvod, ki ga še vedno uporabljajo številni industrijski sektorji, in raziskave v tem sektorju so nujne, da se opredelijo čistejše in učinkovitejše rešitve z energetskega vidika.

Pomen teh raziskav je še toliko večji, ker sektorja zagotavljata veliko delovnih mest, ki jih je treba ohraniti in katerih delovne pogoje je treba izboljšati.

S temi raziskavami je treba doseči tudi boljše delovne pogoje za delavce v obeh sektorjih.

V Romuniji se vsako leto pridobi približno 34 milijonov ton premoga in proizvede približno 8 milijonov ton jekla.

V teh dveh industrijskih sektorjih je neposredno ali posredno zaposlenih več sto tisoč ljudi. Zato menim, da je ta dokument izredno pomemben.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne Laperrouze, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, raziskave v sektorju jekla so potrebne za zaščito evropske jeklarske industrije in s tem evropskega gospodarstva. Vendar je moj pristop k premogovništvu bolj zadržan.

James Hansen, klimatolog in raziskovalni vodja na inštitutu Goddard Institute for Space Studies pri NASI, je nedavno izjavil, da se je obseg podnebnih sprememb podcenjeval, vendar da imamo na voljo različna orodja, pri čemer je eden od njih zaprtje vseh termoelektrarn na premog do leta 2030. Emisije ene plinske elektrarne znašajo od 300 do 400 kilogramov CO2 na megavatno uro, emisije najsodobnejših termoelektrarn na premog znašajo 800 kilogramov in emisije elektrarn, ki delujejo na lignit, znašajo 1 000 kilogramov CO2.

Kako dosledna je Evropska unija, če na eni strani razvija ambiciozni načrt za prilagoditev in boj proti podnebnim spremembam ter na drugi strani podpira premog kot čist energetski vir?

Človeštvo je prešlo iz dobe lesa v dobo premoga in potem v dobo nafte. Danes lahko Parlament podpre vrnitev v dobo premoga ali pa ravna v skladu s podnebnim paketom in ne opredeli premoga kot čistega energetskega vira. Zato moja skupina namerava podpreti nekatere predloge sprememb Zelenih.

Za konec naj povem čudovit citat Alphonsa Karra: „Tisti, ki verjame, bi najden košček premoga vtaknil v žep v prepričanju, da je diamant.“ Ljubezen je zagotovo strast. Pri energiji pa izberimo pametno.

 
  
MPphoto
 
 

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, sem ena od tistih, ki so se v odboru zavzemali za nepomembne predloge sprememb. Vendar glede na to, kar je o premogu povedala gospa Laperrouze, res ne razumem, zakaj bi Komisija določila subvencioniranje premoga v neskončnost.

Premog se je 50 let subvencioniral v neverjetnem obsegu in nadaljevanje takšnega subvencioniranja je v nasprotju z vsemi izjavami EU o podnebni politiki. Menimo, da je treba te subvencije za premog nadomestiti z doslednejšo podporo obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. V nasprotnem primeru Evropa ne bo mogla izpolniti svojih ciljev v zvezi s podnebno politiko.

Jeklo je druga zgodba. Vendar Komisija ni jasno povedala, da bo jeklo še naprej subvencionirano in premog ne. Po mojem mnenju je bilo za premog, umazan energetski vir, dovolj določb predvidenih že v sedmem okvirnem programu za raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Lambert van Nistelrooij (PPE-DE). (NL) Gospod predsednik, poročevalec, gospe in gospodje, premog in jeklo sta bila osrednja na začetku Evropske unije in sta še vedno, čeprav kot del povsem drugačnega programa, ki vključuje globalizacijo, podnebne spremembe in energetska vprašanja. To je „vsa posadka na krovu“, kot je bila; prispevek tega sklada, čeprav majhen, je pomemben pri tehnološki revoluciji, ki je potrebna, da se ohrani konkurenčnost jeklarskega sektorja in da premog postane čisto gorivo, čista surovina: „čisti premog“.

Tudi Evropska komisija je to izbrala pred našimi pilotnimi projekti za doseganje zajemanja in skladiščenja ogljika, na primer kot tehnološko inovacijo. To izrecno podpiram. Ne podpiram zaprtja, sem za to, da elektrarne še naprej delujejo. Nizozemsko podjetje za proizvodnjo in distribucijo električne energije NUON na primer v Groningenu načrtuje napravo za uplinjanje premoga s popolnim zajetjem itd. Za takšen projekt so potrebni podpora in več virov, kot kaže zdaj.

Še pomembneje – kot je znano komisarju Potočniku – je moje zavzemanje za boljšo kombinacijo sredstev, strukturnih skladov, prispevka Evropske investicijske banke itd. Več usklajevanja in združevanja je potrebno, da se omogočijo večje raziskave infrastrukture in naložbe. Sedanje pravilo „en sklad, en projekt“ je zagotovo ovira. Obravnavati moramo tudi ta pravila in na srečo Evropska komisija že preskuša meje v zvezi s tem.

Na Brdu v Sloveniji smo 5. in 6. marca govorili o večjem poudarku in združevanju evropskih projektov. Letos poleti bo Komisija predstavila nov profil za program Esprit, da se dosežejo bolj usmerjene naložbe. O tem želimo kaj slišati in ne o postopnem opuščanju premoga. To je zagotovo napačna pot.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (PSE).(ES) Gospod predsednik, čestitam gospodu Giereku za poročilo.

Gospe in gospodje, Parlament lahko le dobro sprejme in podpre raziskovalni program, ki upravlja lastna sredstva zunaj sedmega okvirnega programa in ima letni proračun 60 milijonov EUR, zlasti ob upoštevanju, da se jeklo še v velikem obsegu uporablja v različnih sektorjih industrije ter da je treba premagati še veliko znanstvenih in tehnoloških izzivov, da bodo proizvodni postopki čistejši in učinkovitejši.

Pri premogu so izzivi še večji zaradi posledic za proizvodnjo energije in doseganje naših ciljev v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam.

Za povečanje konkurenčnosti premoga na energetskem trgu, izboljšanje varnosti in operativne zmogljivosti rudnikov ter doseganje čistejšega izgorevanja so potrebni raziskave in razvoj, pri čemer so nove tehnologije za zajemanje in skladiščenje CO2 področje raziskav, ki ga je Evropska unija jasno podprla. Zato se popolnoma strinjam z vsebino tega poročila.

Prav tako čestitam poročevalcu za upoštevanje načela enakosti spolov s predlaganjem ukrepov za doseganje večje prisotnosti in udeležbe žensk v sektorju, v katerem so moški še vedno v večini.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE). – (RO) Glede na nujne politične prednostne naloge Evropske unije želim poudariti nekatere proračunske vidike tega poročila.

Predlog Komisije se nanaša na zeleno knjigo o energiji in njen cilj, da se poveča uporaba premoga kot pomembnega vira energije z uporabo čistih tehnologij z zmanjšanjem in skladiščenjem ogljikovega dioksida.

Ukrepi, ki bi lahko prejeli evropska sredstva iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, so lahko pilotni projekti in projekti, ki vključujejo najnovejše tehnologije na tem področju.

Težava je izredno majhen proračun, dodeljen temu skladu: 57 milijonov EUR vsako leto. Težko si predstavljam, kako bi ta znesek lahko pokril številne projekte po celotnem ozemlju Evropske unije.

Naj spomnim, da je v več kot četrtini držav Evropske unije premog še vedno glavni vir za pokrivanje energetskih potreb.

Glede na to menim, da je v tem sektorju potrebno večje finančno sodelovanje Evropske unije, tako prek Raziskovalnega sklada za premog in jeklo kot prek programov sedmega okvirnega programa.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE). – Gospod predsednik, nisem nameravala govoriti, vendar moram podati mnenje v zvezi z vprašanjem tehnologije čistega premoga.

Tehnologija čistega premoga je resnično pomembna in vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: kaj lahko EU naredi, kot je ravno rekla prejšnja govornica, da se podprejo nove tehnologije, vključno s tehnologijo čistega premoga? Napredek tehnologije čistega premoga je bistven za uresničitev naših ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in je nujen. Nujno obravnavanje je mogoče le z našim sodelovanjem po vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, zelo me veseli, da Evropski parlament danes razpravlja o drugem raziskovalnem projektu. Menim, da so zlasti pomembne raziskave na področju jekla, predvsem zaradi podnebnih sprememb, ker si seveda prizadevamo narediti čim učinkovitejšo proizvodnjo in doseči, da bodo merila učinkovitosti bistven sestavni del porabe. Zato ponovno posebno čestitam poročevalcu in lahko rečem, da je danes pravi dan za raziskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Filip (PPE-DE). – (RO) Moj govor zajema nekaj vidikov: najprej, veseli me, da se premog in jeklo, čeprav ne zelo pogosto, vračata na dnevni red Parlamenta.

Menim, da gospodarska moč Evrope temelji na proizvodnji najboljšega jekla ob najnižjih stroških, zato je treba rezultate skupnih raziskav izmenjati na ravni Skupnosti.

V več evropskih državah obstajajo regije, ki so predvsem odvisne od proizvodnje premoga in jekla. Za preusmeritev delovne sile, zaposlene v proizvodnji premoga in jekla, še vedno ni ustrezne rešitve in žal zadevne regije že spadajo v kategorijo regij s težavami na področju življenjskega standarda ter potrebujejo kohezijske programe.

Ob koncu si zastavljam retorično vprašanje, ali bo Evropa nehala kupovati premog in jeklo zunaj Skupnosti, če ne želi doseči podobnega kot pri programu Evropske unije za varstvo okolja.

 
  
MPphoto
 
 

  Janez Potočnik, komisar. − Gospod predsednik, zahvaljujem se za pripombe, ki podpirajo predlog, kot tudi za pripombe, ki zahtevajo mnenje o tem, kako bomo v prihodnosti iskali rešitve v zvezi z energijo in podnebnimi spremembami. Pojasniti moram, da se danes pogovarjamo o dodatnem financiranju raziskav in razvoja, ki temelji na obstoječem skladu, ki temelji na protokolu – natančneje, govorimo o tehničnih smernicah. Menim, da je bolje, da se ta denar uporabi za raziskave in razvoj in ne za kaj drugega, ker pri energiji in podnebnih spremembah ni časa za samozadovoljstvo.

Dejavnost zajemanja in skladiščenja ogljika se bo tudi obravnavala, vendar ta dejavnost še zdaleč ni pravi odgovor. Prava vprašanja in prava razprava o vprašanjih, ki ste jih zastavili danes, bodo prišli na vrsto, ko bomo razpravljali o strategiji za načrt energetske tehnologije – kako pristopiti k njej, kako delovati v prihodnosti in kako najti prave odgovore. V zvezi s tem bo izredno pomembno, da se zavedamo, da „poslovanje brez sprememb“ ne pride v poštev. Primanjkuje nam človeških virov in sredstev. Okvirni program je le delna rešitev.

Vprašanje bomo morali resno preučiti, ker ga moramo obravnavati s kratkoročnega vidika, kar pomeni iskanje mogočih rešitev za zapolnitev vrzeli tam, kjer je to nujno potrebno, in hkrati iskati dolgoročne rešitve. Takšne rešitve so nujno potrebne in na obnovljive vire energije se moramo osredotočati od danes naprej. Zato menim, da bo to čas za takšno razpravo. Ne pozabite, da je bilo financiranje energije leta 1980 v Evropi približno štirikrat večje kot danes. Zato bi bila še ena iluzija, če bi ta vprašanja obravnavali, kot da se lahko „poslovanje brez sprememb“ še naprej izvaja. Ne naredite te napake.

 
  
MPphoto
 
 

  Adam Gierek, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, odzval bi se le na eno vprašanje, ki se je danes obravnavalo, to je stališče, da je treba rudnike čim prej zapreti iz okoljskih razlogov. Menim, da varnost oskrbe z energijo, na primer v moji državi, v Češki republiki, in v mnogih drugih državah EU, ne ustreza temu stališču, in to stališče ni splošno sprejeto. Pravzaprav je ravno nasprotno: ravno zaradi novih tehnologij, ki se razvijajo, kot sta „čisti premog“ ter „zajemanje in skladiščenje ogljika“, bomo v prihodnosti verjetno odpirali nove rudnike. Premog bo še kar nekaj časa pomemben in konkurenčen vir energije v Evropi. Prav tako ne smemo pozabiti – to je namenjeno tistim, ki bi zaprli vse rudnike –, da premog ni le pomembna surovina za energijo, ampak tudi kemična surovina.

Prvič, Raziskovalni sklad za premog in jeklo je potreben. Drugič, ta sklad ne spada v sedmi okvirni program, ker obravnava povsem drugo področje delovanja. Tretjič, navaja se povišanje upravičenih stroškov s 40 % na 50 %. Četrtič, nevključitev bitumenskih skrilavcev v Raziskovalni sklad za premog in jeklo – skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je tudi predložila predlog takšnega značaja za te predloge sprememb – bi bila škodljiva za Estonijo, kjer proizvodnja energije temelji predvsem na tem gorivu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Urszula Gacek (PPE-DE), v pisni obliki.(PL) Na Poljskem se 95 % električne energije proizvede v termoelektrarnah na premog. Zato se Poljska zlasti zanima za nove tehnologije za uporabo premoga, ki izboljšujejo učinkovitost elektrarn, zmanjšujejo emisije CO2 in omogočajo pretvorbo premoga v ogljikovodikova goriva z omejenimi emisijami CO2.

Nove tehnologije odpirajo možnosti za uporabo jedrskih reaktorjev kot virov toplotne energije brez emisij, da se dosežejo navedeni cilji premogovništva.

Vendar za sinergijo energije iz premoga in jedrske energije potrebujemo visokotemperaturne reaktorje (HTR). V Evropi se že nekaj let izvajajo raziskave visokotemperaturnih reaktorjev. Žal se niti eno od evropskih raziskovalnih središč ne ukvarja z raziskavami HTR, katerih cilj bi lahko bila uvedba programa sinergije za energijo iz premoga in jedrsko energijo. Takšno središče bi Evropo tehnološko okrepilo, vključno s premogovništvom. Prav tako bi pripomoglo k večjemu sprejemanju jedrske energije v Evropi z neposrednim sodelovanjem s premogovništvom, tako da bi si prizadevalo za njegovo posodobitev, in ne, da bi z njim tekmovalo.

Glede na pomembnost premoga v poljskem energetskem sektorju bi bilo takšno evropsko središče smiselno ustanoviti na Poljskem. Brez odločnega ukrepanja bomo izgubili tehnološko tekmo na tem področju proti Združenim državam, Južni Afriki, Kitajski in Južni Koreji.

Pozivam Komisijo, naj preuči potrebo po ustanovitvi takšnega središča kot del dolgoročnih tehničnih smernic v zvezi z raziskovalnim programom Raziskovalnega sklada za premog in jeklo.

 
  
MPphoto
 
 

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) V skladu s protokolom k Pogodbi iz Nice o izteku Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo so bila vsa sredstva ESPJ dana na voljo Evropski komisiji leta 2002. Prihodki iz teh sredstev naj bi se uporabljali za raziskave v sektorjih, povezanih s premogovništvom in jeklarsko industrijo. Svet je sprejel dve uredbi za boljše izvajanje raziskovalnega programa: finančno uredbo in tehnične predpise. Gierekovo poročilo zadeva slednje.

V skladu s Pogodbo o pristopu Estonije k EU se oljni skrilavci obravnavajo kot premog. Zato je Evropska komisija predlagala, da Svet pripravi tehnične smernice za raziskovalni program za premog in jeklo v skladu s Pogodbo, ter vključila oljne skrilavce v opredelitev premoga v skladu s tehničnimi smernicami. Zato je Estonija upravičena, da zaprosi za financiranje raziskav o oljnih skrilavcih v okviru raziskovalnega programa na enaki podlagi kot za premog.

Poljski poročevalec Adam Gierek je predlagal, da se „oljni skrilavci“ v opredelitvi nadomestijo z „bitumenskimi skrilavci“, ker naj bi pojem „bitumenski skrilavci“ zajemal tudi „oljne skrilavce“. Dejansko pa je ravno nasprotno: „oljni skrilavci“ je širši pojem kot „bitumenski skrilavci“. Zeleni so predlagali, da se oljni skrilavci povsem odstranijo iz opredelitve premoga. Ponovno opozarjam na dejstvo, da se je Estonija ob pristopu k EU dogovorila, da se oljni skrilavci obravnavajo kot premog, zato mora biti osnova za financiranje raziskovalnega programa za oljne skrilavce enaka kot za raziskovalni sklad za premog in jeklo.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. – Bil sem parlamentarni poročevalec, ko je bila zadnjič podeljena razrešnica v zvezi z dejavnostmi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Sredstva v nekdanji Skupnosti so se zbirala iz premogovništva in jeklarske industrije, zato je edino pravično, da se preostali denar nameni za raziskave v teh sektorjih in ne za raziskave naftne industrije.

Raziskave in raziskovalne ustanove so potrebne, če želimo uporabljati premog brez emisij ali „čisti“ premog. To vključuje zajemanje in skladiščenje ogljika, čeprav v tem skladu ni dovolj denarja za takšno financiranje, kljub veliki nuji. Zanimivo je, da je v zvezi s tem Shell po naključju ravno danes pozval k javnem financiranju, to pomeni financiranju EU.

Gospod Gierek kot poročevalec jasno spodbuja uporabo premoga v proizvodnji energije in pri tem zastopa interese svoje države. Poleg tega v EU ni prepovedan, vendar nas čaka še veliko dela, preden bomo imeli čisti premog.

 

25. Kulturne industrije v Evropi (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Naslednja točka je poročilo (A6-0063/2008), ki ga je pripravil Guy Bono v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje, o kulturnih industrijah v Evropi (2007/2153(INI)).

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono, poročevalec. − (FR) Gospod predsednik, poročilo, ki ga predstavljam, je nastalo na podlagi poziva gospe Trüpel – ki je danes tukaj in jo pozdravljam – izpred nekaj let, ko je bilo pripravljeno kulturno poročilo za leto 2007, in sicer poziva k večjemu priznavanju kulturnih industrij, ki zdaj presegajo avtomobilsko industrijo v Evropski uniji, pri čemer zajemajo 3,1 % aktivnega prebivalstva Evropske unije in ustvarjajo 2,6 % BDP.

Zato sem se ob pripravi tega poročila čim več posvetoval s tistimi, ki so vključeni v ta sektor. Ob tem se zahvaljujem vsem strokovnjakom iz industrije ter spletnim uporabnikom in potrošniškim organizacijam ter končno kolegom iz Odbora za kulturo za vse razprave, ki smo jih imeli o teh ključnih vprašanjih.

To poročilo temelji na naslednji predpostavki: kultura in gospodarstvo sta postala neločljiva. Gospodarstvo potrebuje kulturo in kultura potrebuje gospodarstvo. Zato je kulturo nujno treba postaviti na ustrezno mesto v lizbonski strategiji. Ob upoštevanju tega v poročilu navajam številne predloge.

Prvič, ustanoviti je treba delovno skupino, ki bo preučila odnos med kulturo, ustvarjalnostjo in inovativnostjo v okviru politik Skupnosti.

Drugič, bistveno je, da se kulturne industrije v večjem obsegu vključijo v financiranje Skupnosti. V tem poročilu na ravni držav članic priporočam zasebno/javno financiranje ter spodbujanje regulativnega in davčnega okvira, ki daje prednost kulturnim industrijam, ter natančneje uporabo dobropisov na že plačane davke in znižane stopnje DDV za vse kulturne proizvode, vključno s spletnimi deli. Prav tako pozivam Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja programa, podobnega programu MEDIA, za vse kulturne industrije.

Tretjič, to poročilo predlaga, da se kultura bolje vključi v zunanjo politiko Evropske unije, ker – in to želim poudariti – je Evropa bogata zaradi svoje kulture ali, bolje rečeno, zaradi raznolikosti svoje kulture. Zato pozivam Komisijo in države članice, naj povečajo znesek pomoči za prevajanje.

Končno, če dovolite, gospod predsednik, bi se vrnil k vprašanju pravic intelektualne lastnine, v zvezi s katerimi je v tem poročilu veliko predlogov sprememb. V zvezi s tem odločno nasprotujem stališču nekaterih držav članic, katerih represivne ukrepe narekujejo industrije, ki ne morejo spremeniti svojega gospodarskega modela v skladu s potrebami, ki jih določa informacijska družba. Ukinitev dostopa do interneta je nesorazmeren ukrep glede na cilje. To je velika kazen, ki ima lahko resne posledice v družbi, v kateri je dostop do interneta bistven za socialno vključenost.

Gospe in gospodje, menim, da moramo ločevati med serijskim piratstvom in potrošniki, ki delujejo brez želje po dobičku. Namesto da kazensko preganjamo potrošnike, moramo oblikovati nove gospodarske modele, ki vzpostavljajo ravnovesje med možnostjo dostopa do kulturnih dejavnosti in vsebine, kulturno raznolikostjo in ustreznim plačilom za tiste, ki so imetniki pravic intelektualne lastnine. Po mojem mnenju je to edini način, na katerega lahko kulturna Evropa resnično vstopi v 21. stoletje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ, komisar. − Gospod predsednik, veseli me, da lahko sodelujem v razpravi o poročilu gospoda Bona, pri čemer se mu zahvaljujem za njegov prispevek in hkrati se zahvaljujem odboru za njegovo delo. Prepričan sem, kot je rekel, da je kultura v našem življenju pomembna in je vedno bolj bistvena za prihodnost Evropske unije.

Dodal bi, da kultura našo Skupnost veliko bolj opredeljuje kot gospodarstvo ali geografija. Prav tako se moramo zavedati, da kultura prispeva; kultura ustvarja; kultura je nekaj pozitivnega, ki ne zapravlja našega proračuna ali nasprotuje našim potrebam, ampak pomeni veliko obogatitev, vključno z delovnimi mesti in rastjo. Evropska unija je lahko prvič izrecno priznala sklepe lanskega vrha v študiji, ki smo jo nedavno predstavili, in zdaj v kulturni agendi za Evropsko unijo v času globalizacije.

Poudariti želim le tri posebne zamisli ali točke iz vašega poročila, ker jih je veliko in ne bom komentiral vseh.

Prvič, pozivate nas k oblikovanju evropske vizije kulture, ustvarjalnosti in inovativnosti. Evropska agenda, o kateri smo se dogovorili zdaj, prinaša ravno to. Okrepili bomo sodelovanje med državami članicami, vključno s spodbujanjem ustvarjalnih industrij. To je eden od treh stebrov. V okviru tega dela bo treba preučiti, kako je mogoče natančneje izmeriti prispevek teh industrij h gospodarstvu in kako jih je mogoče najbolje podpreti.

Drugič, pozivate nas, naj obravnavamo zunanjo razsežnost. To je ena od treh prednostnih nalog agende in zdaj smo zelo dejavni pri spodbujanju naših partnerjev, naših držav članic, da ratificirajo konvencijo UNESCO – ker vse tega še niso naredile in tudi ne mnoge druge države po svetu –, in pri zagotavljanju njenega izvajanja. Poleg tega vedno bolj vključujemo kulturne elemente v naše razvojno sodelovanje in dvostranske odnose z razvijajočimi se gospodarstvi.

Tretjič, strinjam se z vami, da je treba nameniti veliko pozornost celovitemu izvajanju člena 151 v politikah EU. Vzpostavil sem zares dobre odnose in sodelovanje s svojimi kolegi, vključno s komisarjem za notranji trg McCreevyjem, v zvezi z različnimi vidiki varstva avtorskih pravic. Prepričan sem, da bomo s pomočjo vseh vas dosegli cilje iz tega člena Pogodbe.

Omenili ste tudi mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev, ki je zelo pomembna točka naše agende, zlasti letos. Države članice so že sestavile delovno skupino za to temo in Komisija izvaja pilotni ukrep za mobilnost umetnikov, ki ga je lani predlagal ta parlament.

Komisija bo podprla vsa ta prizadevanja, zlasti s študijo za boljše razumevanje povezave med kulturo, ustvarjalnostjo in inovativnostjo ter z drugo študijo o tem, kako ustvariti okolje, ki spodbuja razvoj ustvarjalnih in kulturnih industrij, vključno s podporo za mala in srednje velika podjetja ter za prevzemanje tveganja.

Rezultati teh pobud bodo vključeni v zeleno knjigo o kulturnih in ustvarjalnih industrijah, ki jo Komisija namerava objaviti leta 2009.

Veselim se razprave.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolf Berend, v imenu skupine PPE-DE.(DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, nove tehnologije so vedno pomembnejše v evropski kulturni industriji. Posebno pozornost je zato treba nameniti varstvu intelektualne lastnine.

Evropska unija in države članice morajo zagotoviti potrebne vire, da se omogočita spoštovanje in varstvo pravic intelektualne lastnine. V zvezi s tem je zlasti pomemben boj proti piratstvu. Vsi vpleteni morajo poznati svoje pravice in obveznosti, povezane s skupno rešitvijo te naloge.

Naš odbor je v poročilu zagovarjal ozaveščanje in izobraževalne kampanje, zlasti za potrošnike. Pripravljalni in izobraževalni ukrepi, ki pojasnjujejo vrednost intelektualne lastnine, morajo biti namenjeni mladim v šolah. V zvezi s tem še enkrat poudarjam mnenje odbora, da kazensko preganjanje potrošnikov, ki ne nameravajo ustvarjati dobička, ni prava rešitev za boj proti digitalnemu piratstvu.

Večkrat smo že poudarili, da so strukture prosto dostopnih informacij, kot je svetovni splet, izredno pomembne za evropski ustvarjalni sektor ter da moramo najti ravnovesje med odprtostjo interneta in varstvom intelektualne lastnine. Naj v zvezi s tem, gospod predsednik, dam še končno pripombo o popravljeni različici predloga spremembe 22a, ki ga je vložilo 40 poslancev. Moja skupina – Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov – je jasno izjavila, da namerava podpreti prvi del predloga spremembe in odločno zavrniti drugi del tega predloga.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

 
  
MPphoto
 
 

  Katerina Batzeli, v imenu skupine PSE. – (EL) Gospa predsednica, gospod komisar, v času, ko je za tradicionalne gospodarske sektorje in industrijo značilna velika recesija in pritiski globalizacije evropska podjetja postavljajo v veliko slabši konkurenčni položaj, je sektor kulturnih industrij eden redkih, ki ponuja velike možnosti za večplastni gospodarski, regionalni, socialni in kulturni razvoj. Zdaj mora Evropa poleg člena 157 Pogodbe ter Konvencije UNESCO o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov poskušati najti ustrezno ravnotežje, ki bo podjetjem, agencijam, proizvodnji in storitvam v tem sektorju pomagalo doseči popolno konkurenčnost. Hkrati Evropa ne sme ogroziti svojega izrazitega večkulturnega značaja ali raznolikosti.

Zato, gospod komisar, menim, da je v prihajajočem letu, ki je evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, kot ste sami rekli, pravi čas, da se EU dejavno usmeri v kulturne industrije. Ne smemo jih več obravnavati kot razkošje, ampak moramo oblikovati posebne politike za spodbujanje naložb v tem sektorju.

Gospa predsednica, popolnoma podpiramo poročilo gospoda Bona, ki ga bo verjetno natančno preučil komisar Figeľ, da bo lahko razpravljal o svojem ustvarjalnem delu in z njim nadaljeval.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, pogosto se srečujemo s primeri, v katerih sta vloga in pomen kulture zapostavljena. Posli se opazijo, kultura pa se obravnava kot nekaj postranskega, kot nekakšen dodatek. Ni podcenjen le kulturni pomen kulture, ampak tudi njen gospodarski in socialni pomen.

To poročilo nam predstavlja drugačno podobo kulture. Oglejmo si številke. Evropska unija ima na voljo 1 % BDP vseh držav članic, medtem ko kulturna industrija sama zagotavlja 2,6 % BDP in več kot 3 % zaposlovanja, zato je to resna težava. Vendar so ti podatki nepopolni. Vemo, da ne vključujejo vloge in pomena obrti, rokodelstva in umetniških del, poleg tega pa ne vključujejo tudi številnih področij, na katere vpliva kultura. Zato menim, da je to poročilo zelo pomembno, in s tem delom moramo nadaljevati in pri njem sodelovati ter podpirati komisarja Figela, ker je začrtal zelo dobro smer, takšno, ki vsakomur ponuja priložnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, toga razprava o konceptu kulture, ki je sama sebi namen, na eni strani in popolni „marketizaciji“ kulture na drugi se začenja z Bonovim poročilom. Poudarjamo, da imajo ustvarjalne industrije kot del lizbonske strategije velik pomen za gospodarsko rast, vendar se kulturna politika hkrati ne sme omejiti s povsem gospodarskimi okviri.

Ustvarjalne in kulturne industrije se obravnavajo kot neodvisni gospodarski sektorji ter so bile v zadnjih letih gonilna sila za ustvarjanje delovnih mest v Evropi. V Nemčiji je bilo na primer v teh sektorjih ustvarjenih več delovnih mest kot v avtomobilski industriji, zato morajo Evropska unija in države članice svojo politiko temu ustrezno usmeriti. V zvezi s tem je treba še veliko narediti.

Še enkrat želim poudariti – glede na vse zapletene utemeljitve v zvezi z avtorskimi pravicami –, da je še vedno treba najti ustrezna politična pravila za proizvode intelektualne lastnine v digitalnem svetu, zato da se zasebnim končnim uporabnikom zagotovi odprt dostop do interneta na eni strani in ustvarijo nove možnosti prihodka za umetnike, ki proizvajajo ustvarjalno vsebino, na drugi.

 
  
MPphoto
 
 

  Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, Bonovo poročilo je odličen dokument, ki ga podpiramo. Kratek bom, saj bom omejil svoje pripombe na vprašanje avtorskih pravic. V pred-digitalni dobi je nakup knjig in plošč izražal običajne potrošniške trende. Fotokopirni stroji in kasetofoni so zadali udarec prihodkom avtorjev, vendar je bil nakup še vedno običajen.

Z digitalno dobo se je vzorec spremenil. Z internetom sta izmenjava in prost pretok zamisli, informacij in del presegla svoje stare fizične omejitve. V tej dobi je plačilo preteklost. Prost pretok del je naravno okolje te kulture. Podpiramo boj proti dobičkonosnemu piratstvu, vendar popolnoma nasprotujemo kazenskemu pregonu potrošnikov. V digitalnem svetu še vedno potrebujemo omejitve in blokade, ker še nismo odkrili drugega načina za zagotavljanje ustreznega prihodka avtorjem; vendar so ti dnevi šteti.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Wise, v imenu skupine IND/DEM. – Gospa predsednica, Evropa ima bogato in raznoliko kulturno dediščino, ki bogati naše življenje, ne le estetsko, ampak tudi gospodarsko. Sektor prispeva 2,6 % k BDP EU, kot je bilo rečeno. Opazna je večja rast kot pri gospodarstvu na splošno in v tem sektorju je zaposlenih več kot pet milijonov ljudi.

To so trije zelo jasni razlogi, zakaj se Komisija ne sme vpletati, razen če želimo, da gre kultura po isti poti kot ribištvo in kmetijstvo. Vendar je trgovinski primanjkljaj samo pri filmih, če primerjamo EU in Združene države, vsako leto večji, ker evropski gledalci namesto evropskih raje izberejo ameriške proizvode. Ta primanjkljaj je bil po zadnjih podatkih 7,2 milijarde GBP le v enem letu.

Brez omejitev zaradi državnega financiranja je imelo šest velikih filmskih družb iz Združenih držav leta 2006 42,6 milijarde USD prometa, medtem ko se v skladu s poročilom Evropskega avdiovizualnega observatorija splošen položaj evropske filmske industrije slabša. Razlog za to je, da subvencije in zakonodaja ne spodbujajo umetnikov, ampak vzrejajo birokrate in parazite.

 
  
MPphoto
 
 

  Christofer Fjellner (PPE-DE). – (SV) Možnosti za kulturo so se izredno spremenile s pojavom in razširjanjem interneta. Po mojem mnenju je bil ta razvoj skoraj izključno pozitiven. Kultura je se je poživila, demokratizirala in široko razširila. Kljub temu se zdaj večji del evropske razprave osredotoča na težave, ki naj bi jih internet povzročal tistim, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. To je obžalovanja vredno.

To ne pomeni, da v kulturi ni izzivov. Kršitve avtorskih pravic in nezakonita izmenjava datotek so primeri takšnih izzivov. Velik del tega poročila se osredotoča tudi na te težave. Po Evropi kroži veliko predlogov o tem, kako naj obravnavamo ta vprašanja. Žal je pogosto premalo pozornosti namenjeno našim temeljnim svoboščinam in državljanskim pravicam. Na primer, morda je trenutno najbolj sporen predlog, ki poskuša tistim, ki so kršili avtorske pravice, prepovedati dostop do interneta.

Ob tej priložnosti pozivam kolege, naj podprejo predlog spremembe, ki sem ga vložil za to poročilo. Če povem na kratko, moj predlog poudarja pozitivno vlogo, ki jo je imel internet za kulturo in demokracijo, vendar tudi zavrača zamisel o prepovedi dostopa do interneta za posamezne državljane. Proti kršitvam avtorskih pravic in izmenjavi datotek se je treba boriti s sankcijami, ki so sorazmerne ter spoštujejo temeljne pravice in svoboščine. Prepoved dostopa do interneta za posameznike je po mojem mnenju huda kršitev svobode izražanja in obveščanja ter še zdaleč ni sorazmerna. Internet je več kot le kopirni stroj ali kanal za nezakonito razširjanje filmov ali glasbe. Internet je arena za svobodo govora, obveščanja in komuniciranja.

Za mojega mlajšega brata je internet nekaj tako naravnega kot gledanje televizije ali klepetanje na šolskem dvorišču med odmorom. Ali bomo določili podobne omejitve tudi, če se avtorske pravice kršijo na drugačen način? Ni tako dolgo nazaj, ko sem bil na univerzi, in tam je na žalost veliko študentov nezakonito kopiralo študijsko literaturo, vendar bi bilo njihovo kaznovanje ali prepoved branja knjig ali pisanja člankov brez dvoma nesmiselna. Nekomu, ki je v trgovini ukradel hrano, se ne prepove kupovanje mleka in nekomu, ki je ukradel kolo, se ne prepove uporaba ceste. Zato ne naredimo česa tako neumnega v zvezi z drugimi kršitvami le zato, ker so bili storjene pri internetu. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Badia i Cutchet (PSE).(ES) Hvala, gospa predsednica. Gospe in gospodje, najprej čestitam poročevalcu, gospodu Bonu, za to poročilo o kulturnih industrijah, ki zajema celo vrsto vprašanj, na katera je poskušal odgovoriti.

Kratko bom komentirala vidik, ki je po mojem mnenju prednosten: v informacijski, komunikacijski in digitalni družbi se ves čas pojavljajo nove oblike proizvodnje in distribucije, ki pomenijo nove priložnosti za proizvajalce, ustvarjalce, umetnike in potrošnike. V tem novem okviru je treba najti nove in uravnotežene načine, ki združujejo spoštovanje pravic ustvarjalcev in dostop državljanov do teh kulturnih dobrin.

Poleg tega kulturne industrije in ustvarjalci, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, zaradi svoje dvojne kulturne in gospodarske vloge prispevajo k spodbujanju kulturne raznolikosti ter ustvarjanju delovnih mest in možnosti za gospodarski razvoj, hkrati pa je treba glede na to, da so del enega od najbolj dinamičnih sektorjev našega gospodarstva, pomoč za ustvarjalni sektor obravnavati kot naložbo. Zato mora biti spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki podpira ustvarjalno nadarjenost ter sinergijo med sektorskimi podjetji in šolami, prednostna naloga evropske politike.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM) . – (PL) Gospa predsednica, čestitam za to pomembno poročilo o kulturi. Izjavo, da bi, če bi bilo treba začeti znova, začel s kulturo, je izrekel Jean Monet. Zapisi o evropski zgodovini segajo 2500 let v preteklost, ta zgodovina pa je vsebinsko zelo bogata in raznolika. Kultura je pomemben element razvoja naše civilizacije. Ukrepe, ki spodbujajo industrijo, povezano s kulturo, je treba podpirati. Dobro bi bilo, če bi se lahko ustanovili skladi za razvoj omrežja modernih knjižnic na Poljskem, kar bi bilo ugodno za ljudi, ki si ne morejo privoščiti kupovanja knjig. V Varšavi so še vedno predeli, v katerih ni ustreznih akademskih čitalnic. Sistem medknjižnične izmenjave ne deluje. Mladi morajo iti v središče mesta, če želijo dostop do znanstvenih del. Knjižnični sistem v Združenih državah bi se lahko uporabil za vzor. Sredstva so potrebna za razvoj lokalnih knjižnic, ki bi zagotovile dostop do potrebnega gradiva, s čimer bi se ljudem omogočilo, da se izobražujejo.

Z uvodno izjavo T poročila se ne strinjam povsem. Nacionalna identiteta in jezik nista temelj ustvarjalnosti. Moderna evropska kultura se je začela, ko sta Dante in Petrarka začela pisati v italijanščini. Razlog za razvoj evropske civilizacije je bil vedno širjenje človekove individualnosti, njen duhovni napredek in dejstvo, da so narodi to izkoristili za obogatitev vsebine svojega kolektivnega življenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospod komisar, kultura je posebno pomemben in gospodarski dejavnik za vse nas in videli smo, da ustvarja večmilijardni promet v Evropi, da je v njej zaposlenih več milijonov ljudi ter da je na tem področju dejavnih veliko malih in srednje velikih podjetij, ki postajajo zelo ustvarjalna in dejavna v družbi.

Po mojem mnenju je pomembno, da imajo te kulturne gonilne sile optimalen dostop do novih digitalnih in avdiovizualnih formatov. Pomembno je, da obstajajo možnosti za predstavitev ustreznim ciljnim skupinam in da se ustvarjajo novi proizvodi zlasti za vseživljenjsko učenje, ker se ravno s pomočjo teh novih in inovativnih sredstev ustrezno spodbujajo in razvijajo nadarjeni ustvarjalci.

 
  
MPphoto
 
 

  Mary Honeyball (PSE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Bonu za to poročilo, ki poudarja pomembno vlogo ustvarjalnih in kulturnih industrij ter zlasti vedno večji pomen, ki ga imajo za naše gospodarstvo.

Kot je večini od vas znano, zastopam London, ki je seveda eno od ustvarjalnih vozlišč Evrope. Zato zelo dobro poznam koristi, ki jih ustvarjalne industrije lahko prinesejo nekemu kraju. London je kulturno raznolik in uspešen na področju ustvarjalnosti in ker kulturne industrije predstavljajo pomemben sektor londonskega gospodarstva, zelo pozdravljam priporočila za podpiranje njihove trajnosti in rasti.

Vendar kljub temu v zvezi s tem obstaja zelo zaskrbljujoče vprašanje, na katerega se je danes zvečer že namigovalo v razpravah o nekem drugem poročilu. Gre za to, da čeprav je v ustvarjalnih industrijah zaposlenih veliko žensk, ni veliko žensk na višjih položajih. Resnično upam, da bomo to vprašanje lahko obravnavali pri prihodnjih posvetovanjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, osnutek resolucije opozarja na povezavo med cvetočo kulturno industrijo in čezmejno mobilnostjo umetnikov; poziva Komisijo, naj objavi zeleno knjigo o notranjem trgu za ustvarjalce proizvodov in storitev, s čimer bi se omogočila primerjava dosežkov na tem področju. Poročilo poudarja vlogo kulture v politikah Skupnosti ter tudi vlogo kulturnega izobraževanja pri razvoju osebnosti in občutka identitete.

Ustvarjalnost in sodelovanje pri ustvarjanju dodane vrednosti določata pomembno gospodarsko vlogo kulturne industrije. Dejanski prispevek kulture h gospodarskemu razvoju, zlasti v glasbenem in založniškem sektorju, je pogosto večji od izdatkov za njen razvoj. Čestitam poročevalcu.

 
  
MPphoto
 
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Kulturne industrije so ključni ponudniki storitev z dodano vrednostjo, ki so bistvene za dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo. Predstavljajo pomemben vir novih delovnih mest na ustvarjalnih področjih, ki znatno prispevajo h konkurenčnejši Evropski uniji. To izražajo pozivi k podpiranju kulturnih in ustvarjalnih industrij z boljšimi sistemi kvalifikacij, izobraževanja in usposabljanja, zlasti s prizadevanjem, da se študentom na vseh ravneh izobraževanja na področju kulturnih in umetniških disciplin zagotovi poklicno usposabljanje.

Podpiram pozive držav članic, da se podjetniške študije vključijo v nacionalne programe srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, zlasti na področju humanističnih ved, umetnosti in kulture. Dodaten napredek je potreben tudi pri vzajemnem priznavanju diplom s področja umetnosti. Prav tako pozivam Komisijo, naj bolj upošteva poseben značaj kulturnega sektorja v vseh politikah v zvezi z notranjim trgom, konkurenco, trgovino, podjetništvom ter raziskavami in razvojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ruth Hieronymi (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, enkrat za vselej želim preprečiti vse nesporazume. To poročilo ne govori o kakršni koli prepovedi dostopa do interneta za kogar koli. Odbor za kulturo in izobraževanje je to soglasno zavrnil.

Gre za doseganje uravnoteženega razmerja med odprtim dostopom do interneta in varstvom intelektualne lastnine in v zvezi s tem moramo zagotovo razrešiti še veliko vprašanj in najti instrumente, ki upoštevajo oba cilja. Zato posebno pozivam, naj se tak pristop upošteva tudi pri glasovanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE). – Gospa predsednica, cenim to poročilo, vendar bi navedel nekaj pripomb.

Tema kulturnih industrij je tesno povezana s temo gospodarske vrednosti kulture. O kulturi se zdaj govori kot o sredstvu za doseganje gospodarske rasti in mnoge študije zdaj poudarjajo gospodarski učinek kulturnih dejavnosti. V zvezi s tem opozarjam na študijo The Economy of Culture in Europe, ki jo je leta 2006 pripravila zasebna svetovalna družba KEA European Affairs in navaja nekatere zanimive podatke za kulturni sektor; vendar je mogoče o teh podatkih razpravljati, saj ta študija kot „kulturo“ obravnava tudi predvajalnike MP3, mobilne telefone in oglaševanje.

Zato menimo, da osredotočanje na takšne gospodarske vidike lahko povzroči zmedo, pri čemer lahko pomembne zadeve, kot sta ustvarjalnost ali umetniški potencial, ostanejo v ozadju, če se ne izkažejo za dovolj dobičkonosne.

Zavzemam se za kulturno politiko, ki podpira kulturno raznolikost, umetniško ustvarjalnost ter razvoj umetniškega potenciala posameznikov in skupnosti: vse to so smernice, ki jih je po mojem mnenju treba upoštevati pri prihodnjih ukrepih.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ , komisar. − (SK) Z zanimanjem sem poslušal razpravo. Seveda je samo poročilo zelo zanimivo in, kot je povedala predsednica odbora gospa Batzeli, na različne načine spodbuja Komisijo, države članice ter svet kulture in ustvarjalnih industrij.

Menim, da je glavna tema ali glaven cilj prikaz splošnega stanja, da bi bile te spodbude v središču pozornosti ter da bi se ustvarilo okolje, ki bi dobro vplivalo na ustvarjalnost, inovacije, kulturo ter status kulture v naši družbi in naših odnosih.

Dovolite mi, da povem le nekaj besed. Brez gospodarstva naš obstoj ni mogoč, vendar kultura daje pomen našim odnosom in naši identiteti, s tem pa se opredelijo vrednote, ki nas združujejo v Skupnosti. To je moj odgovor tistim, ki so zaskrbljeni, da se danes vse obravnava v gospodarskem smislu in izraža v denarni vrednosti. Kultura je veliko več kot le denar, vendar je pomembno, da se obravnava kot ustvarjalno premoženje, kot nekaj, na podlagi česar se ustvarjajo delovna mesta in kar prispeva k razvoju gospodarstva. Pomanjkanje kulture v večini primerov povzroči poslabšanje stanja v gospodarstvu ter tudi v politiki in družbi. Pomanjkanje kulture ima torej veliko posledic.

Zato sem vesel, ker so ustvarjalnost in inovacije v predlogih v zvezi s predlogom Evropske komisije za leto 2009 dobile splošno podporo. Uradni predlog je že v tem Parlamentu in upam, da se bo po zakonodajnem postopku kmalu sprejelo evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij ter da se bodo začele priprave zanj.

Na koncu bi rad povedal nekaj besed o boju proti piratstvu. Tako kot številni med vami tudi jaz menim, da moramo doseči ravnovesje med dostopom do kulture ter njeno dostopnostjo, sporočanjem in kulturnimi možnostmi na eni strani ter zaščito pravic intelektualne lastnine na drugi strani. Boriti se moramo proti zlorabi pravic intelektualne lastnine, ker je to pogosto razlog za propad manjših in šibkejših podjetij. To je stališče Evropske komisije. Eden od načinov za odpravo te težave je izobraževanje: ozaveščanje o pomenu zaščite pravic intelektualne lastnine in spoštovanju svoboščin. Drugi način je povabilo in organizacija vseh zainteresiranih strani ali odgovornih oseb na tem področju, da sodelujejo pri prizadevanju za zaščito pravic intelektualne lastnine ter prispevajo k temu prizadevanju, medtem ko se razvija dostop do elektronskih omrežij v sodobnih komunikacijah. To smo navsezadnje prvič predlagali v našem nedavnem predlogu o reformi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (telekomunikacijski paket), predstavlja pa tudi odnos Evropske komisije do boja proti piratstvu. Seveda morajo veliko narediti države članice same.

To je vse, kar sem želel povedati, hvala. Veselim se nadaljnjega sodelovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Guy Bono, poročevalec. (FR) Gospa predsednica, komisar, ne smemo pozabiti, kaj želimo doseči. Kljub temu, da nas nekatere subjektivne študije želijo prepričati v to, da 13 % Evropejcev, ki nezakonito prenašajo kulturno vsebino, ne ogroža naše kulture, se mi zdi, da koncentracija naše kulture v rokah nekaj velikih skupin ogroža našo raznolikost in s tem bogastvo naše kulturne dediščine.

Navedel vam bom primer glasbenih založb. Danes 95 % gradiva pride iz štirih velikih glasbenih založb. Menim, da je pomembno zagotoviti, da imajo potrošniki resnično izbiro ter da je treba zagotoviti pluralizem vsebine na zelo koncentriranem trgu, kjer so tisti, ki so večinoma odgovorni za inovacije in ustvarjalnost, majhni in ne veliki. Govorili ste o malih in srednjih podjetjih, gospod komisar, in priporočili izvedbo študije, kar je po mojem mnenju zelo zanimiva zamisel.

Dovoljenje za združitev družb Sony in BMG, ki ga je podelila Komisija, je popolnoma v nasprotju z evropsko politiko zagotavljanja podpore malim in srednjim podjetjem v glasbeni industriji, ki ustvarjajo več delovnih mest kot velika podjetja ter pomenijo 99% akterjev na trgu in 80 % inovacij v tem sektorju. Zato se zdi, da je nujno treba podpreti raznolikost v kulturnem sektorju, ki je pravi dejavnik rasti in sredstvo razvoja posameznikov.

Na koncu menim, da je kultura bogata zaradi njene raznolikosti in ne nasprotno.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. aprila 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  John Attard-Montalto (PSE), v pisni obliki. Kultura in ustvarjalnost imata ključno vlogo pri spodbujanju evropskega državljanstva. To dvoje (kultura in ustvarjalnost) je treba upoštevati v prihodnji politiki EU.

Analizo gospodarstva kulture v Evropi je naročila Komisija, pri čemer so se odkrili pomembni podatki. Izkazalo se je, da kultura na splošno veliko prispeva k gospodarstvu, pravzaprav veliko več, kot je bilo prvotno ocenjeno.

Pred petimi leti je bilo ocenjeno, da je kulturni sektor prispeval 2,6 % k BDP EU. Leta 2004 je na tem področju delalo 3,1 % aktivnega prebivalstva EU. Odnos med kulturnimi dejavnostmi in gospodarstvom na Malti in otoku Gozo se lahko oceni na podlagi nedavne študije iz leta 2007, ki jo je opravil nacionalni statistični urad in je vključevala skupaj 5 086 udeležencev, ki so vpisani v 34 plesnih šol.

Te plesne šole so zaposlovale 109 oseb in ustvarile finančni presežek skoraj 400 000 EUR. Skupni dohodek je presegal 1 milijon EUR.

To je le eden od primerov, ki dokazuje pomen kulturnih dejavnosti za gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE), v pisni obliki. – Moja regija, zahodna srednja Anglija, ima vodilno vlogo pri razvoju ustvarjalnih industrij, pri čemer je eden od desetih novih zaposlenih zaposlen v tem sektorju. Ta regija je ena od najbolj večkulturnih regij v Združenem kraljestvu ter je dokaz za to, da njena konkurenčna raznolikost postaja vir ustvarjalnosti in inovacij.

Vendar si mora EU bolj prizadevati za podporo kulturnih industrij s spodbujanjem ustvarjanja delovnih mest na tem področju za boj proti selitvam tradicionalne industrije EU v hitro rastoča gospodarstva.

Potrebno je skupno ukrepanje in zagotavljanje več finančne pomoči za ustanavljanje podjetij ter mala in srednja podjetja na področju kulturnih industrij na podlagi sedmega okvirnega programa, strukturnih skladov in socialnega sklada EU. S tem se bodo dodatno izkoristili znanje in sposobnosti evropskih podjetnikov in delavcev, da se bo zagotovilo, da bo potrebno znanje na voljo za nadaljnji razvoj sektorja. EU mora podpirati ustvarjalnost za več inovacij in podjetništva.

V evropskem letu medkulturnega dialoga moramo prav tako priznati pomen kulturnih industrij pri spodbujanju ozaveščenosti in razumevanja drugih kultur ter s tem njihov pomen za socialno kohezijo. Podobno lahko Evropa v gospodarskem smislu veliko pridobi s svojo kulturno raznolikostjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE) , v pisni obliki. – (FI) Zahvaljujem se poročevalcu za pripravo poročila, v katerem so tako izčrpno obravnavani večplastna narava kulturnih industrij in glavna težavna področja, ki so povezana z njimi. Pri obravnavi statusa kulturnih industrij v evropski družbi si je treba zapomniti dve osnovni načeli.

Prvič, razumeti moramo, kako pomembna je kultura za kakovost življenja ljudi. S kulturo se izboljšuje dobro počutje ljudi. Skupnost priznava, da imajo Evropejci osnovne pravice do izobraževanja, ki vključujejo pravico ljudi do kulture. Govorimo o temeljnih državljanskih pravicah.

Drugič, razumeti moramo, kako pomembna je kultura za njene ustvarjalce. Za veliko ljudi ustvarjanje ni le strast, ampak način preživljanja. Prejemanje ustreznega plačila za delo je osnovna pravica. Zakonodajalci morajo zagotoviti, da lahko taki ljudje delajo v okolju, ki ne vpliva škodljivo na njihove pravice. Kulturnih dosežkov ni brez njihovih ustvarjalcev in če niso plačani za svoje delo, je omejena kulturna rast.

Zakonodaja o kulturnih industrijah, kot so zaščita pravic intelektualne lastnine in sorodne pravice, zato mora vedno doseči pravo ravnotežje med obema socialnima razsežnostma kulture. Zakonodajalec mora temu nameniti posebno pozornost. Priznati je treba, da so kulturne industrije zelo poseben sektor in morajo zato imeti zelo poseben pravni status.

Glavni izziv kulturnih industrij je očitno informacijska tehnologija. Te dejavnosti imajo jasne koristi od razvoja trga tehnologije in informacijskega trga, vendar jih je hkrati treba zaščititi pri uporabi novih sistemov.

Prav tako mora Komisija takoj sprejeti ukrepe, da se pojasni odnos med intelektualno lastnino in kulturo ter gospodarstvom. Glavni izziv je, na kakšen način lahko zagotovimo pošteno in učinkovito plačilo za vse imetnike pravic in vse posamezne kulturne industrije za opravljeno delo, hkrati pa zagotovimo, da imajo potrošniki izbiro in da lahko dostopajo do kulturnih izdelkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko (PSE), v pisni obliki. – Ker je proizvodnja materialnih dobrin vedno bolj mehanizirana in se oddaja v zunanje izvajanje, več ljudi v Evropi svojo nadarjenost uporabi za izdelavo kulturnih dobrin.

Študija organizacije KEA, ki jo je naročila Evropska komisija, močno podcenjuje prispevek kulturnih industrij k našemu gospodarstvu in družbi. Medtem ko lahko le 3,1 % aktivnega prebivalstva EU neposredno ustvarja denarno vrednost na področju kulture, je njihov vpliv opazen skoraj na vseh področjih naših življenj.

Pop kultura prinaša kulturna in socialna sporočila. Glasbeniki in igralci so imeli ključno vlogo pri začetku vala zelenega gospodarstva. Glasba in film močno spodbujata boljše razumevanje med ljudmi in evropske vrednote. Predvsem kulturne industrije so ustvarile povpraševanje po novih tehnologijah, po digitalnih platformah.

Zato je ključno, da so evropske kulturne industrije še naprej uspešne. Zlasti moramo zagotoviti, da se lahko ustvarjalni ljudje preživljajo s svojo ustvarjalnostjo. To pomeni, da moramo umetnikom omogočiti, da čim bolj razširjajo svoje delo brez strahu pred zlorabo s strani posrednikov ali potrošnikov.

Menim, da je to še naprej glavni razlog za to poročilo, za katerega se zahvaljujem poročevalcu in mojim kolegom, ki so izrazili svoje zamisli.

 

26. Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Vasca Graçe Moure imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije (2007/2211(INI)) (A6-0075/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, potem ko sem predlagal splošni okvir za kulturne zadeve v smislu lizbonske strategije, sem se odločil, da bom v svoje poročilo vključil veliko predlogov, ki so jih vložili poslanci, ker so bili v skladu s splošnim pristopom. Čeprav poročilo vsebuje nekaj točk, ki se lahko zdijo odvečne, če se primerjajo z drugimi instrumenti, ki so medtem že odobreni in veljavni, je njihov namen poudarjanje tem, ki naj bi bile najpomembnejše.

Ob izpostavljanju glavnih točk tega okvira bi rad povedal, da ima Evropska unija zelo posebno nalogo varstva evropskega kulturnega bogastva. Evropsko kulturno dediščino je treba ohraniti v vseh njenih razsežnostih ter jo je treba na vse možne načine zaščititi in širiti v Uniji in izven nje, pri čemer se ne zanika dejstvo, da je v celoti zaželen čim bolj odprt odnos do vseh drugih kultur, kar je bilo poleg tega vedno značilno za Evropo.

Naša kulturna dediščina, vsebovana v raznolikosti njenih izrazov in združitvi njenih glavnih oblik, na primer grške, latinske in judovsko-krščanske antike, je Evropo zgodovinsko uvrstila pred vse celine. Izkazala se je za neprimerljivo gonilno silo inovacij, razvoja in napredka, razširila se je v različne smeri in še danes ostaja bistvena referenčna točka humanizma, duhovnega plemenitenja in poživitve, demokracije, strpnosti in državljanstva.

V vedno bolj globaliziranem svetu so specifične in edinstvene lastnosti v jedru evropskega kulturnega bogastva resnična dodana evropska vrednost, njihova identifikacijska vloga pa je za Evropo in Unijo bistvena pri razumevanju sveta, zagotavljanju kohezije, izražanju drugačnosti in uveljavitvi v primerjavi z drugimi narodi. Posebni načini izražanja vplivov evropske kulturne dediščine na drugih celinah so v zgodovini vodili k posebnim ukrepom, s katerimi se poudarjajo dejavniki oblikovanja civilizacije, vzajemnega razumevanja in plodnega pristopa združevanja zadevnih narodov. Svetu in Komisiji priporočamo, da povečata ugled evropske klasične dediščine in zgodovinskih prispevkov nacionalnih kultur preko stoletij v vseh njihovih razsežnostih, medtem ko se hkrati omogoči izpolnjevanje potreb kulturnega sektorja v prihodnosti.

Zato predlagamo, da se leto 2011 razglasi za evropsko leto grških in latinskih klasikov, da bi narode Unije in ostali svet spomnili na bistveni vidik kulturne dediščine, ki mu danes grozi pozaba. Iz istega razloga poudarjamo potrebo po razvoju spodbujanja evropskih jezikov po svetu ter njihove vloge pri kulturnem ustvarjanju na drugih celinah, tako da se na področjih zunanje politike izven Evrope olajša vzajemno poznavanje in razumevanje ter kulturne izmenjave, ki se sprožajo in vzdržujejo s temi jeziki.

Na drugi strani sedanji programi Skupnosti v kulturnem sektorju ne ustrezajo popolnoma razmeram, ki izhajajo iz skupne kulturne dediščine Evropejcev, zato potrebujemo specifične programe, ki bodo spodbujali umetniško ustvarjanje ter obsežnejše in globlje omogočili vzdrževanje stika z dobrinami in vrednotami, ki so del evropske kulturne dediščine, tako materialnimi kot duhovnimi, ter ki bodo pospešili njihovo interakcijo v humanističnem razumevanju identitet in razlik, pa tudi v zdajšnji kulturni produkciji.

Programi v kulturnem sektorju bodo veliko prispevali k spodbujanju kohezije, dejanske konvergence, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja, inovacij, zaposlovanja in konkurence, vendar ne smemo pozabiti, da so tudi kultura in kulturni izdelki vrednote sami po sebi. Svet opozarjamo, da je potrebna in nujna takojšnja revizija proračunskih sredstev za ukrepe, ki so predlagani v sporočilu Komisije, ter obstoječe ukrepe. Končno, ker ni več časa za navajanje dodatnih točk, pozdravljam sporočilo Komisije in njegovo odobritev v Svetu. Strinjamo se z določenimi cilji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ, komisar. Gospa predsednica, zahvaljujem se gospodu Graçi Mouri za njegovo predanost ter odboru in vsem zadevnim osebam, ki so prispevale k temu poročilu. Menim, da poročilo potrjuje, da si kultura zasluži bolj osrednje mesto v naših razpravah ter v našem večdnevnem in večletnem sodelovanju. Menim, da se je s tem potrdilo, da smo se premaknili od prvotne agende, pri kateri prevladujejo trdi materiali (premog in jeklo), k nematerialnim sredstvom, kot so kultura, izobraževanje, ustvarjalnost in državljanstvo. Teh stvari ne moremo izmeriti v kilogramih ali tonah, vendar gre za prihodnost naše enotnosti, naših skupnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ter tudi evropski ravni.

Menim, da smo zato predložili ta predlog. Od lanskega leta je dobil veliko dejanske pozornosti ter javne podpore v državah članicah in po Svetu. Vesel sem, da se je to zgodilo, ker je bil to najpomembnejši odgovor: želimo si večjega prizadevanja na podlagi kulture, za kulturo in tudi za svet kultur ali kulturo v svetu. Vesel sem, da ste podprli to agendo, ki je prav tako zelo pomembna. Kot komisarju mi je bilo vedno jasno, da Parlament želi narediti več na teh področjih, kar je bilo jasno tudi Komisiji.

Seveda moramo sprejeti skupni pristop. To je to je pravi način za izvajanje te agende. Pomembna so tri osnovna področja, ki so bila prav tako navedena v prejšnjem poročilu: ustvarjalne industrije; kulturna raznolikost in medkulturni dialog; in, prav tako pomembno, zunanja razsežnost – zunanje sodelovanje v kulturi in kultura v zunanji politiki Unije.

Strinjam se z vami, da ne smemo preveč poudarjati gospodarskega pomena kulture, vendar moramo zares vzpostaviti pravo ravnotežje v naših kulturnih politikah. Vaše poročilo upravičeno priznava pomen zagotavljanja večje vloge kulture v mednarodnih odnosih. Menimo, da je to priložnost za vzpostavitev proaktivne in konstruktivne agende o kulturni raznolikosti v politikah Skupnosti. Vem, da lahko računam na vaše sodelovanje v zvezi s tem.

V zvezi z vprašanjem mobilnosti podpiramo potrebo po nadnacionalni mobilnosti kulturnih delavcev kot glavnega orodja za vzpostavitev evropskega kulturnega območja. Poglejte na primer Erasmus na področju izobraževanja. Po desetletju – zdaj po dveh desetletjih – imamo evropski visokošolski prostor, tj. najbolj priljubljen program, naše univerze pa se veliko posodabljajo in so odprte. Menim, da je treba to prizadevanje za mobilnost, znanje, spoštovanje in sprejemanje prav tako razviti na področju umetnosti in kulture. Menim, da lahko zdaj dosežemo veliko z začetkom pilotnega projekta o mobilnosti, ki ste ga v Parlamentu predlagali lansko leto.

Nenazadnje je pomembno, kot sem povedal, da se sprejme skupni pristop. Vesel sem, da so države članice potrdile odprte metode usklajevanja. Novembra lani sta bili ustanovljeni dve strokovni delovni skupini s predstavniki držav članic, katerih cilj je povečati mobilnost umetnikov in strokovnjakov na področju kulture ter povečanje potenciala kulturnih in umetniških industrij. Ustrezno boste obveščeni o rezultatih dela v teh skupinah. Kot veste, smo ustanovili forum za kulturo, ki je bil prvič organiziran pod portugalskim predsedstvom in za katerega sem zelo hvaležen. Prav tako predlagamo, da kulturni in ustvarjalni sektor na splošno ustanovita platformo o kulturnih in ustvarjalnih industrijah ter platformo o dostopu do kulture v skladu s smernicami obstoječe platforme o medkulturnem dialogu.

Menim, da je vedno več možnosti za prispevke, in sem vesel, da sodelujem s svojimi kolegi v Komisiji in z vami v Parlamentu pri krepitvi vključevanja kulture v številne druge politike EU. Seveda se veselim razprave in zlasti izvajanja te agende.

 
  
MPphoto
 
 

  Grażyna Staniszewska, pripravljavka mnenja Odbora za regionalni razvoj. − (PL) Gospa predsednica, iskreno čestitam gospodu Graçi Mouri za dobro poročilo, ki na skladen in specifičen način predstavlja prednostne naloge na področju kulture in opredeljuje dolgoročne cilje. Poročilo kaže na pomen kulture za razvoj Evropske unije ter povečanje možnosti za inovacije in večjo konkurenčnost. Kultura je sektor, v katerem se ustvarjajo delovna mesta in ki resnično pospešuje gospodarsko rast. V imenu Odbora za regionalni razvoj bi vas rada opozorila na pomen regij v Evropski uniji kot pomembno podlago za kulturno sodelovanje. Kultura in jeziki spodbujajo razvoj regij in privabljajo naložbe, zlasti v slabo razvitih regijah, ki imajo skromne naravne vire ter malo turističnih znamenitosti in možnosti za preživljanje prostega časa. Zato morajo imeti lokalni in regionalni organi tako pomembno vlogo pri zagotavljanju splošne podpore in spodbujanju kulture na območjih, za katera so pristojni. Pridržke imam le v zvezi z eno točko poročila – pri tem govorim v imenu skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da mi tega ne bo treba čez nekaj časa ponavljati – in sicer v zvezi z besedilom iz uvodne izjave K, ki predlaga, da se morajo priseljenci in turisti podrediti evropski tradiciji in dediščini. To ni posrečeno besedilo. Med delom odbora so člani skupine ALDE glasovali proti temu.

V letu medkulturnega dialoga je treba izpostaviti, da mora biti Evropska unija pri izvajanju vrednot medkulturnega dialoga odprta do drugih kultur. Spodbujati in oblikovati mora skupno podlago za sodelovanje s predložitvijo zanimivih programov. Zato ni dobro, da evropske tretje države po letu 2010 ne bodo mogle več sodelovati v izjemno zavezujočem in prestižnem programu evropskih prestolnic kulture.

Gospa predsednica, čez nekaj trenutkov bi morala imeti še en govor, zato vas prosim za dodatnih 10 sekund v tem krogu, da ne bom še enkrat zaprosila za besedo.

Menim, da bi morale imeti zlasti države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, možnost sodelovanja v tem programu. Močno podpiram zahtevo iz poročila, da se leto 2010 razglasi za evropsko leto Frederica Chopina, glede na to, da je to 200. obletnica rojstva tega odličnega skladatelja, ki je nesporno prispeval k evropski in svetovni kulturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ruth Hieronymi, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, najprej se v imenu svoje skupine, tj. skupine evropske ljudske stranske (krščanskih demokratov) in evropskih demokratov, iskreno zahvaljujem gospodu Graçi Mouri za njegovo odlično poročilo. Hvala tudi Komisiji za predstavitev tega sporočila o evropski kulturni agendi. Lahko računa na podporo Parlamenta v zvezi s kulturo kot horizontalno nalogo, povečanjem mobilnosti umetnikov, povečanjem regionalnega sodelovanja in krepitvijo mednarodnega sodelovanja.

Vendar prav tako ugotavljamo, da v tej agendi nekaj manjka. To temo smo natančno obravnavali pred kratkim. Kulturne industrije in njihov vedno večji pomen prav tako pomenijo, da gospodarski vidiki postajajo veliko močnejši, kot so bili v preteklosti. Kulturna agenda ni povezana le z vprašanji o boljšem sodelovanju v zvezi s kulturno agendo ali večjimi finančnimi sredstvi, ampak tudi s pravnim okvirom. V zvezi s tem celo v Evropski uniji resnično velja, da kultura, če tekmuje z zakoni notranjega trga ali konkurenčnim pravom, v primeru dvoma vedno izgubi.

Vsi se spominjate poročila Lévai: komisarka za notranji trg in storitve je opisala, da kolektivno upravljanje družb za spletno glasbo ovira konkurenco na notranjem trgu. Pri tem je kultura jasno na slabšem in je v slabšem položaju kot pravo evropskega notranjega trga. Iz tega izhaja nujna potreba, pri čemer se bi jutri Parlament odločil enako kot Odbor za kulturo in izobraževanje. Konvencija Unesca se mora uporabiti za zavarovanje kulturne raznolikosti v zvezi s tretjimi državami in tudi kot nujna potreba v naši evropski zakonodaji.

Zato iskreno pozivamo komisarja, da imamo le eno priložnost, zato hitro potrebujemo predlog za krepitev kulturne raznolikosti v pravu evropskega notranjega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Marianne Mikko, v imenu skupine PSE. – (ET) Kolegi, naš kolega Vasco Graça Moura je opravil odlično delo pri pripravi poročila, ki se nanaša na kulturno dediščino in prihodnje potrebe ter skupna načela in posebne pobude. Kot poročevalka v senci se zahvaljujem.

Rada bi izpostavila le nekaj točk. Od začetka leta 2009 se bodo naše okoliščine spremenile: začela bo veljati lizbonska pogodba. Da bodo lahko naši diplomatski predstavniki ustrezno zastopali naše kulture, moramo dosledno vključiti kulturno razsežnost v našo zunanjo politiko. Zdaj smo daleč od tega, da bi to dosegli. Na začetku smo govorili o tem, da bi vključili kulturno razsežnost le v razvojne dejavnosti, čeprav to samo po sebi pomeni težave za nas. V evropski kulturi je veliko zelo dragocenih elementov, vendar namesto da bi uživali vseh teh elementih, se zdi, da dosegamo le aritmetično povprečje. Evropska kultura je žal zelo malo prisotna po svetu.

Upam si trditi, da najboljši filmski ustvarjalci in pisatelji na svetu živijo v Evropi, vendar v svetovnih kinematografih prevladuje Hollywood, knjigarne pa so polne zabavnih mehko vezanih knjig iz Amerike. Zakaj prevajamo množične tuje izdelke in ne prevajamo naših najboljših avtorjev? Zakaj tretje države, ki jim pomagamo, raje porabijo svoj denar za ameriške kulturne izdelke? To se mora spremeniti.

Nedvomno moramo bolj izpostaviti ponovno vzpostavitev skupnega evropskega kulturnega prostora. Tj. kulturnega prostora, ki vključuje sredozemske države in države srednje Evrope ter nordijske, baltske in vzhodnoevropske države. Zato bomo postali močnejši in bomo dosegli celoto, ki vključuje vse dragocene elemente, tj. celoto, ki je večja kot vsota delov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, to je zelo dragocen in premišljeno pripravljen dokument. Čestitam gospodu Graçi Mouri.

V osnutku resolucije je izpostavljena potreba po posebnem pristopu k težavam na področju kulture v času globalizacije. Ne glede na našo odprtost do dediščine drugih kultur je izjemno pomembno zaščititi, razširjati in spodbujati evropsko kulturo. Pomembno je, da ne pozabimo na korenine naše kulture, zlasti na vlogo grških in latinskih klasikov; vendar moramo prav tako upoštevati kulturna področja, ki prestopajo meje brez ovir in brez potrebe po prevajanju. V mislih imam glasbo in slikarstvo.

Leto 2010 je 200. obletnica rojstva Frederika Chopina, odličnega skladatelja, ki je znan po vsem svetu. Z izpostavljanjem pomena tega dogodka bo lažje dojeti vlogo, ki so jo imeli vsi izjemni evropski glasbeniki – Mozart, Liszt, Handel, Haydn, Schumann, Verdi, Grieg, Berlioz, Paganini in številni drugi – pri oblikovanju evropske civilizacije in njenemu prispevku k svetovni kulturi.

V poročilu so prav tako izpostavljene sedanje težave, s katerimi se spopadajo umetniki pri zadevah, kot je prestop meja in vpliv njihove mobilnosti na umetniški razvoj, izpostavljena pa je tudi vloga umetnosti pri gospodarskem razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospa predsednica, zanimivo glede tega dokumenta o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije je, da resnično potrjuje strateško trditev, da se kulturna politika organizira kot sektor, in tudi, da mora biti kultura sestavni del različnih področij evropske politike, kot so zunanja politika, politika razvoja mest in politika strukturnih skladov. To je resnično nova kakovost. Spreminja samopodobo Evropske unije v zvezi s pomenom kulture in njenim strateškim pomenom za politiko v celoti.

Kultura je vedno dvorezni meč, kar je še zlasti zanimivo. To je vedno izdelek, vendar je več kot izdelek, ker ima nek pomen in namen. Danes bi rada to še enkrat nazorno povedala. Pričakujem, da bo ta dvojna narava kulture zares vplivala na vsa politična področja, zlasti v zvezi z logiko notranjega trga. Poleg tega bo komisar Figeľ zelo prizadeven, če bo uspešno posredoval strateški pomen kulture drugim komisarjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Věra Flasarová, v imenu skupine GUE/NGL. (CS) Globaliziran svet pomeni globalno kulturo. Vendar je to izraz, ki ga je mogoče razlagati na veliko načinov. V Evropski uniji je lahko globalna kultura bistvo najboljšega, kar predstavljajo posamezne evropske kulture. Prav tako je lahko to postmoderna univerzalna kultura, s katero se bo sčasoma premagala in odpravila evropska raznolikost. Osebno mi je bolj všeč prvi scenarij. Želim si, da Evropska unija spodbuja kulturno raznolikost, ki bogati narode in jim omogoča, da se učijo drug od drugega. Globaliziran svet globalizira naš način življenja in dela. Večnacionalna podjetja so naša mesta spremenila v skupni trg, tako da včasih ne vemo, ali smo v Parizu ali v Pragi. Vendar imamo zdaj po mojem mnenju popolnoma dovolj.

Kultura ima svoje mesto v duši naroda in korenine v svojem kraju izvora. Kulturo je mogoče razširjati ter jo je mogoče vsrkati in izključiti. Vendar je tudi ranljiva, če postane zgolj blago ali če popušča splošnim okusom, da bi bila „dostopna vsem“. Kultura mora biti dejansko dostopna vsem, vendar mora spodbujati visoke vrednote namesto zadovoljivih, določati visoke cilje, namesto da kaže na naše nizke zahteve, ker javnost ne potrebuje veliko, da je zadovoljna. Poročevalcu se zahvaljujem, da je v svojem poročilu izpostavil pomen ohranjanja kulturne dediščine vseh evropskih narodov.

 
  
MPphoto
 
 

  László Tőkés (NI).(HU) Gospa predsednica, toplo pozdravljam to pomembno poročilo Graça Moura. V tem evropskem letu medkulturnega dialoga moramo poudarjati poseben pomen kulture pri krepitvi evropske identitete.

Kot predstavnik etničnih Madžarov iz Romunije bi rad opozoril države članice na podpiranje evropskih manjšin in ogroženih kultur. Primeri tega vključujejo starodavne kulture etničnih Madžarov, ki živijo v Romuniji, Moldavijskih predstavnikov skupine Csangos, ljudstva Szekler v Transilvaniji ter kulturo Makedoncev v Grčiji in Bolgariji, etničnih Srbov v Romuniji in Baskov v Španiji. Priporočilo, ki ga je sprejel Svet Evrope na podlagi poročila o ljudstvu Csango finske poslanke Tytti Isohookana-Asunmaa, je zamisel, ki bi jo lahko posnemali, ker je njegov cilj ohranitev kulture ljudstva Csango, ki je na pragu izginotja.

V okviru zunanjih odnosov Evropske unije moramo prav tako nameniti pozornost Tibetu pod okupacijo kitajskega komunističnega diktatorstva, kjer se je po besedah Dalaj Lame zgodil kulturni genocid nad eno od najstarejših kultur na svetu. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE). (FR) Gospa predsednica, najprej čestitam gospodu Graçi Mouri za kakovostno poročilo, v katerem so v vseh točkah razvidne njegove izkušnje in visoka raven strokovnega znanja o tej temi.

To poročilo potrjuje položaj kulture pri izgradnji Evrope ter potrebo po njeni zaščiti in spodbujanju raznolikosti. Izpostavlja njeno bistveno vlogo pri doseganju lizbonskih ciljev in zunanjih odnosih EU. Upravičeno poziva h krepitvi ukrepanja na področjih, kot so literarni prevod, spodbujanje evropskih jezikov, poučevanje umetnosti in kulturne industrije, pa tudi pri zaščiti in spodbujanju naše dediščine. V zvezi s tem moramo spodbujati sedanje kulturne programe in podpirati nove pobude, kot je oblikovanje znaka evropske dediščine, ki bo prispeval k razvoju skupne identitete ob spodbujanju kulturnega turizma.

To poročilo prav tako izpostavlja možnosti digitalnih tehnologij v smislu dostopa do kulture ter spodbujanja in širjenja kulture ob izpostavljanju potrebe po zaščiti pravic intelektualne lastnine. V tem smislu je prav, da se podpre oblikovanje posebnih projektov, kot je evropska digitalna knjižnica, namen katere je digitalizacija naše dediščine in dostopa do nje ter njena ohranitev za prihodnje generacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Christa Prets (PSE).(DE) Gospa predsednica, hvala poročevalcu in tudi Komisiji za ta dokument. Še enkrat je izpostavljena osrednja vloga kulture pri evropskem združevanju in pri sliki Evropske unije na svetovni ravni. Način obravnave tega spoznanja, ki ni novo, ampak je izjemno pomembno, in njegova vključitev na vsa področja politike – kot je opredeljeno v členu 151 – sta bila dobro opredeljena v sedanji agendi za kulturo.

Razveseljivo je, da je med pripravljalnim delom potekal proces širokega posvetovanja z različnimi kulturnimi zainteresiranimi stranmi, ki so odgovorne za pomembno kulturno delo, za katero se jim moramo zahvaliti. Nujno potrebujemo to kulturno strategijo, da se bomo na primer stalno s ponosom sklicevali na našo kulturno raznolikost, in tudi, da se bomo lahko spopadli z izzivom obravnave te raznolikosti in težav, ki se pojavljajo.

Vendar bo bistveno izvajanje te strategije. Predsednik Barroso je novembra 2005 v Budimpešti napovedal ustanovitev projektne skupine za kulturo, ki bi lahko bila pomemben znak za zunanji svet, vendar se to do zdaj še ni uresničilo. Upam, da se ne bo enako zgodilo s to agendo za kulturo. Spodbujanje kulture je povračilo naložb v področja medkulturnega dialoga, izvajanja lizbonske strategije in notranjih odnosov, predvsem pa je tudi dodana družbena vrednost.

Uporabljamo umetnost in kulturo. To nam zagotavlja veliko koristi na skoraj vseh družbenih in gospodarskih področjih. Vendar tega ne smemo izkoriščati ali odvzeti sredstev, zato moramo razmisliti o primernem proračunu.

 
  
MPphoto
 
 

  Mihaela Popa (PPE-DE). – (RO) Čestitam poročevalcu, kolegu Vascu Graçi Mouri, ker mu je uspelo obvladati sorazmerno veliko predlogov sprememb k temu poročilu.

Osebno sem bila vesela, ko je parlamentarni Odbor za kulturo in izobraževanje z veliko večino glasov odobril moj predlog spremembe o študiji zgodovine Evropske unije v vseh državah članicah.

Preučiti je treba združevanje Evropske unije, da bodo mladi poznali stopnje njene ustanovitve in razvoja.

Menim, da mora vsak zmed nas poznati zgodovino države, da bi poznal kulturo zadevne države.

Pri vzpostavljanju vzporednice z Evropsko unijo, da bi poznali in razumeli evropsko kulturo v globaliziranem svetu, se moramo učiti o zgodovini evropskega združevanja, zlasti ker bo po letu 2009 začela veljati pogodba Evropske unije in bomo vsi postali evropski državljani, vsak državljan pa mora poznati svojo zgodovino.

Cilj moje pobude je preprečiti, da bi se v prihodnosti mladi učili o vzporedni zgodovini, ki nima nobene povezave z dejanskim stanjem. Ker je Evropski parlament pravkar praznoval pol stoletja obstoja, menim, da je prav, da ima zgodovino, ki spodbuja kulturno identiteto in evropsko kulturo v smislu globalizacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Paul Rübig (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, posebej pozdravljam to poročilo, ker kaže na to, da se Evropa zbližuje in da ima kultura pri tem zelo posebno vlogo. Če pomislimo le na prestolnice kulture – naslednje leto bo to mesto Linz v Zgornji Avstriji – lahko te prestolnice ustvarjalnim umetnikom omogočijo, da spoznajo nov del Evrope. Pozneje bo tudi veliko obiskovalcev potovalo iz Linza v druge prestolnice kulture.

Ta program veliko prispeva k medsebojnemu razumevanju. Zlasti v primeru Vilne imamo odlično priložnost, da pokažemo, kako močno je lahko sodelovanje. To mora biti prav tako zgled za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE). – Gospa predsednica, točka, ki bi jo rada izpostavila, je povezana z enakim dostopom do kulture ne glede na ozadje; kultura mora biti dostopna vsem, bogatim in revnim.

Z uvedbo brezplačnega vstopa v muzeje in umetniške galerije – zlasti na Škotskem in v Združenem kraljestvu – je rekordno število ljudi začelo obiskovati kulturne ustanove. Zato je brezplačen vstop v kulturne ustanove in na kulturne dogodke tako pomemben v vsej Evropski uniji.

Veliko točk v tem poročilu – odstavki 10, 25, 26 in 46 o tem, da naj bi bilo leto 2011 evropsko leto grških in latinskih klasikov – je zelo zanimivih. Ukinjanje poučevanja o klasikih v javnih šolah pri nas na Škotskem je zelo zaskrbljujoče. Kako lahko razumemo sedanjost brez razumevanja preteklosti? Hvaležen sem za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). – (CS) Evropska unija mora zavarovati evropsko kulturno bogastvo, ker je treba našo kulturno dediščino ohraniti, razširjati in deliti v Uniji ter izven nje. Če se bo ta načrt izvajal, mora dobiti politično in finančno podporo. Sedanji kulturni programi Skupnosti ne izražajo v celoti obsega naše skupne kulturne dediščine. Podpiram pozive Komisiji, da predlaga posebne programe za spodbujanje umetniškega ustvarjanja ter opredmetenih in neopredmetenih sredstev in vrednot, ki so del evropske kulturne dediščine. To kulturno dediščino je treba trajnostno upravljati. Podpora javno-zasebnih partnerstev je ključna za doseganje tega cilja. Predlog za uvedbo evropskega kulturnega pokroviteljstva je lahko korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Alma Anastase (PPE-DE). – (RO) Zelo primerno je, da se v letu medkulturnega dialoga obravnava resnična evropska agenda za kulturo, ki jo je treba spodbujati na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni.

Zato pozdravljam pripravo tega poročila, ki ustrezno izpostavlja pomen tega področja in potrebo po tem, da se v celoti izkoristi njegov potencial. Kultura je podlaga za spodbujanje vrednot miru, demokracije in strpnosti ter zelo učinkovite gospodarske rasti, s katero bi se lahko spopadli z izzivi globalizacije v 21. stoletju.

Izmed številnih priporočil iz poročila bi rada izpostavila dva vidika. Zlasti je na notranji ravni bistveno, da lokalni in regionalni udeleženci sodelujejo pri spodbujanju kulture kot dejavniki gospodarskega razvoja in izvajanja lizbonske strategije ter krepitve kulturne dediščine in spodbujanja kohezije v sodobni družbi. Drugič, v največjo korist Evropske unije je, da se ustrezno spodbujata kultura in medkulturni dialog v zunanji politiki.

Na tem področju morajo biti države, ki sodelujejo pri sosedski politiki, glavne upravičenke teh ukrepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ján Figeľ, komisar. − (SK) Hvala za razpravo in zlasti za pozitivno, konstruktivno vzdušje. To dokazuje, da verjamete v pomembnost kulture v sedanji agendi. Rad bi vam zagotovil (čeprav sem eden od novih prišlekov po širitvi), da kultura v Uniji še nikoli ni bila tako pomembna in ni imela tako osrednje vloge kot zdaj. Seveda ne gre le za uradno agendo. Gre za proces, napredek in izvajanje.

V zadnjih letih je bilo prvič v zgodovini doseženih več stvari: vloga Evropske komisije kot predstavnice Skupnosti in skupno zastopanje Evrope s 25 ali 27 državami članicami v Unescu so rezultat določene kulturne zrelosti.

Pred nekaj meseci so se države članice dogovorile, da bodo uvedle odprto metodo usklajevanja, čeprav veliko ljudi ni pričakovalo, da se bo to zgodilo. Na voljo imamo stalen forum za kulturo, leto 2008 je evropsko leto medkulturnega dialoga, poleg tega pa je dosežen dogovor o tem, da bi postalo leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij: vse to je ogromen napredek.

Na drugi strani ima kultura dvojno naravo. Ima gospodarsko razsežnost, poleg tega pa je sredstvo za posredovanje pomena in vsebine. Zato je kultura specifična in nima posebnega mesta v evropski zakonodaji. Zato si tudi v posameznih primerih ali sporih želimo, da se uporabi evropska zakonodaja, hkrati pa, da se upošteva posebna narava kulture: potreba po ohranjanju in krepitvi kulturne raznolikosti, ki je naša dediščina, naša značilnost.

Preden končam, moram povedati, da se strinjam potrebo po več naložbah. Komisija je predlagala, da se programu Kultura nameni proračun v višini 500 milijonov EUR, vendar je bilo odobrenih le 400 milijonov EUR. V prihodnosti bo morda mogoče podpreti kulturne vidike tudi na podlagi drugih programov. Potem ko smo sešteli prispevke iz strukturnih skladov za posamezne strukturne operacije v 27 državah članicah, sem bil zelo vesel, da je bilo v obdobju 2007–2013 iz strukturnih skladov v celotni Uniji za kulturo namenjenih skupaj približno 5 milijard EUR. Če bomo odgovorni, bomo lahko združili naš posamezen potencial, sredstva in politiko. Zagotavljam vam, da bo to tudi moja naloga ter vas vabim, da sodelujete in pomagate pri izvajanju te agende. Na koncu se še enkrat zahvaljujem gospodu Vascu Graçi Mouri.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasco Graça Moura, poročevalec. – (PT) Gospa predsednica, po toliko dobrih prispevkih mi je žal, da moram na kratko odgovoriti le na nekatere točke, za katere menim, da so bistvene, vendar vseeno menim, da so vse točke, tako kot veliko točk v poročilu, ki danes niso bile omenjene, izjemno obogatile to razpravo.

Najprej izpostavljam novo politiko v zvezi z uvedbo kulture v pogojih iz sporočila Komisije. To je izpostavila gospa Trüpel, pri tem pa gre za vprašanje zagotavljanja, da je kulturni vidik vključen v druge evropske politike. Menim, da je to temeljno. Drugo točko je izpostavila gospa Mikko in je povezana s kulturno razsežnostjo, ki jo je treba vključiti v evropsko zunanjo politiko, ne le kulturo Evropske unije, ampak kulturo držav članic – to je resnično bistveno. Tretjič, gospa Hieronymi je omenila, da obstaja pravo ravnotežje med gospodarskimi vidiki in gospodarsko koristjo kulture ter kulture kot vrednote same po sebi.

Le še dve točki; gospa Staniszewska je izpostavila pomen kulturne dejavnosti na regionalni in lokalni ravni, kar je prav tako izpostavljeno v poročilu, vendar jaz menim, da je treba to poudariti. Popolnoma se strinjam s tem. Končno, prav tako moram izpostaviti, da so omogočanje družinam in študentom, da dostopajo do kulture prek šol in družbe, ter gradnja mostov med kulturno dediščino in znanostjo, inovacijami in tehnologijo temeljni vidiki teh pomislekov.

Gospa predsednica, ker ni mogoče obravnavati dodatnih vidikov, bom končal le z besedami, da je kultura neodtujljiv in nujen sistem posameznih skupnih vrednost in izkušenj ter da mora Evropa v prihodnosti ukrepati ob upoštevanju teh skupnih in posameznih vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. aprila 2008.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Nicodim Bulzesc (PPE-DE), v pisni obliki. Ob tej priložnosti izpostavljam nekaj glavnih vprašanj iz poročila Graçe Moure o evropski agendi za kulturo v času globalizacije. Prvič, socialni položaj umetnikov. Strinjam se z dejstvom, da moramo vzpostaviti ustrezen pravni okvir na področju davkov, dela in socialne varnosti za umetnike in igralce. Več pozornosti moramo nameniti ohranjanju kulturne dediščine.

Program Kultura je dober, vendar ni dovolj in podpiram zamisel, da moramo imeti še druge programe, bolj osredotočene na ohranjanje in podpiranje evropske kulturne dediščine. Nenazadnje bi rad poudaril potrebo po učinkovitem partnerstvu med javnim in zasebnim sektorjem. Da bi premagali sedanje izzive, mora kulturo delno financirati zasebni sektor. Zato je treba čim prej ustanoviti evropsko kulturno pokroviteljstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Katalin Lévai (PSE), v pisni obliki. – (HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pozdravljam prizadevanje Komisije pri predlaganju agende za kulturo, ki omogoča izvajanje evropske strategije v Evropski uniji in odnosih EU s tretjimi državami. V tem letu medkulturnega dialoga je pomembno, da se posebna pozornost nameni spodbujanju raznolikosti in medkulturnega dialoga, ker je kultura ključna razsežnost lizbonske strategije in ne bomo dosegli temeljnih lizbonskih ciljev, če kulture ne bomo obravnavali kot take.

Razočarana sem bila, ker poročilo tako malo pozornosti namenja odnosom med kulturami, manjšinami, nacionalnimi ali etničnimi skupinami ali med državami, v katerih živijo. Ne moremo zanemariti dejstva, da ima umetnost pomembno vlogo pri vključevanju manjšin, poleg tega pa se lahko z umetnostjo zagotovi socialna podpora za nadarjene, a revne umetnike. S podpiranjem umetnosti in umetnikov lahko zagotovimo upanje za revne nadnacionalne etnične skupine, kot so Romi, ki so do danes ohranili svojo stoletno kulturno tradicijo.

Poleg tega moramo zagotoviti, da bodo predpisi na področju trgovinskih odnosov (internet) odprti in pregledni, da se bo zagotovil pošten dostop do trga, s čimer se bo omogočilo, da bodo evropske kulturne industrije razvile ves svoj potencial, zlasti v avdiovizualnem in glasbenem sektorju. Poleg ustrezne zaščite potrošnikov moramo odpraviti temeljne vzroke za ponarejanje in piratstvo ter zaščititi evropsko kulturno raznolikost s premišljeno in pošteno ureditvijo konkurence ob upoštevanju dosežkov.

 

27. Ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostop plovil tretjih držav do voda Skupnosti (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo Philippa Morillona v imenu Odbora za ribištvo o predlogu Uredbe Sveta o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti (KOM(2007)0330 – C6-0236/2007 – 2007/0114(CNS)) (A6-0072/2008).

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalcu za njegovo delo v zvezi s poročilom. Od sprejetja uredbe Sveta o ribolovnih dejavnostih zunaj voda Skupnosti leta 1994 je bilo spremenjenih veliko pogojev, pri čemer so se povečale mednarodne obveznosti za odobritev plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti.

Ta predlog je bil zato predložen kot del akcijskega načrta za obdobje 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike. Cilji predloga kažejo na ta duh z vključitvijo veljavne zakonodaje v eno uredbo, medtem ko se zagotovi, da se pravila, ki veljajo za plovila Skupnosti v vodah tretjih držav, uporabljajo tudi za plovila tretjih držav v vodah Skupnosti.

Veliko določb v zvezi s sedanjim sistemom izdaje dovoljenj za ribolov je nespremenjenih. Najpomembnejše nove točke predloga so povzete v nadaljevanju. Prvič, vsi ribiški sporazumi, na podlagi katerih plovila Skupnosti opravljajo ribolovno dejavnost, so vključeni v področje uporabe predloga, in sicer ribiški partnerski sporazumi, sporazumi v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in zasebni sporazumi. To široko področje uporabe je bistveno, ker so vse države zastave na podlagi konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu odgovorne za plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami. Zato je treba vključiti plovila, ki opravljajo ribolovne dejavnosti na podlagi različnih sporazumov.

Drugič, mehanizem za ponovno dodelitev premalo izkoriščenih ribolovnih možnosti je bil uveden za optimizacijo porabe ribolovnih možnosti v okviru sporazumov o ribištvu. Ta točka je bila izpostavljena med razpravami o večini ribiških partnerskih sporazumov in je zdaj vključena v vse te sporazume, da bi se povečala stroškovna učinkovitost na podlagi posameznega sporazuma.

Na koncu izpostavljam predlagano začasno izvajanje ribiških sporazumov, na podlagi katerih bo Komisija dobila potrebno pravno podlago za pošiljanje zahtevkov za izdajo dovoljenj tretji državi pred sprejetjem uredbe Sveta o sklenitvi sporazuma. S tem se bo v večini primerov zagotovilo, da bodo lahko plovila Skupnosti nemoteno nadaljevala s svojo ribolovno dejavnostjo v vodah tretjih držav.

Kar zadeva poročilo, bi rad komentiral predloge sprememb. Komisija se lahko strinja s predlogi sprememb 1, 3, 5, 11 in 16. Kar zadeva predloge sprememb 7 do 9 v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev, je bil ta seznam v prvem kompromisnem besedilu Komisije spremenjen v pozitiven seznam in ne v negativen. Na splošno pa kompromisno besedilo zajema pomisleke Komisije, razen razširitve meril o izpolnjevanju pogojev v zvezi s kršitvami v zadnjih 12 mesecih, tj. predlog spremembe 8. Komisija meni, da mora ta določba ostati nespremenjena in da je to pomemben previdnostni ukrep v primeru morebitnih resnih kršitev.

Komisija ne more sprejeti predloga spremembe 2 o opredelitvi kršitev, ker je opredelitev resnih kršitev jasna in je določena v Uredbi št. 1447/99. V zvezi s predlogom spremembe o zavrnitvi prenosa vseh zahtevkov, tj. predlog spremembe 12, je treba povedati, da je bil člen 10 črtan kot del kompromisnega besedila predsedstva. To je bilo narejeno na podlagi mnenja pravne službe Sveta, ki je navedla, da Komisija nima pravne podlage za kaznovanje plovil držav članic, kot je predlagano v zadevnem členu.

Komisija prav tako meni, da je možnost, da države članice povedo svoje mnenje o kateri koli odločitvi, že določena v členu 9(2) in da noben uradni postopek pred pogajanjem ali po njem ne bi smel biti vključen v zadevno uredbo. Zato predloga sprememb 6 in 10 ne moreta biti sprejeta.

Preden končam, bi rad izpostavil naslednje. Prvič, vsakodneven prenos podatkov o ulovu se zahteva v skladu z uredbo o elektronskih ladijskih dnevnikih. Drugič, prekinitev ribolova posredno pomeni, da dovoljenja za ribolov ne veljajo več za zadevne staleže ali območja. Tretjič, obravnavati je treba, da vse ribiške dejavnosti pri mešanem ribolovu vplivajo na zadevne staleže. Četrtič, nacionalna zakonodaja določa, kaj se lahko uporabi kot dokaz na sodišču. Zato Komisija ne more sprejeti predlogov sprememb 13, 14, 15 in 17. Predlogov sprememb 4 ter 18 in 19 ni mogoče sprejeti, ker je besedilo, ki ga predlaga Komisija, ustrezno – v primeru predloga spremembe 4 – ali dovolj jasno – v primeru predlogov sprememb 18 in 19.

Prav tako ne morem sprejeti predlogov sprememb 20 do 24, ker naj bi področje uporabe predloga vključevalo vse sporazume in ne le sporazume tretjih držav, kot sem povedal na začetku. Poleg tega je ponovna dodelitev neizkoriščenih ribolovnih možnosti potrebna za zagotovitev čim boljše porabe ribolovnih možnosti v skladu s sporazumom. Taka ponovna dodelitev se najbolje obravnava v smislu izdaje in podaljšanja dovoljenj.

Končno, izpostavljam, da je ta predlog del paketa, ki vsebuje predlog o boju proti nezakonitemu, nereguliranemu in neprijavljenemu ribolovu (IUU) ter reviziji uredbe o nadzoru, ki naj bi se opravila pozneje letos. Kot je navedel Odbor za ribištvo, bo cilj Komisije ob upoštevanju preglednosti in poenostavitve uskladitev teh predlogov in preprečevanje prekrivanja med njimi.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Le pojasnilo: ker je to predlog Komisija, ima najprej besedo Komisija. Menim, da je bil gospod Morillon videti tako zmeden kot jaz.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe Morillon, poročevalec. (FR) Gospa predsednica, nič me ne preseneča, zlasti pa me ni nič presenetilo v sporočilu komisarja.

Komisar, hvala za zelo izčrpno izjavo. V zvezi s tem izpostavljam, da je predvideni cilj predloga uredbe Sveta poenostavitev in izboljšanje postopkov za upravljanje dovoljenj za ribolov. Šlo je za uvedbo splošnih določb, ki veljajo za vse zahtevke za izdajo dovoljenj, kot ste povedali sami, gospod komisar.

Predlagan je bil enoten postopek za upravljanje vseh dovoljenj za ribolov. Opredeljena je delitev odgovornosti med Komisijo in državami članicami. Prav tako so predlagana nova merila o izpolnjevanju pogojev v primeru kršitev in določbe v zvezi s poročanjem. Skladnost z mednarodnimi predpisi, ki je določena v različnih sporazumih, je okrepljena z uvedbo ukrepov, ki zahtevajo, da države članice izključijo plovila iz ribolova, če so sodelovala v resnih kršitvah ali so uvrščena na seznam plovil, ki so udeležena v nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

Gospa Stihler je bila imenovana za pripravo tega poročila, vendar ker se večina članov Odbora za ribištvo z njo ni strinjala o dveh točkah, ki sta po njenem mnenju ključni, je odstopila od priprave poročila. Zato moram jaz predstaviti ta predlog kot predsednik odbora. Vendar bi se ji rad mimogrede zahvalil za njeno delo in ko bo predstavila svoje predloge sprememb, bo lahko sama pojasnila razloge za svojo odločitev.

V okviru posvetovalnega postopka je v njenem poročilu, ki je zdaj moje, Odbor za ribištvo predlagal veliko predlogov sprememb k predlogu Sveta za uredbo, vi, gospod komisar, pa ste navedli njihov izčrpen seznam – ne seznam, ampak številke. Ti predlogi sprememb so bili sprejeti z veliko večino 19 glasov za in 2 vzdržanima. Zdaj bom predstavil le najpomembnejše.

Prvič, uredba ne sme veljati za čezmorska ozemlja držav članic EU. Drugič, kršitev se lahko obravnava kot resna le, če je bila potrjena z uspešnim pregonom v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo.

Tretjič, seznam IUU je treba obravnavati kot seznam ribiških plovil, opredeljenih v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali Komisije v skladu z uredbo Sveta o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje – te zelo pomembne naloge, komisar, ki vam je osebno zelo pri srcu.

Četrtič, Komisija ne bo zavrnila prenosa zahtevkov pristojnemu organu, ne da bi imele države članice priložnost predložitve svojih pripomb.

Petič, Komisija lahko zavrne prenos zahtevkov le, če na podlagi ustrezno utemeljenih dejstev izve, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v skladu z nekim sporazumom.

Šestič in zadnjič, ribiška plovila Skupnosti, ki jim je bilo izdano dovoljenje za ribolov, svojemu pristojnemu nacionalnemu organu predložijo podatke v zvezi z ulovom in ribolovnim naporom dovolj pogosto v skladu z zadevnim sporazumom in ribolovom. Zahteve v zvezi z prenosom so skladne z zahtevami iz uredbe o elektronskem ladijskem dnevniku.

Moji kolegi bodo zdaj lahko povedali kaj več o teh predlogih sprememb, ker so nekateri izmed njih njihovi avtorji.

 
  
MPphoto
 
 

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. – (ES) Gospa predsednica, na splošno razen nekaterih vidikov, v zvezi s katerimi je Odbor za ribištvo po dogovoru s Svetom popravil Komisijo, da bi se preprečila pretirana diskrecijska pravica, podpiramo temeljne vidike tega predloga, cilj katerih je vzpostavitev enotnega okvira za sistem dovoljenj Skupnosti za plovila, ki plujejo zunaj voda Skupnosti.

Skupina evropske ljudske stranke (krščanskih demokratov) in evropskih demokratov bo zato glasovala proti predlogom sprememb, ki jih je že zavrnil Odbor za ribištvo in jih je ponovno vložilo 40 podpisnikov, ki gredo točno v nasprotno smer, ker vztrajajo pri tem, da morajo sporazumi o izmenjavah kvot ostati zunaj splošne zakonodaje o dovoljenjih za ribolov.

Glede na to, da je poročilo Računskega sodišča o pomanjkljivostih politike nadzora še vedno na naslovnicah, in da je bilo sklenjeno, da se enkrat za vselej obravnava boj proti nezakonitemu ribolovu, menim, da ni sprejemljivo trditi, da bi morali biti nekateri sporazumi zunaj splošnega okvira, ki je zelo potrebno kot osnovno pravno zagotovilo za enakopravno in nediskriminacijsko obravnavo med izvajalci in državami članicami.

Prav tako je treba izpostaviti, da smo zatopljeni v delo na področju celovitega in usklajenega poudarka za različne politike Skupnosti, zlasti pomorsko politiko, tj. poudarka, ki ga je v celoti podprl Parlament, ter še bolj potrebnega procesa poenostavitve zakonodaje Skupnosti.

V zvezi s tem ne smemo pozabiti, da gre za več kot 9 000 ladij, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi različnih sporazumov in v okviru regionalnih ribiških organizacij, kar pomeni, da je treba obdelati več kot 16 000 dovoljenj za ribolov, ker ni noben sporazum na severu ali na jugu izvzet iz te obveznosti.

Če je čas za kar koli, je čas za uskladitev in poenostavitev okvira, da bi bil čim bolj standardiziran in da ne bi na njegovi podlagi še naprej nastajale razlike, ki le otežujejo spremljanje in povzročajo nezaupanje v pravila.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler, v imenu skupine PSE. – Gospa predsednica, vesela sem, da imam priložnost komentirati poročilo Morillon o dovoljenjih za ribolov – ali bolje rečeno nekdanje poročilo Stihler. Kot prvotna poročevalka sem morala odstopiti od priprave poročila, potem ko je Odbor za ribištvo zavrnil moja ključna predloga sprememb. Cilj poročila je bila poenostavitev dovoljenja za ribolov. Namesto tega je Komisija presegla sama sebe z nepotrebnim členom, na podlagi katerega lahko ponovno dodeli ribolovne kvote.

Če bo to poročilo podprto brez sprememb, se bo povzročila neupravičena diskriminacija severnih držav in njihovih zgodovinskih pravic za ribolov ter ogrozila relativna stabilnost. Dovoljenje, da bi lahko Komisija ponovno dodelila ribolovne možnosti, je malo verjetno, zlasti ker je vedno manj ribolovnih možnosti. Vprašati se moramo, ali se v Severnem morju srečujemo z brezplačnim ribolovom za vse. To ni v interesu škotskih ribičev ter v interesu zaščite in ohranjanja staležev. Naslednji pregled skupne ribiške politike naj bi bil narejen do leta 2012, pri čemer je to poročilo opozorilo, da so zgodovinske pravice za ribolov v Severnem in Baltskem morju ogrožene. Ponovno sem vložila ključne predloge sprememb za plenarno zasedanje in pozivam kolege, da jih podprejo. Če ti predlogi sprememb ne bodo sprejeti, vas pozivam, da glasujete proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospa predsednica, najprej čestitam gospodu Morillonu, ker je prevzel to poročilo v imenu odbora, vendar resnično sočustvujem z gospo Stihler, ker je naredila zelo veliko, potem pa je morala, kot smo slišali, odstopiti od priprave poročila. To je vedno zelo stresno, potem ko poročevalec vloži toliko trdega dela v pripravo tako zapletenega dela, kot je to. Vendar lahko zelo dobro razumem razloge, zaradi katerih je to naredila.

Čeprav bi se malo članov tega parlamenta strinjalo s katerim koli predlogom, katerega cilj je povečanje skladnosti ribištva, sem zelo zaskrbljen, da bo člen 13 poročila, ki obravnava nezadostno izkoriščenost ribolovnih možnosti, zagotovil Komisiji pravico do ponovne dodelitve ribolovnih možnosti iz ene države članice v drugo. S tem bi se jasno ogrozila celotna zamisel relativne stabilnosti in bi se destabilizirala bistvena načela skupne ribiške politike. Pravzaprav je člen 13 podoben trojanskemu konju, ker se zdi, da je bolj povezan s pridobivanjem dostopa do ribolovnih možnosti, ki so bile v preteklosti dodeljene drugim državam članicam, kot z zmanjšanjem birokracije in izboljšanjem skladnosti, kar je bilo po mojem mnenju bistvo poročila.

Vem, da so ribiški sveti v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in na Danskem izrazili podobne pomisleke, zato je to, kot je povedala gospa Stihler, ponovna oživitev razlik med severom in jugom, za katere sem mislil, da so že zdavnaj izginile, to pa je nekaj, česar si ne želimo več. Močno upam – v nasprotju z besedami komisarja Borga v njegovih prejšnjih pripombah – da bo jutri Parlament glasoval za predloge sprememb 20, 21, 22 in 23, ki jih je vložila gospa Stihler in jih je podpisalo 40 poslancev.

 
  
MPphoto
 
 

  Rosa Miguélez Ramos (PSE).(ES) Hvala, gospa predsednica. Gospod Stevenson, prepričana sem, da bomo glasovali proti predlogom sprememb, ki ste jih pravkar omenili, in ne dvomim o tem, da so za vas razmere med severom in jugom popolnoma nove. Do zdaj ste izkusili le razmere na severu, mi pa poznamo le tiste na jugu. Zdaj bi radi izkusili del razmer na severu, ker se nam zdi, da dobro delujete, zato bi od vas radi delno prevzeli vaš način dela.

Najprej bi rada čestitala Komisiji, ker se strinja s poenostavitvijo besedila predloga spremembe, saj je prva različica vsebovala elemente, ki so bili težko sprejemljivi. Pregled urejanja nadzora, sporazum z Grenlandijo in zadeva, ki jo je omenil gospod komisar, tj. predlog uredbe o nezakonitem ribolovu, vsi omejujejo področje uporabe tega predloga.

Prepričana sem, da bo jutri moja skupina, kot je storil tudi odbor, glasovala proti predlogom sprememb, katerih cilj je izogibanje sprejetju splošnega mehanizma za uporabo presežkov ribolovnih možnosti, kar smo vedno spodbujali, kot smo tudi vedno podpirali potrebo po enotnem sistemu za uporabo presežkov ribolovnih možnosti, ki se nanaša na vse sporazume, ne le z južnimi državami, kar je bila zaveza Sveta ob ratifikaciji partnerskega sporazuma z Grenlandijo. Zato menim, da bo moja skupina glasovala proti tistim predlogom sprememb, ki predlagajo, da se ta sistem uporablja le v okviru sporazumov z južnimi državami in ne severnimi. Zato menim, da ga moramo uporabiti za vse sporazume, tako se bomo počutili veliko bolje.

Glede člena 12 se strinjamo z vmesnim postopkom za dodeljevanje dovoljenj, preden Svet sprejme odločitev za ratifikacijo sporazuma, ker menimo, da je v zvezi s tem vprašanjem treba poiskati pravno rešitev. Zato se strinjamo s Komisijo glede potrebe po mehanizmu, ki zagotavlja neogroženost ribolovnih možnosti, kot je navedeno v členu 12, če postopek ratifikacije sporazuma o ribištvu ni bil končan.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, glede na Komisijo je ta predlog namenjen ciljem skupne ribiške politike in Skupnosti omogoča boljše usklajevanje z njenimi mednarodnimi obveznostmi.

Ribiška flota Skupnosti je dejavna v teritorialnih vodah okrog 20 držav na podlagi dvostranskih sporazumov. Medtem ko želimo trajnostno upravljati svoje ribištvo z omejevanjem ribolova v vodah Evropske skupnosti, moramo biti previdni v zvezi z izvozom tega problema čezmernega ribolova v vode tretjih držav, ki jih z dodeljevanjem dovoljenj lahko plovila prosto izkoriščajo.

Kot sem prejšnji teden izpostavila komisarju Borgu, moramo posebno pozornost nameniti svojim mednarodnim in moralnim obveznostim v zvezi z Afriko. Velik obseg netrajnostnega izkoriščanja morskih virov v morjih okoli Afrike povzroča razpad ribolova, izgubo pomembnih ekosistemov in izumrtje morskih prostoživečih živali. Velik del problema je neprijavljen, nezakonit in nenadzorovan ribolov EU in ostalih ribiških družb. Samo leta 2005 je bilo od ulovljenih rib v vodah Gvineje Bissau predvidoma 40 % takšnih, ki so bile ulovljene brez dovoljenj ali na način, s katerim so bili kršeni predpisi.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, najprej glede vprašanja vključitve čezmorskih držav in ozemelj, razjasniti želim, da ta predpis za njih ne velja, saj področje uporabe predloga ne vključuje plovil pod zastavo čezmorskih držav in ozemelj. Vendar predpisi vključujejo tudi najbolj oddaljene regije, ki se obravnavajo kot vode Skupnosti.

Strinjam se s tistimi, ki so podprli ta predlog, kot je bil predložen, s širokim obsegom za boljšo učinkovitost vseh sporazumov in za zagotavljanje večje stroškovne učinkovitosti, v skladu s splošnimi cilji, ki jih je določil sam odbor za ribištvo in ostali, kot je Računsko sodišče.

Glede predlogov sprememb še enkrat poudarjam, da so nekateri predlogi sprememb sprejeti, kot sem predvidel. Ostali se niso upoštevali zaradi prvega kompromisnega besedila predsedstva ali zaradi tega, ker so predlagani predlogi sprememb že vključeni v druge dele uredbe ali nekatere ostale pravne določbe.

Ponavljam, da bodo vsi sporazumi o ribolovu, v okviru katerih plovila Skupnosti lovijo ribe, vključeni v področje uporabe predloga. To je bistveno, ker so države pogodbenice konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu odgovorne za plovila pod svojimi zastavami, kot sem že omenila.

Drugič, nova dodelitev premalo izkoriščenih ribolovnih možnosti obstaja za optimizacijo porabe ribolovnih možnosti v okviru sporazumov o ribištvu. To je ne nazadnje edino pravilno upravljanje sporazumov o ribištvu in ne bo ogrožalo sorazmerne stabilnosti glede na člen 13(6) predloga: „Prenos zahtevkov v skladu s tem členom na noben način ne vpliva na prihodnjo dodelitev ribolovnih možnosti med države članice.“ Torej bo to ponovna dodelitev za povečanje dodeljenih ribolovnih možnosti ali možnosti, uporabnih v skladu s sporazumi o ribištvu, in ne način, pri katerem se uveljavi precedens, ki bi ogrozil sorazmerno stabilnost.

Na koncu bi rad povedal, da ta določba postaja stalni del partnerskih sporazumov o ribištvu, sklenjenih s tretjimi državami, prav tako je vključena tudi v sporazum s Svetom, v sporazum z Grenlandijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Philippe Morillon, poročevalec. (FR) Gospa predsednica, verjetno ne bom porabil vsega časa za to, da povem, da bo ta razprava koristna in da so jo omogočili nekateri naši kolegi, ki so predložili predloge sprememb kljub skoraj soglasnemu sklepu.

Gospod komisar, ugotovili boste, da obstajata v zvezi s to zadevo dve skrb vzbujajoči točki. Delno ste odgovorili na vprašanje v zvezi s prvo točko, ohranjanjem sorazmerne stabilnosti. To je namen predlogov sprememb 20 do 24, ki so jih predlagali naši kolegi. Drugo točko je obravnavala gospa Stihler, in sicer da se lahko zaradi revizije predpisov pojavi nerazumno izkoriščanje ribolovnih virov, zlasti ribolovnih virov tretjih držav. Nekateri od kolegov poslancev so se s tem prav tako strinjali, zato so podpisali predloge sprememb.

Menim, da v zvezi s tem lahko rečem, da v besedilu poročila, o katerem bomo jutri glasovali, ni skrb vzbujajočih delov, vendar bodo o tem odločali kolegi poslanci, ker menim, gospa predsednica, da boste za jutri določili glasovanje o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. aprila 2008.

 
  
  

PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

 

28. Orodja za upravljanje ribištva na podlagi pravic (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0060/2008) gospe Attwooll o orodjih za upravljanje ribištva na podlagi pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Elspeth Attwooll, poročevalka. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalcem v senci in vsem v odboru za ribištvo, saj so pripravili dobro uravnoteženo poročilo o zelo zapletenem in občutljivem vprašanju.

V nekaterih javnih razpravah se upravljanje na podlagi pravic enači z uporabo individualno prenosljivih kvot. Poročilo zavzame precej širše stališče in izraz obravnava tako, da vključuje vsako od oblik, ki jih lahko povzame pravica do izkoriščanja ribolova, če se obravnavajo kot skupne javne dobrine. Na ta način je jasno, da se zdaj v EU uporabljajo številne različne oblike. Obseg pravice lahko na primer opredeli odnos do območja, na katerem se lovijo ribe, količino ulovljenih rib, dovoljen napor ali mešanico vseh pravkar naštetih dejavnikov. Čeprav je pravica prenosljiva, v tem smislu obstajajo tudi številne omejitve. Tista, ki jo Komisija dodeli državam članicam, je na primer pogojena z načelom sorazmerne stabilnosti. Nadalje, takih omejitev je precej. Posebna oblika razlike med državami članicami je obseg, do katerega je dovoljena prenosljivost ekonomske vrednosti, formalno ali neformalno, in tako nastajajo trgovinske pravice.

Ključno vprašanje je, kako se mora upravljanje ribištva vključiti v določanje pravic za izkoriščanje vira z namenom na najboljši način doseči cilje skupne ribiške politike. Sporočilo Komisije postavlja vprašanje obsega uvedbe enotnega sistema, na ravni Skupnosti ali z usklajevanjem prakse držav članic. Poročilo odbora za ribištvo navaja različne skrbi v zvezi s škodljivimi vplivi, ki bi jih lahko imele nekatere vrste upravljanja na podlagi pravic, vendar hkrati tudi obravnava način, kako se lahko preprečijo. Navaja tudi način, pri katerem lahko imajo nekatere vrste upravljanja na podlagi pravic pozitivne učinke, če so primerno načrtovane.

Poročilo omenja različne sisteme upravljanja na podlagi pravic, ki se zdaj uporabljajo, stopnjo, do katere so oblike zadevnih pravic mešane, in celovitost tega vprašanja. Zato je upravičena previdnost glede zamisli o prehodu na enoten sistem. Poleg potrebe po varovanju obalnega ladjevja izpostavljamo tudi vprašanje, ali bi bil na splošnejši osnovi enak sistem primeren pri ribolovu posameznih vrst in tudi mešanem ribolovu. Na koncu Komisijo pozivam, da obravnava številna različna vprašanja iz te študije in glede na vse dejavnike, ki jih je treba upoštevati, omogoči več časa za to razpravo.

Ob koncu bi se rada osredotočila na določen vidik tega poročila. Čeprav je upravljanje na podlagi pravic dejansko pravni koncept, menim, da so razpravo o tem vprašanju spodbujali predvsem ekonomisti.

Menim, da nihče tu ne more dvomiti o tem, da mora upravljanje ribištva upoštevati smiselna ekonomska načela. Dejansko poročilo izpostavlja nekatere od pozitivnih izidov, ki jih lahko spodbudi ekonomska učinkovitost.

Vendar moramo tako učinkovitost obravnavati kot uporabno sredstvo. Kot poročilo navaja, je zdaj še koristna, saj spodbuja cilje skupne ribiške politike. Osebno dvomim, da je ekonomska učinkovitost sama po sebi zadostna, da spodbuja vse te cilje do želenega obsega, in menim, da se bo pri nekaterih vidikih izkazala za neučinkovito.

Zato iščem zagotovilo, da bo Komisija izvajala resnično zaokrožen pristop v povezavi z vsebino in tudi izidom študije.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalki gospe Attwooll in vsem članom odbora za ribištvo za zelo izčrpno poročilo, katerega vsebino skoraj v celoti odobravam.

Poročilo priznava glavno prednost sistemov upravljanja na podlagi pravic, tj. povečano gospodarsko utemeljitev v ribištvu. To je odločilno vprašanje v zdajšnjem okviru, saj je slaba gospodarska storilnost prej pravilo kot izjema. Prizadevanje za večjo ekonomsko učinkovitost običajno pozitivno vpliva na presežek zmogljivosti in s tem na trajnost ribolovne dejavnosti.

Vendar poročilo natančno opredeli mogoče negativne posledice. Menim, da je treba take posledice omejiti, če že ne odpraviti, z uvedbo določb, namenjenih omejevanju koncentracije pravic, obravnavanju vprašanj dodeljevanja pravic in varovanju obalnega ladjevja, kot je predlagano v poročilu. Te zadeve se obravnavajo v okviru različnih ukrepov v tretjih državah, v katerih se sistemi upravljanja na podlagi pravic na splošno, in zlasti individualno prenosljive kvote, izvajajo že dalj časa. Kot je navedeno v poročilu, so taki sistemi bolj zapleteni, vendar težave, povezane z njimi, niso nepremostljive.

Menim, da so mogoče koristi večje od mogočih negativnih posledic. Vendar bi rad ponovno potrdil, da Komisija ne namerava predlagati sistemov upravljanja za Skupnost. Niti ni njen namen spodbujati določenega in splošnega sistema upravljanja na podlagi pravic. Različna ribištva bodo zahtevala različne sisteme. Poleg tega se v celoti zavedam občutljivosti tega vprašanja v zvezi s sorazmerno stabilnostjo.

Komisija bo nadaljevala delo v zvezi s tem vprašanjem. Kratkoročno si prizadevamo za povečanje splošnega znanja o upravljanju na podlagi pravic in opredelitev najboljših praks, ki jih bomo delili z nacionalnimi ali regionalnimi vladami držav članic, ki imajo ribiške pristojnosti. Poleg tega bomo preučili izdajanje smernic ali podobnih podpornih dokumentov.

Rezultati posvetovalnega postopka, vključevali bodo tudi poročilo Evropskega parlamenta, in izid potekajoče študije o sistemih upravljanja na podlagi pravic v državah članicah ter izkušnje v tretjih državah so pomembni prispevki k temu postopku.

Srednjeročno bomo upravljanje na podlagi pravic vključili v razmišljanja o naslednji reformi skupne ribiške politike.

Komisija vas bo obveščala o tem prihodnjem razvoju in veselim se nadaljnjih plodovitih razprav z vami o tem pomembnem vprašanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE-DE. (ES) Gospa predsednica, pred več kot 10 leti je Parlament razmišljal o možnosti uvedbe ribolovnih pravic v skupno ribiško politiko.

Zato lahko le izrazimo zadovoljstvo glede odločitve Komisije, da končno preuči možnosti tega orodja za upravljanje ribištva, čeprav menim, zelo poenostavljeno in površinsko, da je to storila zaradi strahu pred izbruhom jeze Sveta v zvezi s temi zadevami.

Tisti, ki se najbolj upirajo spremembam in podjetništvu, v ribiškem sektorju in Svetu so se vedno bali kakršne koli spremembe v sistemih upravljanja, tudi če je bila dobra. To ne pomeni, da so razmere v teh sektorjih in državah članicah boljše ali da so iste kot pred 30 leti, vendar pomeni, da bolj dinamične sektorje vodijo za sabo v slepo ulico.

Res je, da upravljanje prek dodeljevanja pravic do ribolova spodbuja vprašanja v zvezi z izvajanjem, vendar jih je državam, v katerih je ribištvo pomemben sektor prihodnosti, uspelo rešiti in so tako pokazale, vsaj za del flote, da se lahko razvije v smeri sodobnejših, učinkovitejših in bolj trajnostnih pristopov ter ima prednosti, ki še zdaleč niso zanemarljive.

Zato pozdravljamo poročilo gospe Attwooll, ki mu je poleg zadevnih skrbi uspelo izraziti vse mogoče prednosti, ki vključujejo izboljšanje nadzora, zmanjšanje zmogljivosti, zmanjšanje zavržkov in manjšo odvisnost od državne pomoči.

Gospe Attwooll bi rada povedala, da je ribolov gospodarska dejavnost in mora biti donosna, vendar je to zanjo vedno manj značilno, zato morda potrebujemo več ekonomistov v ribištvu za podrobnejšo analizo vprašanj.

Ob tem želim, da bo Komisija pri tej razpravi uspešna, in upam, da lahko model upravljanja, ki ni bil uspešen, v prihodnosti izboljšamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine PSE.(PT) Čestitam gospe Attwooll za njeno trdo delo pri doseganju največjega mogočega soglasja o njenem poročilu. To je zelo zapleteno in sporno vprašanje, vendar je izredno pomembno za vse, ki so zaskrbljeni zaradi trajnosti virov, kar vključuje tudi trajnost najbolj dragocenega vira za vse, ki so del številnih evropskih ribiških skupnosti.

Zato menim, da poročilo zagotavlja pravilno ravnovesje med različnimi stališči. Rezultat glasovanja v odboru za ribištvo – 21 glasov za od 24 glasov – potrjuje mojo izjavo. Pomembno je, da se tej razpravi ne izogibamo, enako pomembno je, da se ne odločimo prehitro. Kot poslanec, izvoljen v državi članici, v kateri sta mali ribolov in mešano ribištvo, ki prevladujeta na jugu Evrope, zelo pomembna, sem zaskrbljen zaradi uvedbe sistemov upravljanja, ki vključujejo trgovanje s pravicami do ribolova, ki bi lahko koristile lastnikom plovil z večjo kupno močjo v škodo malim lastnikom plovil.

Poleg tega sem zaskrbljen, da bo splošna uvedba takega sistema neproduktivna in bo mogoče povzročila celo večje ulove kot nadomestilo za stroške pridobitve pravic do ribolova. Zato ponavljam, da podpiram splošne sklepe poročila, vendar se odločitev ne sme sprejeti, dokler se ne končajo študije v vseh državah članicah in različnih vrstah ribištva ter tudi obširna razprava za ocenitev vseh spremenljivk v zvezi s tem vprašanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Najprej želim izkazati spoštovanje predanosti poročevalke gospe Attwooll, ki je pripravila uravnoteženo poročilo o vprašanju, ki je tako bistveno kot suverenost držav članic pri upravljanju lastnih ribiških virov ter pripravljanju zasebnih lastninskih pravic za dostop in izkoriščanje teh javnih dobrin.

Vendar čeprav spoštujemo odstavek 11, poročilo vsebuje številne točke, s katerimi se ne strinjamo v celoti, na primer obravnavanje te razprave kot pričakovanja potrebnih sprememb obstoječe politike upravljanja ali vključevanja točk, ki bolj ali manj izrecno zahtevajo sprejetje mehanizmov za upravljanje ribolovnih pravic na ravni Skupnosti.

Menim, da mora biti vsaka država članica odgovorna za upravljanje svojih morskih virov, zlasti kot način za varovanje neodvisnosti lastne oskrbe s hrano. Zato zavračamo vsak postopen proces, ki bi lahko v prihodnosti v ribištvu Skupnosti sprožil uvedbo sistema upravljanja na podlagi pravic, tj. trženja ribolovnih dovoljenj, dni na morju ali kvot, kar bi nedvomno povzročilo prisvojitev in koncentracijo javnih dobrin zasebnih akterjev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Allister (NI). – Gospa predsednica, to je zapleteno področje, zato čestitam gospe Attwooll za njeno poročilo in trud v zvezi s tem.

Ker predstavljam regijo, katere splošne izkušnje na področju skupne ribiške politike so daleč od pozitivnih, moram povedati, da zelo nasprotujem uvedbi kakršnega koli sistema upravljanja s strani EU. Še več, prepričan sem, da se morajo države članice same odločiti za sistem upravljanja, ki jim ustreza.

Poleg tega se bojim, da lahko resno ogrozimo ohranjanje stabilnosti v industriji, če bomo sprejeli nenadzorovane prenosljive kvote, ki bodo zlasti ogrozile samostojne in male upravljavce. Menim, da bi bilo prava pooblastila za ribištvo bolje vrniti državam članicam in se osredotočiti na oblikovanje uspešnih lokalnih sistemov upravljanja, ki jim bodo tisti, na katere bodo vplivali, zaupali.

Prav tako sem zaskrbljen, da se bo nova študija izkazala za še en razvlečen izgovor ter bo ovirala uvedbo pravih in koristnih sprememb. Upam, da se ne bo izkazala za tako, vendar so se take stvari v preteklosti že dogajale.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Casaca (PSE).(PT) Tudi sam čestitam poročevalki gospe Attwooll in menim, da je treba ohranjati naravno morsko dediščino, pri čemer jo morajo ribiške skupnosti, katerih življenja so že tradicionalno povezana s tem okoljem, uporabljati na trajnosten način, zato je ne smemo obravnavati kot posel. Zato se ne strinjam z vizijo, da so morski ekosistemi in z njimi povezane ribiške skupnosti del trga, na katerem se s pravicami do ribolova lahko prosto trguje in je morda celo podoben trgu z delnicami, ker bi to povzročilo industrializacijo ribištva ter ogrozilo ravnovesje med ekosistemi in ribiškimi skupnostmi. Še več, zdi se mi, da enostavno ne smemo dovoliti, da kar koli ogrozi načelo sorazmerne stabilnosti, zato menim, da mora biti Komisija v tej razpravi čim bolj previdna.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE). – Gospa predsednica, zahvaljujem se gospe Attwooll za njeno delo in pozdravljam to poročilo, saj je spodbudilo zelo potrebno razpravo o nadomestnih upravljalnih ukrepih.

Močno se strinjam s poročilom, ki izpostavlja, da zdajšnji sistemi upravljanja ribištva v EU, zlasti na področju celotnega dovoljenega ulova in kvot, ne zagotavljajo odgovorov na naša vprašanja ter da je obsežna razprava nujna.

V zeleni knjigi o reformi skupne ribiške politike Komisija navaja: „Alternativni upravljalni mehanizmi lahko imajo pomembno dopolnilno vlogo pri upravljanju ribištva Skupnosti.“ Vendar bi si upala predlagati, da morajo imeti nadomestni upravljalni ukrepi obvezno vlogo v prihodnosti, saj moramo upoštevati številne dejavnike, vključno s podnebnimi spremembami in najsodobnejšimi raziskavami na morskem in ribiškem področju, ki temeljijo na pravi znanosti.

Kot sem že poudarila v svojem zdaj že odvečnem mnenju odbora za ribištvo za poročilo začasnega odbora za podnebne spremembe, ne dvomim o tem, da bodo podnebne spremembe vplivale na ribolovne predpise EU, saj bo treba dodelitve kvot, ki temeljijo na zgodovinskih vzorcih ulova, ponovno pregledati zaradi spremenjene razporeditve staležev rib. Ob tem bo moralo upravljanje ribištva vedno bolj temeljiti na prilagodljivih pristopih, saj bodo zgodovinski podatki vedno manj vredni.

Ker podnebne spremembe in ostali dejavniki vedno bolj vplivajo na staleže rib, bo moralo biti naše upravljanje čim bolj prilagodljivo, tako da bo temeljilo na ustreznih raziskavah strokovnjakov, da se bo lahko prilagodilo novim razmeram in zagotovilo trajnost virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, menim, da imamo skupen cilj: doseči želimo ravnovesje med ekonomsko učinkovitostjo takih sistemov, vendar želimo hkrati zaščititi mali ribolov.

Strinjam se s poročevalko, zlasti v zvezi z njeno izjavo, da o ribištvu ne smemo razmišljati izključno v ekonomskem okviru. Tu moram poudariti, da je predmet razprave zelo zapleten. Strinjam se, da so taki sistemi zapleteno vprašanje. Kot sem že povedal, moramo pri razmisleku o tem upoštevati mogoče omejitve glede koncentracije pravic, rešitev vprašanj dodeljevanja in ukrepe za varovanje priobalnega ribolova, pri čemer se moramo tega vprašanja lotiti postopno.

Kratkoročno se moramo naučiti več, opredeliti moramo najboljše prakse in preučiti področja, na katerih so se sistemi upravljanja na podlagi pravic v nekaterih državah članicah izvajali uspešno, ter preučiti izkušnje v tretjih državah.

Vse to bo očitno zelo pomembno za razpravo v okviru naslednje reforme. Zlasti se veselim prispevka odbora za ribištvo v zvezi s tem vprašanjem. Zabeležil sem vse komentarje poslancev, ki so govorili o tej temi.

 
  
MPphoto
 
 

  Elspeth Attwooll, poročevalka. − Gospa predsednica, ne morem reči, da me je odgovor gospoda komisarja v celoti pomiril, ker menim, da je dejansko dajal prednost določeni obliki upravljanja na podlagi pravic, medtem ko si poročilo prizadeva za pregled različnih oblik ter oceno njihovih dobrih in slabih strani.

Menim, da se vsi strinjamo, da skupna ribiška politika potrebuje reformo. Časnik v mojem volilnem okrožju, ki je objavil sporočilo za javnost Evropskega parlamenta, me omenja kot previdno glede reforme skupne ribiške politike. To jasno ne drži, če to pomeni, da dvomim o nujnosti reforme. Previdna sem, menim, da smo vsi, saj si želim zagotovila, da je reforma usmerjena v pravo smer.

Med pisanjem poročila sem pomislila na vprašanje, koliko so različni načini opredeljevanja obsega pravice do ribolova skladni. Menim, da medtem ko sta omejitvi kvot in napora skladni z ozemeljskimi omejitvami, med seboj nista dobro usklajeni. Na podlagi tega sem ugotovila, da čeprav je poročilo o upravljanju na podlagi pravic na videz tehnično, vprašanja, ki jih izpostavlja, obravnavajo bistvo skupne ribiške politike.

Medtem ko na splošno odobravam usmeritev zdajšnje reforme, upam, da bo ta razprava spodbudila bolj temeljito ponovno oceno orodij, ki jih uporabljamo, ter tako dosegla najboljše ravnovesje med izboljšanjem življenja tistih, ki se ukvarjajo z ribištvom, trajnostno morsko ekologijo, v kateri imamo stalne ribje staleže, in ohranitvijo uspešnosti skupnosti, ki so odvisne od ribištva. Ne bi želela misliti, da je bila pred temeljito študijo sprejeta kakršna koli odločitev, za katero je bilo mišljeno, da bo pomagala doseči najboljše ravnovesje.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana. Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek.

 

29. Smernice za proračunski postopek 2009 (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je poročilo (A6-0082/2008) gospoda Lewandowskega o smernicah za proračunski postopek 2009 – (oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX).

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, danes s sprejetjem in razpravo o smernicah ter jutri z glasovanjem o smernicah za leto 2009 bomo naredili prvi korak k proračunskemu postopku, ki se razlikuje od vzorca iz prejšnjih let na vsaj dva načina.

Prvi način odstopanja je, da preizkušamo nov način sodelovanja med upravo Parlamenta in odborom za proračun; to obravnavamo kot pilotni projekt, vendar se mora skladati s splošnimi zavezujočimi načeli za proračunski postopek po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe. Drugič, leto 2009 prinaša nove izzive, o čemer nihče ne dvomi. Eden od teh izzivov je zagotovo verjeten začetek veljavnosti lizbonske pogodbe in s tem bistvena okrepitev pristojnosti na področju soodločanja Evropskega parlamenta ter zagotovitev dejavnosti Parlamenta kot dejanskega zakonodajnega organa. Drugič, to leto je leto volitev, zato bodo nekateri stroški povezani z volilnimi kampanjami, medtem ko bodo nekateri stroški – poleg očitnih prihrankov – povezani s koncem zdajšnjega parlamentarnega mandata. Tretjič, uveden bo statut poslancev, ki bo povečal breme osebnih stroškov, breme naših stroškov v proračunu Evropskega parlamenta.

V zvezi s številnimi zadevami že imamo nekatere količinske opredelitve, nekatere izračune, saj se vzporedno s temi načeli seznanjamo z napovedmi, tj. prvimi proračunskimi predhodnimi opombami za leto 2009. Vendar smo na najpomembnejšem področju, tj. na področju, povezanem s povečanjem pristojnosti Evropskega parlamenta po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe, napredovali do delovne skupine, ki bo ocenila s tem povezane mogoče dodatne stroške.

Ob priznavanju posebnih izzivov, s katerimi se bomo srečevali leta 2009, ne smemo pozabiti na obveznost zmernega upravljanja denarja evropskih davkoplačevalcev, tj. na določene omejitve, ki jih bomo pričakovali tudi od ostalih evropskih institucij. Širjenje uprave v letu volitev zares ni sporočilo, ki ga želijo slišati evropski volivci, h katerim se obračamo v zvezi z obnovo mandata Evropskega parlamenta. Dodaten bistveni vidik smernic so notranje obveznosti, iskanje priložnosti za tako imenovano prerazporejanje obstoječih človeških virov in ne povečanje števila zaposlenih ter osredotočanje na delovanje, ki bo zaznamovalo prihodnost Evropskega parlamenta in ga opredeljujemo z izrazom „korektivnost“, povezano pa je z zakonodajo.

Danes moramo prav tako razpravljati o vprašanju, ki je delno medijsko odmevno in ima jasne dodatne proračunske vidike. Potrebujemo tri nove vzporedne predpise. Prvi obravnava uvedbo statuta poslancev z izrazitim proračunskim vidikom; drugi obravnava nova načela pokojninskega sklada; tretji obravnava pravila zaposlitve za pomočnike, ki morajo biti dovolj pregledna, da ne spodbujajo skušnjav ali prebujajo nezaupanja v zvezi z Evropskim parlamentom.

Kot poročevalec predlagam, da to gradivo zadeva zlasti resolucijo našega parlamenta z dne 25. oktobra 2007 ter soglasne odločitve predsedstva in konference predsednikov Evropskega parlamenta. Zavedam se, da našo radovednost zdaj bolj spodbujajo izračuni in ne smernice, zato menim, da bomo o tem dokumentu jutri glasovali brez pretresov.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Maria Iacob-Ridzi, v imenu skupine PPE-DE. – (RO) Proračunske usmeritve naše institucije za leto 2009 predstavljajo dokument, na katerega se bo opiral proračun Evropskega parlamenta, ki bo sestavljen to jesen.

Vendar poleg sredstev in programov letošnje proračunske usmeritve v razpravo prinašajo vprašanje, za katero menim, da je zelo pomembno: pravni položaj pomočnikov Evropskega parlamenta. Zahvaljujem se gospodu Lewandowskemu za obravnavanje te teme.

Menim, da je prišel čas, da stari sistem postane jasnejši in preglednejši ter da tem mladim ljudem zagotovi enake socialne in davčne pravice, kot jih uživajo ostali člani osebja te institucije. Za slednje obstajajo kadrovski predpisi Evropskih skupnosti, zelo obsežen dokument, ki osebju, zaposlenemu v institucijah Evropske unije, zagotavlja primerno socialno varnost.

Večina parlamentarnih pomočnikov je tudi tujih državljanov, povezanih z državo, v kateri opravljajo svoje dejavnosti, zato morajo uživati varnost, ki je zagotovljena vsem zaposlenim v mednarodnih institucijah. Menim, da ni običajno, da obstajajo primeri, ko belgijska država določi dodatne davčne obveznosti za pomočnike, pri čemer upošteva, da vse davke in prispevke za socialno zavarovanje plačujejo v državi, katere državljani so.

Parlament potrebuje jasne predpise za pomočnike tudi v zvezi s primeri, kot je bolezen ali materinstvo. V številnih resolucijah je Evropski parlament od generalnega sekretarja, delovne skupine za statut poslancev in pomočnikov ter pokojninski sklad zahteval oblikovanje novega sklopa pravil, ki bi rešila težave, s katerimi se trenutno soočajo pomočniki.

Menim, da je naša odgovornost evropskim državljanom zagotoviti jasne in pregledne predpise v tej instituciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Thijs Berman, v imenu skupine PSE. (NL) Gospa predsednica, proračun Evropskega parlamenta za leto 2009 bo zelo poseben, saj bo takrat ta parlament prvič imel pristojnost pri soodločanju na skoraj vseh področjih, če leta 2009 začne veljati lizbonska pogodba. Lizbonska pogodba dosega to, za kar so si naši predhodniki brez uspeha prizadevali pred več kot 50 leti: ne le svetovalne pristojnosti, ne le postopke soglasja, ampak tudi soodločanje in demokratičen nadzor tega parlamenta nad skoraj vsemi področji politik Bruslja.

Zato je naklonjenost pozivu za več osebja pomembna. Soodločanje pomeni težje postopke v vsakem odboru, vendar ne pomeni podvojene delovne obremenitve. Zato se v zvezi s tem proračunom ohranja previdnost, in to je dobro. Na področjih, na katerih se potrebuje več osebja, se poskuša izvajati prerazporejanje. Zaposlilo se bo le malo novega osebja – to bi bilo pri skoraj 6 000 zaposlenih težko opravičiti.

Delo tega parlamenta mora postati bolj pregledno. Po poletju se bo uvedla spletna televizija, pri čemer v imenu skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu upam, da je uredniška skupina samostojna in ima popolno svobodo za prikazovanje tukajšnjih razprav. Našim volivcem smo dolžni tako odprtost. Poleg tega jim dolgujemo popolno preverljivost svojih odhodkov in dobro upravljanje človeških virov.

Pomočniki morajo imeti ustrezne pogodbe s socialno varnostjo in pokojninskimi določbami, ki so običajne v vsaki evropski instituciji. Vsaj eden od desetih članov osebja dela tu brez kakršne koli socialne varnosti. To je treba spremeniti. Uvesti je treba statut za zaposlene, po možnosti do konca letošnjega leta, vendar je neverjetno, da obstajajo poskusi nasprotovanja temu socialnemu duhu, duhu solidarnosti Evropske unije, in to nasprotovanje prihaja iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov.

Glede dolgoročnih strategij je nujno nadaljnje delo, na primer v zvezi z nakupom nepremičnin in tehnoloških inovacij. Statut poslancev prav tako vpliva na proračun. Subvencije fundaciji Saharova v Moskvi ne smejo preseči enega primera, in tudi ni osnovna vloga tega parlamenta financiranje muzejev evropske zgodovine; take izdatke mora vključevati evropski proračun. O tem vprašanju je nujna nadaljnja razprava.

 
  
MPphoto
 
 

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE.(DA) Gospa predsednica, zahvaljujem se poročevalcu gospodu Lewandowskemu za dobro poročilo, poleg tega izražam zadovoljstvo v zvezi z novimi postopki in bolj odprtim dialogom ter zgodnjimi navodili odboru, kar je jasno. Kot so že številni v tem parlamentu omenili, je leto 2009 posebno leto. Čeprav lizbonska pogodba še ni bila ratificirana v vseh državah, moramo pri sestavi proračuna upoštevati njen začetek veljavnosti leta 2009.

Nove pristojnosti Evropskega parlamenta, omogočajo mu na primer vpliv na kmetijski proračun in sodno politiko, bodo pomenile prilagajanje nekaterih prednostnih nalog zaradi soočanja z novo odgovornostjo. Tudi volitve v Evropski parlament in statut poslancev pomembno vplivajo na proračun.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo se strinja z osnutkom proračuna Parlamenta, ki ostaja znotraj 20 % upravnih odhodkov EU. Nobenih zagotovil ni, da bo to izvedljivo v naslednjih nekaj letih, vendar je pomembno, da upravne odhodke nadzorujemo.

Poleg tega bi rada izrazila veliko zadovoljstvo skupine ALDE v zvezi z nastankom novega modela nagrajevanja za pomočnike poslancev. Naša skupina si že dalj časa prizadeva za statut pomočnikov poslancev. Prava rešitev za Parlament je, da prevzame upravo, kar je razvidno tudi iz proračuna za leto 2009.

Prodaja nepremičnin v zadnjih 10 letih je prispevala k znatnim prihrankom, vendar se strinjam, da smo dosegli točko, na kateri moramo ponovno pregledati to politiko in tudi nepremičninsko politiko na splošno. Predlog za ostale institucije še čakamo, vendar moramo tudi natančno spremljati rastoče odhodke za stavbe.

Nazadnje še vprašanje financiranja prihodnjega ministra za zunanje zadeve EU in predsedujočega Evropskemu svetu, ki ostaja zelo pomembno, vendar se bomo k tej temi vrnili kasneje.

 
  
MPphoto
 
 

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN.(PL) Gospa predsednica, smernice za postopek proračuna 2009, ki jih je predstavil poročevalec gospod Lewandowski, se večinoma nanašajo na Evropski parlament, vendar se lahko uporabijo tudi drugje.

Glede na sprejete finančne omejitve in neskončne vrste novih nalog, povezanih z lizbonsko pogodbo, z volitvami v Parlament, spremembo statuta poslancev in predlagano uvedbo statuta pomočnikov, bo leto 2009 zelo naporno. Poleg tega je veliko neznank, zato bo najpomembnejša zadeva izvajanje smernic. Podrobna analiza potreb in s tem povezane stroškovne analize nam bodo omogočile delovanje v finančnem okviru in hkrati zagotovile gladko delovanje Parlamenta ter obravnavanje novih nalog. Naša politična skupina bo glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Gérard Onesta, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospa predsednica, leto 2009 je leto novih stvari, zato tudi leto negotovosti in nevarnosti. Ta izziv bo zahteval vso nadarjenost poročevalca, nekdanjega predsednika odbora za proračun.

Nova pogodba, ki bo podvojila obseg soodločanja Parlamenta. Predstavljajte si prizadevanje, ki bo za to potrebno, zlasti v okviru proračuna. Nov statut poslancev. Zdajšnje popolne neznanke: katere države bodo svojim na novo izvoljenim predstavnikom dovolile vstop v ta sistem in kateri izvoljeni predstavniki si bodo tega želeli? Volilna kampanja, nova pravila obnašanja, zlasti za pomočnike.

V zvezi s tem že skoraj deset let naslavljam vprašanja na predsedstvo in zadovoljen sem, da je ta zadeva končno pripravljena. Vendar je zadeva precej enostavna, saj se vsi zavedamo paketa, ki davkoplačevalcev ne bo stal niti centa: uvrščanje pomočnikov na raven Skupnosti, za tiste, ki so zaposleni v Bruslju, in tiste, ki jih plačujemo neposredno prek Parlamenta, ter za tiste, ki so zaposleni v volilnih okrožjih. V tem smislu bi morali imeti stalen proračun, saj odkritost ne stane niti centa, potrebnega je le malo političnega prizadevanja.

Poleg tega močno podpiram nove načine dela, zlasti v zvezi z vprašanjem nepremičnin, ker sem po pozivu k javnim razpisom kot mnogi kolegi poslanci tudi sam vedno presenečen, kako neverjetno visoki so stroški gradnje, ko gradbena dela izvajajo evropske institucije. Če zares hočemo nekaj prihraniti, mogoče ni treba vsega, kar sem pravkar povedal, prevajati v malteški, latvijski in madžarski jezik, ker tega čez osem mesecev ne bo nihče bral, medtem ko bi prihranili 17 milijonov EUR na leto.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) Gospa predsednica, poročilo gospoda Lewandowskega predstavlja miren pogled na obseg proračuna Parlamenta. Socialni demokrati in Zeleni so popolnoma po nepotrebnem predlagali spremembe, ki bi pomenile manj nadzora pri porabi denarja.

Mnenje iz poročila o „hiši evropske zgodovine“ je primerno, ko poročevalec navaja, da ni odgovornost Parlamenta financirati tak projekt, čeprav je to zamisel trenutnega predsedstva.

Poročilo prav tako zavzema stališče glede proračuna Komisije. Pripomni, da upravni odhodki ne vključujejo nekaj 2 000 zaposlenih, ki delajo kot zunanji izvajalci v njenih agencijah. Ta odhodek je izključen iz skupnega zneska, od katerega se 20 % odtegne za uporabo Parlamenta. Parlament ne more najeti zunanjih izvajalcev za svoje delovanje na enak način, prav tako mora iz lastnega proračuna financirati podporo za vseevropske politične stranke.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergej Kozlík (NI).(SK) Strinjam se s poročevalcem in odborom za proračun, da je prednostna naloga pri sestavi proračuna 2009 za Evropski parlament upoštevanje razširjenih dolžnosti Parlamenta po ratifikaciji lizbonske pogodbe.

Zlasti je treba upoštevati, da je Evropski parlament zdaj enakovreden pri pripravi zakonodaje s Svetom Evropske unije. Čeprav prehod s posvetovalnega postopka na postopek soodločanja ne bo pomenil nujno podvajanja delovne obremenitve parlamentarnih odborov, se moramo spomniti, da je to do zdaj največje povečanje pristojnosti pri soodločanju in da bo poleg tega Parlament prevzel odgovornost za objavo zakonodajnih aktov. Zato morajo biti politične prednostne naloge Evropskega parlamenta ustrezno financirane. Seveda se moramo potruditi, da prihranimo čim več sredstev, vendar le, če bo proračun še naprej ustrezen.

 
  
MPphoto
 
 

  Brigitte Douay (PSE).(FR) Gospa predsednica, v izčrpnem poročilu gospoda Lewandowskega me je zlasti zanimal proračun za letošnje leto volitev, ki vpliva na komunikacijsko politiko institucije.

Izboljšanje komunikacije z evropskimi državljani je ena od prednostnih nalog Parlamenta za leto 2009. Da se bodo državljani počutili bolj vključene v prihajajoče volitve in da bo udeležba na njih kar najvišja, je za poslance pomembno, da dejavno sodelujejo pri decentralizirani informacijski kampanji v državah članicah.

Poleg tega upamo, da bodo lokalni mediji v celoti vključeni v to kampanjo, ker imajo pomembno vlogo pri podajanju informacij. Proračun Parlamenta, namenjen obveščanju, in dejavnosti, načrtovane za leto 2009, morajo zagotoviti da bodo volitve državljanom zanimive ter da bodo nanje neposredno vplivale, ker državljani pogosto menijo, da so evropske institucije preveč ločene od njih.

Upoštevajte, da na splošno povedano ti ukrepi sledijo tistim, ki so bili zasnovani in so se začeli leta 2008. Prav tako upamo, da bosta novi center za obiskovalce in spletna televizija kmalu začela delovati in tako zagotovila boljše informacije o dejavnostih Parlamenta ter izboljšala odnos med državljani in Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Valdis Dombrovskis (PPE-DE). (LV) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pri sestavi proračuna Evropskega parlamenta za leto 2009 je znova postalo pomembno vprašanje zgornje meje odhodka skupnega proračuna in ali ne sme presegati 20 % celotnih upravnih odhodkov EU. Odobravam pristop poročevalca, tj., da mora raven odhodkov Evropskega parlamenta temeljiti na zahtevah, ki so upravičene na podlagi natančne ocene. Zagotovo bo leto 2009 pomenilo pomembne spremembe za delovanje Evropskega parlamenta. Z ratifikacijo lizbonske pogodbe se bo obseg zakonodajnega dela znatno povečal, sprememba sistema nagrajevanja poslancev in tudi promocijska kampanja v zvezi z volitvami v Evropski parlament bosta pomenili dodatne stroške.

Vendar je z osredotočanjem na glavne vidike dejavnosti in natančno analizo zahtev proračuna ter tudi oceno možnosti notranjega premeščanja uradnikov pred odpiranjem novih stalnih delovnih mest mogoče raven odhodkov v proračunu Evropske unije ohraniti v okviru 20 %. Vse možnosti za zmanjšanje nepotrebne porabe papirja in energije v Evropskem parlamentu še niso bile izkoriščene. Veseli me podpora, ki je bila lani namenjena predlogu za zmanjšanje obtoka tiskanih izdaj posameznih dokumentov, ki je določal, da se tiskane izdaje teh dokumentov lahko pridobijo na zahtevo ter se ne razdelijo samodejno vsem poslancem in uradnikom. Izvajanje tega predloga omogoča prihranek več kot treh milijonov listov papirja na leto. To načelo se lahko uvede tudi za številne druge vrste dokumentov. V zvezi s proračunom Evropskega parlamenta za prihodnje leto ne smemo spregledati vprašanja odhodkov za pomočnike poslancev, zato pozivam delovno skupino, ki jo je oblikovalo predsedstvo Evropskega parlamenta, naj predloži predloge za plačilo teh stroškov na način, ki bo preglednejši in ga bo lažje nadzorovati. Hvala za vašo pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, v tej razpravi želim opozoriti na tri vprašanja.

Prvič, raven inflacije v posameznih državah članicah hitro raste, zato bo povprečna raven inflacije v EU okrog 4 % za leto 2008, medtem ko indeksiranje odhodkov pri 2 % na leto dejansko pomeni padec v odhodkih.

Drugič, ena od posledic sprejetja lizbonske pogodbe bo vidno povečanje pristojnosti Evropskega parlamenta, postopek soodločanja na vseh področjih in tudi pristojnosti parlamentov držav članic, ki bodo spodbudile bistveno povišanje stroškov delovanja Evropskega parlamenta.

Tretjič in zadnjič, leto 2009 je leto evropskih parlamentarnih volitev. Do zdaj je bila udeležba na teh volitvah izredno nizka, zlasti v novih državah članicah. Dodatni odhodki so torej nujni za informacijsko kampanjo, usmerjeno zlasti k regionalnim in lokalnim medijem, prek katerih je mogoče najučinkoviteje nagovoriti volivce.

 
  
MPphoto
 
 

  Ingeborg Gräßle (PPE-DE).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ob tej priložnosti želim pridobiti podporo za predlog spremembe skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov glede dodatkov za pisarniško pomoč. Zavedam se, da sta skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu predložili dodaten predlog spremembe; naš predlog spremembe vsebuje isto besedilo kot tisti predsedstva in konference predsednikov, ki so ga soglasno podprli vsi predsedniki skupin. Menim, da to, kar se govori o odboru za proračun in njegovem samovoljnem delovanju, ni pošteno. Predlog spremembe skupine Verts/ALE govori o statutu pomočnikov poslancev. To se bo zgodilo, če predlog spremembe predsedstva, tj. rezultat pogajanj s Svetom, postane veljaven.

Tudi mi si prizadevamo za statut pomočnikov poslancev, vendar zdaj še ne vemo, ali ga bomo dosegli in ali se s Svetom sploh lahko sporazumemo. Zato pozivam, da ta besedna zveza ne povzroči zavrnitve vseh zamisli predsedstva. Menim, da je zelo pomembno, da v Parlamentu nadaljujemo s čim večjim soglasjem in se ne prepiramo po nepotrebnem o podrobnostih, ki jih ne moremo uvesti. Zato iskreno pozivam, da podprete naš predlog sprememb. Izpustili ali dodali nismo niti ene besede.

 
  
MPphoto
 
 

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri tej razpravi.

Težava, ki se je pri razpravi pojavljala najpogosteje, z izjemo posebnih izzivov leta 2009 in potrebe po zmernem upravljanju denarja evropskih davkoplačevalcev, je bilo vprašanje pomočnikov poslancev. Rad bi se izognil načinu, na katerega reševanje te težave postaja bojno polje za tekmece iz različnih političnih skupin, ker je vsem skupinam v našem parlamentu skupno zavedanje, da je to težavo nujno treba rešiti na način, ki bo odstranil skušnjave za korupcijo in nezaupanje v to zadevo, pri tem pa bo upošteval heterogenost 27 držav, ki sestavljajo Evropsko unijo.

Rad bi pomiril poslanca gospoda Kuźmiuka, da se bodo odhodki povečali za 4,8 %, torej verjetno za več, kot znaša raven evropske inflacije. Medtem gospe Gräßle želim, da ji uspe poročila predstaviti pred polnočjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 10. aprila 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Najprej priznavam odlično delo svojega poljskega kolega gospoda Lewandowskega v zvezi s smernicami za proračunski postopek 2009 „ostalih institucij“, tj. Evropskega parlamenta in tudi Sveta, Sodišča Evropskih skupnosti, Računskega sodišča, evropskega ekonomsko-socialnega odbora in odbora regij, evropskega varuha človekovih pravic ter evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Ta dokument obravnava glavne izzive, ki bodo vključeni v program Parlamenta leta 2009, zlasti začetek veljavnosti lizbonske pogodbe. Vse je treba storiti, da se zagotovi, da se pri proračunu upošteva večja pristojnost Parlamenta po ratifikaciji lizbonske pogodbe. Vendar se sprašujem, ali je treba pred proračunskim postopkom izvesti revizijo človeških virov, dodeljenih dejavnostim Evropskega parlamenta. Politični vodje Evropskega parlamenta so vedno pomembnejši, zato je bistveno, da lahko poslanci delujejo popolnoma neodvisno.

Zdi se, da zdajšnja dodeljena sredstva ne ustrezajo več razširjeni politični odgovornosti, ki jo sprejema in jo bo še moral v prihodnosti sprejeti Evropski parlament za pravilno predstavljanje evropskih državljanov.

 

30. Sprememba standardne finančne uredbe za izvajalske agencije, pooblaščene za upravljanje organov Skupnosti – Okvirna finančna uredba za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (razprava)
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Naslednja točka je glasovanje o dveh poročilih gospe Gräßle:

1. A6-0068/2008 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije, pooblaščene za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti,

ter

2. A6-0069/2008 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

 
  
MPphoto
 
 

  Joe Borg, komisar. − Gospa predsednica, Komisija se zahvaljuje Parlamentu in zlasti poročevalki za njen konstruktivni pristop. Komisija je v celoti predana zagotavljanju popolne preglednosti v zvezi s proračunskim organom, kot je danes zahteval Parlament ter kar je v skladu s skupnimi izjavami Evropskega parlamenta in Sveta julija 2007.

Komisija bo zlasti v zvezi z decentraliziranimi agencijami v uredbo vključila obračunane zahteve glede informacij o številu pogodbenih uslužbencev, poslovnih presežkih, namenskih prejemkih, prerazporeditvah in odstopih od izterjave.

Večja preglednost informacij o delu agencij ne le na področju financ in proračuna je prav tako zadeva, ki jo je nedavno izpostavila Komisija v sporočilu Parlamentu in Svetu.

Naj spomnim na predlog Komisije, da se oblikuje medinstitucionalna skupina, ki bo obravnavala politične razprave o vlogi in položaju agencij v evropskem upravljanju s Parlamentom in Svetom.

Komisija je prepričana, da če dosledno pristopamo k agencijam, lahko – vse tri institucije – spodbujamo preglednost in učinkovitost pomembnega dela arhitekture Evropske unije. Zato bi rad na koncu izrazil željo, da medinstitucionalna skupina, ki jo je predlagala Komisija, čim prej začne svoje delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Ingeborg Gräßl, poročevalka. − (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, hvala za to priložnost za besedo kljub pozni uri in hvala za vaše razumevanje.

Prosila sem za dovoljenje, da govorim pred vami. Govorim le v korist gospoda komisarja, ker menim, da je Komisiji pomembno povedati, da so spremembe, ki smo jih predložili in jih bomo jutri izglasovali z veliko večino, pomembne. Želim mu povedati, da smo pri tem dokumentu šele na točki posvetovanja, rada bi mu zagotovila v imenu celotnega Parlamenta, da bo zaradi naših sprememb sistem agencij bolj urejen. Zato je za nas v različnih skupinah zelo pomembno, da jih Komisija sprejme. Komisarju se zahvaljujem za njegova zagotovila v zvezi s tem, poleg tega bom tudi sama nadzorovala razmere.

Pomembno je, da gospod komisar razume, zakaj si to želimo. Potrebujemo večjo odgovornost agencij in večjo preglednost, zlasti med uslužbenci. To neposredno vpliva na naše proračunsko pravo. Gospod komisar se mora seveda zavedati, da če se naše želje ne upoštevajo, jih bomo uresničili na drug način. Menimo, da je to bistveno za naše proračunsko pravo.

Komisija je na začetku nameravala predstaviti reformo finančne uredbe, ki bi vsebovala le tehnične spremembe. Govorimo o boljši ureditvi, vendar sem žal opazila, da zadnja skupna odločitev glede agencij Sveta in Parlamenta julija ni bila vključena. Osnutek Komisije je nastal še malo prej, vendar bi bilo lepo, seveda, če bi ga naknadno preoblikovali. To bi bilo bolj pošteno, kot pa prepustiti vse delo nam.

Evropski parlament je uvedel politične spremembe, ki so jih skupine soglasno sprejele ne glede na razlike. Notranje delovanje, obveze, prerazporeditve proračunskih sredstev in odgovornost agencij želimo uskladiti z delovanjem in praksami generalnega direktorata Komisije, in sicer z izjavo o zanesljivosti. Poleg tega želimo boljši pregled nad osebjem in finančnimi stroški agencij. Radi bi bili obveščeni o vseh zaposlenih in ne le tistih, ki so vključeni v kadrovski načrt. To je nujno potrebno.

Rada bi vam predstavila primer iz nedavnega poročila decentralizirane agencije o finančnem poslovodenju leta 2007. Ta kadrovski načrt vsebuje 39 delovnih mest, medtem ko se 43 začasnih uslužbencev in 11 pogodbenih uslužbencev pojavi na naslednjih dveh straneh. Tako se ne ujemata niti dva podatka. Bralec si mora sam razlagati, ali je zdaj 39 plus 11 delovnih mest ali 43 plus 11 plus 39 delovnih mest ali je zabeleženih 39 delovnih mest od skupno 43 zaposlenih, pri čemer jih je 11 dodanih naknadno. Tega ne vemo. To zadevo bom pojasnila, vendar pojasnjevanje takih vprašanj pri tako velikem številu agencij seveda ni zabavno, medtem ko sta poročanje ter poročevalni sistem bolj ali manj enako neurejena v vseh agencijah.

Agencija, ki sem jo ravnokar navedla, ENISA, je primerljiva z vsako drugo, zato bi rada vprašala, zakaj so podane informacije tako zelo nedosledne. Prav tako zahtevamo več informacij o prihodkih agencij, ki so lahko, če pomislim na Alicante, kar precejšnji, in želimo vedeti, kaj se z njimi dogaja. Gospodu komisarju se že vnaprej zahvaljujem za sprejetje teh sprememb, saj je ravnokar objavil svojo namero.

Zdaj imamo 29 decentraliziranih agencij s 3 914 zaposlenimi v kadrovskem načrtu za leto 2007, s proračunom 1,1 milijarde EUR, v katerega 559 milijonov EUR prispeva EU. Pet izvajalskih agencij ima 176 delovnih mest. Zadnje sporočilo Komisije o agencijah je bilo zelo zanimivo. Ponudba za skupno delovno skupino je zelo pomembna. Vse tri institucije morajo druga z drugo rešiti vprašanje prihodnosti agencij in področja dela.

V Nemčiji je vprašanje agencij in rasti agencij javno. Odziv medijev je vedno sijajen. Ugled Evropske unije je ogrožen, če nam ne bo uspelo zunanjemu svetu posredovati razloga, zakaj potrebujemo te agencije in kakšno vlogo imajo v Evropski uniji.

Poleg tega bomo veseli, če bo Komisija pokazala, zakaj je upravljanje programov učinkovitejše in stroškovno donosnejše, ko ga izvajajo izvajalske agencije, in ne generalni direktorati. Tisti od nas, ki smo zaskrbljeni v zvezi s proračunom, smo to zahtevo predložili že nekajkrat, vendar do zdaj še ni bila pisno podprta s pomembnimi dejstvi in podatki

Spremembe Parlamenta so pomembne za ohranjanje pregleda nad evropskimi agencijami, pri čemer Komisijo pozivamo, da nam pomaga uvesti red na področje agencij. Komisija se mora zavedati, da ji v zvezi s tem vprašanjem v Parlamentu zaupamo. Zavedamo se, da je ta institucija naše zadnje pribežališče, če se lahko tako izrazim, v zvezi z ustvarjanjem reda in preglednosti ter zagotavljanjem boljšega pregleda.

Zahvaljujem se kolegom poslancem iz ostalih skupin, zlasti gospe Haug, poročevalki o agencijah iz odbora za proračun, ter dvema poročevalcema gospodu Mulderju in gospe Herczog iz odbora za proračunski nadzor za njihove predloge, ki smo jih vključili. Zato menim, da smo predstavili predlagane in želene spremembe Parlamenta, ki so zdaj zelo nujne. Gospoda komisarja prosim, da te spremembe upošteva pri ustreznem osnutku.

 
  
MPphoto
 
 

  Nathalie Griesbeck, v imenu skupine ALDE.(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, zahvaljujem se poročevalki gospe Grässle za njeno pomembno delo v okviru teh poročil, ki krepita načrte za finančno uredbo za izvajalske agencije.

V času, ko je Evropski parlament odločen svoje posebne pravice močno okrepiti v okviru lizbonske pogodbe, menim, da je zlasti pomembno spomniti se na pristojnosti naše institucije, tj. na soodločanje v zvezi s proračunom. Parlament, ki ga državljani EU izvolijo na splošnih neposrednih volitvah, mora bolj in bolje nadzorovati pravilno porabo sredstev Skupnosti, tokrat v zvezi z izvajalskimi agencijami. Zelo na kratko želim izpostaviti štiri točke tega poročila, ki se mi zdijo bistvene, če naj bi Parlament svojo vlogo v celoti izvajal in državljanom približal naše institucije.

Prvič, poudarjam potrebo po boljšem nadzoru nad porabo namenskih prejemkov. Pomembno je, da nas direktor agencije opozarja na kakršne koli prerazporeditve med nazivi, ki presegajo prag 10 %.

Drugič, poudarjam pomembnost podatkov v zvezi s kadrovskim načrtom, kot je ravnokar omenila kolegica poslanka, če to vključuje začasne uslužbence, pogodbene uslužbence, nacionalne strokovnjake itd., da imamo kot proračunski organ jasno predstavo o razvoju proračuna za človeške vire v agencijah.

Tretjič, menim, da je običajno zahtevati, da se povzetek razvoja proračunov agencij vsako leto pošlje v Evropski parlament v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča.

Četrtič in zadnjič, določbe v poročilu glede usklajevanja rokov za postopek razrešnic morajo Parlamentu zagotoviti dejanski nadzor nad pravilnim izvajanjem proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE).(FR) Gospa predsednica, tudi sam se zahvaljujem gospe Grässle za odlično opravljeno delo, in tudi Komisiji za ta razvoj v zvezi z agencijami. Rad bi poudaril zelo pomembne določbe v zvezi z notranjim revidiranjem naših agencij in predlagal, glede na pripombo kolegice poslanke, da si lahko skupaj prizadevamo za konsolidacijo, neke vrste podkonsolidacijo v ocenah EU za vse agencije, tako da imajo tretje strani in zlasti poslanci predstavo o razvoju proračuna, ki ga predstavijo vse agencije Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN) . – (PL) Gospa predsednica, pri tej razpravi o spremembi finančne uredbe za izvajalske agencije in njihove urade izpostavljam dve zadevi.

Prvič, podpreti moramo predlog poročevalke, da morajo direktorji agencij obvestiti Evropski parlament, če so prenesli sredstva iz operativnih v upravna v količini, ki presega zgornjo mejo 10 %.

Drugič, glede na dejstvo, da se stroški delovanja izvajalskih agencij krijejo iz proračunov posameznih programov, ima skoraj 10-odstotna raven teh stroškov precejšen vpliv. Neuspešnost glede navajanja teh stroškov zlasti v primeru izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje je imela v povezavi z informacijo o primanjkljaju skoraj 40 milijard EUR za projekte, ki jih izvaja ta agencija, močan vpliv.

Na koncu želim čestitati gospe Gräßle za dve zelo dobri poročili.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednica. − Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Edit Herczog (PSE), v pisni obliki.(HU) Gospa predsednica, gospe in gospodje, najprej bi rada na kratko povzela spremembo finančne uredbe izvajalskih agencij in naloge v povezavi z upravljanjem programov Skupnosti.

Ta sprememba, v skladu s členom 47 Poslovnika, je skupno delo pridruženega odbora in odbora za proračun. Zlasti se zahvaljujem kolegoma poslancema gospe Grässle in gospodu Mulderju za njuno tesno in odlično sodelovanje.

Predlagali smo številne spremembe za omogočanje neoviranega delovanja teh agencij, povečanje odgovornosti in širjenje priložnosti za tesnejši demokratičen nadzor v zvezi z nadzorom sredstev, ki jih ti organi prejmejo.

Pomembno se je zavedati, da:

– v zvezi s postopkom razrešnic za te agencije v prihodnosti nujno potrebujemo standardizacijo rokov;

– Računsko sodišče izpostavlja, da osebe, ki sodelujejo pri reviziji in nadzoru, ne smejo sprejemati ukrepov za izvrševanje proračuna;

– se v zvezi z upoštevanjem varstva osebnih podatkov poročilu o proračunskem in finančnem upravljanju zadevne agencije doda seznam oseb, ki so sodelovale z agencijo, ter nagrad, ki so jih ti strokovnjaki prejeli;

– mora biti omogočen nadzor nad uporabo zunanjih strokovnjakov, ki ga izvaja agencija.

Hvala za vašo prijazno pozornost.

 

31. Sestava odborov in delegacij: glej zapisnik

32. Dnevni red naslednje seje: glej zapisnik

33. Zaključek seje
  

(Seja se je končala ob 23.35.)

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov