Ustne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Ioannis Gklavakis (A6-0166/2008)

  Katerina Batzeli (PSE). – (EL) Gospa predsednica, glede na občutljiv in zlasti pomemben proizvod v grškem kmetijstvu bi se pričakovalo, da bi se vsaj z reformo pridelovanja pod pritiskom odločitev Sodišča Evropskih skupnosti zagotovila nova skupna tržna ureditev v sektorju bombaža do leta 2013. Ta konsolidacija bi temeljila na načelih skupne kmetijske politike v okviru sheme enotnih plačil, finančni garanciji sredstev Skupnosti v nacionalnem okviru posamezne države in možni prilagodljivosti držav članic pri upravljanju nacionalnega okvira.

Prizadevati si moramo za čim večja plačila na površino na hektar v mejah proračunske nevtralnosti. Prav tako moramo usmerjati pomoč k proizvajalcem, ki bodo izboljšali kakovost svoje pridelave.

Vendar to še ni bilo doseženo. Predlagana ustanovitev sklada za prestrukturiranje na podlagi poročila v okviru prvega stebra, predpostavlja, da je treba financirati posodobitev sektorja, zlasti industrije odzrnjevanja, kot je bilo najprej navedeno v predlogih sprememb 9, 14, 16, 23, 26, 31 in 39. Obstaja rekonstrukcija za izravnavanje izgub, ki jih bo doživela industrija odzrnjevanja zaradi zmanjšanja proizvodnje ali ovir na trgu bombaža.

Zato je parlamentarna skupina Panhelenskega socialističnega gibanja (PASOK) na plenarnem zasedanju glasovala proti sprejetju poročila o neposredni shemi podpore za bombaž.

− Čezatlantski gospodarski svet (RC-B6-0209/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo se vam zahvaljujem za priložnost, da obrazložim svoj glas v zvezi s sporazumom Čezatlantskega gospodarskega sveta.

Menim, da lahko upravičeno rečemo, da vsi pozdravljamo regulativno sodelovanje, zlasti če bo to omogočilo večjo trgovino in zagotovilo čezatlantsko trgovino, saj sta naša dva velika trgovinska bloka, tj. EU in Združene države, prepogosto v sporu v zvezi s trgovinskimi vprašanji.

Vendar moramo zagotoviti, da se kakršni koli sporazumi v zvezi s skupnimi regulativnimi standardi ne uporabljajo kot izgovor za skupni protekcionizem. Zagotoviti moramo, da se kakršni koli globalni standardi, ki jih skupaj oblikujemo, ne izkoriščajo za izključitev proizvajalcev in dobaviteljev iz drugih svetovnih trgov.

Ko si prizadevamo za sprejetje skupnih globalnih standardov, moramo zagotoviti, da smo sposobni tudi pomagati proizvajalcem iz revnejših držav pri sprejetju teh standardov, pri čemer moramo zagotoviti, da se ti standardi ne uporabljajo kot izgovor za njihovo izključitev iz svetovnih trgov.

Menim, da na splošno obe strani pozdravljata ta sporazum, zato sem ga podprl.

− Poročilo: Marco Cappato (A6-0153/2008)

  Milan Horáček (Verts/ALE). – (DE) Gospa predsednica, glasoval sem za sprejetje poročila gospoda Cappata, saj obravnava eno od najpomembnejših nalog Evropskega parlamenta, in sicer izvajanje funkcije nadzora nad učinkovitostjo Sveta in Komisije v zvezi s politiko na področju človekovih pravic. To krepi vlogo Evropske unije kot varuhinjo človekovih pravic po vsem svetu. Kot del tega procesa je bistveno, da pododbor za človekove pravice izvede na primer sistematično vrednotenje ustreznih instrumentov in da se Parlament vključi v dialoge Evropske unije o človekovih pravicah.

Vendar bo katera koli politika na tem področju le metanje peska v oči, če kot izhodišče ne upošteva osnovne predpostavke, da so te temeljne pravice nedeljive. Edino tako lahko zagotovimo, da verodostojnost premaga dvojne standarde.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospa predsednica, glasoval sem proti sprejetju odstavka 141, ki izjavlja popolno podporo načelom iz Yogyakarte. Ta načela še niso jasno opredeljena, zlasti o tako občutljivih vprašanjih, kot sta spolna usmerjenost in identiteta.

Namesto tega sem podprl predlog spremembe 15, ki „upošteva“ ta načela. Težava je, da se ta načela ne smejo razlagati kot norma za države članice.

  Dimitar Stoyanov (NI). – (BG) Hvala, gospa predsednica. Prevzemam besedo v zvezi s poročilom gospoda Cappata, in sicer glede njegovega predloga spremembe, natančneje prvega predloga spremembe, v katerem poročevalec kar naenkrat začne razpravljati o ustreznosti sodobne nacionalne državnosti in celovitosti. Gospod Cappato morda tega ni dovolj pojasnil; to je odvisno od njega, vendar so popolnoma enake ideje spodbujali komunistični totalitarni režimi, ki se niso ozirali na človekove pravice. Idejo iz njegovega predloga spremembe so razširjali komunisti v Bolgariji in drugih državah Vzhodne Evrope. Zato predlagam gospodu Cappati, da obišče Kima Chena Ira v Severni Koreji, če bi rad nadaljeval v tej smeri. Tam bi bile njegove ideje sprejete in zagotovo toplo pozdravljene.

− Poročilo: Véronique de Keyser, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0138/2008)

  Martin Callanan (PPE-DE). – Gospa predsednica, glasoval sem za sprejetje tega poročila. Menim, da je delo EU v misijah za spremljanje volitev zelo vplivno, zelo pomembno, izvaja pa se na visoki ravni strokovnosti. Prispeva k demokratičnemu procesu in razvoju v veliko revnih državah in državah v razvoju.

V čast mi je bilo opravljati nalogo predsednika misije Parlamenta za spremljanje volitev v Sierra Leoni, zelo problematični in izredno revni državi, državi z veliko logističnimi težavami, zlasti neugodnimi podnebnimi razmerami v deževnem obdobju, s katerimi se je srečevala misija. Vse osebje EU in lokalno osebje je misijo izvajalo na visoki ravni strokovnosti.

Zelo spoštovanja vredno je bilo videti navdušenje nad volitvami veliko običajnih državljanov Sierra Leone, ki so več ur stali v vrsti na dežju, da bi oddali glasove v demokratičnih volitvah. Naš prispevek k temu je vreden sorazmerno majhne količine denarja ter z veseljem pozdravljam to poročilo in glasujem za njegovo sprejetje.

− Poročilo: Glyn Ford, Vicenzo Aita (A6-0151/2008)

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo se vam zahvaljujem, ker ste mi dali priložnost, da obrazložim svoj glas v zvezi s poročilom gospoda Forda o sporazumu z državami ASEAN.

Na splošno menim, da si prizadevamo za izboljšanje in povečanje mednarodne trgovine prek večstranskega okvira Svetovne trgovinske organizacije, vendar menim, da moramo priznati vlogo, ki jo imajo dvostranski sporazumi pri razširjanju trgovine in prednosti globalizacije po svetu.

Menim, da je bilo v tem poročilu zlasti pomembno, da smo poudarili vprašanje človekovih pravic. Na splošno sem do tega malo skeptičen, saj se to sklicevanje pogosto izkorišča kot izgovor za protekcionizem pred proizvodi iz drugih držav. Vendar je to v tem okviru zelo ustrezno, glede na to, da je Burma članica ASEAN.

Vendar sem imel pri tem velike težave, saj sem na začetku predložil odboru predlog spremembe, ki je bil sprejet, navajal pa je, da moramo kljub temu, da države ASEAN ne bi želele biti del tega sporazuma, še vedno sklepati sporazume s tistimi državami, ki si to želijo. Ne smemo dovoliti, da najbolj protekcionistična država ovira sporazume.

Žal je EU zelo odločena, da bo izpeljala pogajanja med trgovinskimi bloki, zato sem se glasu vzdržal.

− Poročilo: Ingo Friedrich (prej Alexander Stubb) (A6-0105/2008)

  Carlo Fatuzzo (PPE-DE). – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, z veseljem podajam obrazložitev glasovanja, ko predsedujete vi, gospa Morgantini, zlasti z ohrabrujočim ploskanjem poslancev za mano. V svojem imenu, kot individualni poslanec in predstavnik Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov, izjavljam, da sem glasoval proti sprejetju poročila o ureditvi lobijev. Razlog za to je: Nisem zadovoljen z dejstvom, da se obravnava kot samoumevno, da na odločitve poslancev Evropskega parlamenta vplivajo drugi ljudje in da je zaradi tega potrebna ureditev.

Res je, da je na moje odločitve vedno vplival Carlo Fatuzzo, le on in nihče drug. Zato se mi zdi zelo nenavadno, da je mogoče sprejeti kakršno koli tako možnost. Če želimo ali moramo prispevati k boljšemu razumevanju dokumentov, o katerih glasujemo, moramo imeti na voljo strokovnjake, ki predstavijo različna mnenja, na podlagi katerih se potem sami odločimo.

Zaključujem z vprašanjem, ki ga zastavljam sebi in vam, gospa predsednica: kdo je vplival na odločitev o ureditvi lobijev? Očitno obstaja lobij, tj. lobij lobijev, ki je vplival na sprejetje pravil o lobijih.

  Predsednica. − Vidim, da ste še vedno individualist: Upam, da boste imeli priložnost primerjati zapiske z drugimi.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, zelo me veseli, da danes predsedujete. Voditi bi morali več zasedanj. Prav tako sem z veseljem sledil obrazložitvi glasovanja gospoda Fatuzza. K sreči tega nisem počel v svojem prvem mandatu, saj v tem primeru nikdar ne bi kosil v Strasbourgu.

Spraševal sem se, ali smo, ko smo glasovali o tem poročilu, dejansko upoštevali ustrezno ciljno skupino. Dobro je, da smo glede lobistov v tem prostoru pošteni in da prejemamo evidenco srečanj Komisije. Vendar se sprašujem, ali ne bi morali prejemati tudi evidence o tistih, ki jih želi Komisija pripraviti do tega, da poskusijo vplivati na parlamentarno glasovanje o direktivah Komisije.

V vprašanjih Komisiji je kolega Hannan razkril znesek, ki ga dobrodelne organizacije, kot je na primer NSPCC iz Združenega kraljestva, prejmejo neposredno od Evropske komisije, zato nas ne preseneča, ko nam pišejo, da bi dejansko morali podpirati lizbonsko pogodbo.

Veliko je organizacij, ki so prejele denar od EU v času državljanske agore ob pripravi lizbonske pogodbe, čeprav so imele vse isto stališče. Tu je majhna težava glede demokracije: ponavadi financiramo napačne ljudi in dejansko bi bilo bolje, če bi to financiranje popolnoma ukinili.

  Daniel Hannan (NI). – Gospa predsednica, lobisti obožujejo Bruselj. Ko pridejo v evropske institucije, takoj ugotovijo, da so sistem oblikovali ljudje kot oni in sicer za sebi enake.

Tako dosežejo zakonodajo, ki ne bi bila nikdar sprejeta z zakonodajnim telesom, ki bi ga izvolilo ljudstvo. Govorim o predlogih zakona, kot je prepoved večjih odmerkov vitaminskih in mineralnih dopolnil, kateri so se zelo upirali v vseh državah članicah, vendar je nekaj velikih farmacevtskih korporacij s tukajšnjo pomočjo prepoved tajno odobrilo.

Toliko je znano zunaj Parlamenta. Veliko manj pa se upošteva dejstvo, da so, kot je pravkar dejal kolega Heaton Harris, lobistične organizacije orodja Evropske unije in so popolnoma odvisne od Komisije in njenega financiranja.

Ko se Evropska komisija torej navidezno posvetuje s civilno družbo, se v resnici posvetuje z evropsko unijo novinarjev, evropskim ženskim lobijem, evropskim kongresom sindikatov in številnimi drugimi organizacijami, ki so za vsak evro svojega dohodka odvisne od evropskih davkoplačevalcev.

Vprašati moram, ali v nacionalnih državah kdo resnično podpira ta projekt in za to ni plačan. Ali imam prav, se lahko preveri tako, da se v zvezi z lizbonsko pogodbo razpiše referendum. Pactio Olisipio censenda est.

− Poročilo: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008)

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Gospa predsednica, v okviru tega pomembnega poročila želim opozoriti na vprašanje športa med mladimi ljudmi na lokalni ravni.

Spodbujati je treba ukrepe, ki bi fizično dejavnost približali otrokom in mladim ljudem, ter šole, ki dejavno podpirajo šport. Zato je bistveno, da se podpirajo projekti, ki so namenjeni razvoju športnih objektov v šolah in drugje, ter načrti glede vključevanja otrok v obšolske dejavnosti.

Menim, da je treba podpreti športne dejavnosti na lokalni ravni, torej na način, ki je državljanu najbližji. To je mogoče doseči z zagotovitvijo ustrezne finančne podpore majhnim klubom in športnim objektom.

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospa predsednica, o tej temi sem govoril v glavni razpravi. Vendar nisem razložil, zakaj sem glasoval proti. Proti sem glasoval zaradi različnih razlogov, ki sem jih pojasnil v svojem glasovanju. Če bi evropske institucije delovale športu v korist, bi z veseljem glasoval za ta predlog.

Lani smo na razpravi o proračunu kot Parlament dejansko glasovali proti denarju, ki je bil namenjen za posebno olimpijsko gibanje za enoten šport, tj. program, ki bi potekal v desetih državah Evropske unije in vključeval 3 000 ljudi z mentalno prizadetostjo.

Govoril sem s številnimi tukajšnjimi poročevalci in ponovno vlagam ta predlog, ampak sprašujete se, kolikšno je tu zanimanje za šport. Mogoče želijo le pridobiti pristojnost, da bodo lahko posegali v vsakdanje življenje ljudi. Vendar v zvezi z invalidi včasih dejansko ne želijo pozitivno ukrepati.

Mislim, da smo lani zamudili priložnost. Pri tem bom ponovno vztrajal letos in zapomnil si bom današnje zanimanje za posebne olimpijske igre, to pomembno organizacijo.

  Ewa Tomaszewska, (UEN). – (PL) Gospa predsednica, glasovala sem za poročilo gospoda Mavrommatisa. In to ne le zato, ker menim, da je poročilo celovito in dobro pripravljeno, ampak tudi zato, ker sem posebej hvaležna poročevalcu ter odboru za kulturo in izobraževanje za vključitev predlogov sprememb, ki sem jih vložila, v dokument. Ti predlogi sprememb so namenjeni zagotavljanju enakega obravnavanja invalidnih športnikov v okviru socialnih rešitev. Nekateri nacionalni zakonodajni sistemi omogočajo finančno podporo olimpijskim športnikom s finančnimi težavami po koncu športne kariere, vendar zadevne določbe ne veljajo za paraolimpijske športnike. Športno udejstvovanje pri invalidih povečuje občutek osebnega dostojanstva in samozavesti.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospa predsednica, ne vem, ali sem na vrsti. Nisem predložil pisne prijave za obrazložitev glasovanja. Kljub temu bi rad zelo na kratko odgovoril mojemu dobremu prijatelju in kolegu, gospodu Heaton-Harrisu; mislim, da imamo vsi svoje stališče v zvezi z vrednostjo evropskih institucij, vendar menim, da napadanje Evropske unije, nacionalnih vlad, lokalne vlade na podlagi tega, ali jih zanima vprašanje invalidov in športa ali ne, ni pravično.

V mojem volilnem okrožju je veliko primerov, ko je Evropska unija resnično zelo koristila ljudem, tako invalidom kot tistim, ki niso invalidi. Menim, da takšno napadanje katere koli institucije ni pravično. Mislim, da želimo vsi storiti, kar je v naši moči, da podpremo šport, da spodbudimo vse, da se udeležijo športnih dejavnosti. Ali Evropo podpirate ali ne, je drugo vprašanje.

  Hannu Takkula (ALDE). – (FI) Gospa predsednica, rad bi spregovoril o poročilu gospoda Mavrommatisa. Glasoval sem za to poročilo in mislim, da je odlično. Menim, da je pri tem poročilu zlasti dobro to, da priznava specifičnost športa in namenja pozornost skupinam s posebnimi potrebami, tudi invalidom. Strinjam se z gospodom Beazleyem in ne razumem popolnoma logike mojega dobrega prijatelja Heaton-Harrisa v zvezi s tem, ker lahko prav na ta način zagotovimo enako obravnavo skupin s posebnimi potrebami in invalidov. Zdravo gibanje je eno od posebnih prednostnih področij v tem poročilu. Šport se je izkazal tudi kot zelo dober način preprečevanja rasizma in ksenofobije.

Prav tako želim povedati, da je bilo z mojo napravo za glasovanje nekaj narobe in da na primer pri točki 42 ni pravilno delovala. Upam, da bo tehnična služba ugotovila, zakaj moja naprava za glasovanje včasih ne deluje. Opazil sem, da so imeli drugi enake težave, zato želim tehnično službo na to opozoriti in upam, da bo naslednjič naprava ustrezno delovala.

− Poročili: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008), Ingo Friedrich (nekdanje poročilo Alexandra Stubba) (A6-0105/2008)

  Othmar Karas (PPE-DE). – (DE) Gospa predsednica, naj začnem s poročilom kolega Mavrommatisa. Glasoval sem za poročilo, ker posebej poudarja prispevek loterij in avstrijskih igralnic k financiranju športa. Pozdravljam zadevni odstavek. Glasoval sem za poročilo kolega Friedricha, ker je zavrnilo napad na edinstveno in obsežno vlogo priznanih cerkva v družbi in zagotavlja tudi bolj raznoliko mnenje o vlogi pravnikov. Veliko pomembnost pripisujem strokovnemu znanju in informacijam, ki jih pridobivamo z izmenjavo izkušenj in dialogom o možnih rešitvah z državljani, interesnimi skupinami, pravniki in lobisti.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil za več sto razprav ter nešteta elektronska sporočila in zamisli, ki jih prejemam. Nekateri so moteči, ker le kradejo dragoceni čas, večina pa je informativnih in uporabnih. Ponovno se želim zahvaliti za to, vendar želim tudi reči, da smo za ravnanje z lobisti ne nazadnje odgovorni sami. Odločamo se, s kom bomo govorili, koliko našega časa bomo za to porabili, o čem bomo govorili ter kako bomo razvili delovni odnos. Strinjam se z jasnimi in preglednimi predpisi, ne strinjam pa se s pretirano pravno ureditvijo, zaradi katere je delovni odnos težji in bolj birokratski.

Pisne obrazložitve glasovanja

− Poročilo: Josu Ortuondo Larrea (A6-0085/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Ker verjamemo, da je pomembno ustrezno ohranjati in izboljševati sporazum z Republiko Sejšeli, se strinjamo z oceno, ki kot neustrezno opisuje vključitev v besedilo protokola (ki določa ribolovne možnosti in njihov finančni prispevek) premislekov o stanju lokalnih infrastruktur pristanišč ter možnosti spremembe vidikov (vključno s cilji pri uporabi finančnega prispevka) v okviru izključne pristojnosti organov Sejšelov.

Prav tako menimo, da so predlogi o vključitvi ukrepov, kot so ukrepi Evropske komisije v zvezi s preklicem dovoljenj, ki ne upoštevajo zlasti spoštovanja in zaščite pristojnosti držav članic, negativni.

Poleg tega načelo enakega plačila za enako delo še vedno ni zagotovljeno, saj sporazum določa le, da plačilni pogoji posadk iz Sejšelov na plovilih iz držav EU, ki bodo od sporazuma imele korist, ne morejo biti slabši kot plačilni pogoji posadk iz Sejšelov, ki izvajajo podobno delo na plovilih te države.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti poročilu gospoda Ortuonda Larree v zvezi s sporazumom o ribolovu s Sejšeli. Skupna ribiška politika je bila popolna katastrofa in ni spodbujala trajnostne ribiške industrije na naših obalah.

Zato je bilo treba odstraniti več sto škotskih ladij in ribiške skupnosti so bile oškodovane. Rešitev za to ni izvoz presežka zmogljivosti ostalih držav članic v obliki sporazumov o ribolovu s tretjimi državami.

Če imajo druge države članice preveč ladij za ribolov v svojih tradicionalnih ribolovnih vodah, morajo to rešiti same in ne od EU pričakovati, da bo našla nove vode, ki jih bodo lahko izkoriščale.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veseli me, da je Evropski parlament odobril predloge sprememb k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Sejšeli za obdobje 2005–2011.

Spremembe ne spreminjajo temeljnih elementov sporazuma. So le odraz doseženega uspeha in omogočajo praktično prilagoditev, ki ustreza dejanskim potrebam. Zato se je referenčna tonaža glede na povprečno raven ulova v zadnjih treh letih povečala s 55 000 ton na 63 000 ton. Poleg tega se je, da bi uravnovesili razmere in protokol uskladili z drugimi sporazumi o ribolovu tunov, pristojbina lastnikov ladij povečala na 35 EUR na tono, s čimer se je prispevek Skupnosti zmanjšal s 75 EUR na 65 EUR na tono. Tako se celoten letni finančni prispevek s 4 125 000 EUR poveča na 5 355 000 EUR.

Uspeh tega sporazuma odraža jasen in obojestranski interes Evropske unije za sklenitev sporazumov o partnerstvu, zlasti v ribiškem sektorju. Flota otoka Réunion je lahko izkoristila te ribolovne možnosti in upam, da bo današnje glasovanje pripomoglo k okrepitvi in spodbujanju našega pomorskega gospodarstva.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Morje in morski viri so za Evropsko unijo z vidika zaposlovanja in gospodarske rasti zelo pomembni. So vir hrane in energije. Poleg tega se v obalnih regijah zelo razvija turistična industrija, ki je pomemben gospodarski sektor. Morske vire je treba izkoriščati na odgovoren način.

Ribolovni sektor EU je drugi največji na svetu. Sektor za ribištvo in ribogojstvo zagotavlja okrog 7,3 milijona ton rib na leto; v ribiškem in predelovalnem sektorju je zaposlenih 360 000 ljudi. Zato verjamem, da mora EU doseči sporazume s tretjimi državami o skupnih ribiških politikah ali izboljšati sedanje ureditve.

− Poročilo: Sérgio Marques (A6-0146/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Podpiramo večjo uporabo posameznih predpisov z odstopanji ter posebnimi, drugačnimi in prilagojenimi ukrepi, ki so ustrezno prirejeni dejanskim gospodarskim razmeram najbolj oddaljenih regij ter bolj ugodni za njihove proizvodne zmogljivosti.

Namen tega poročila je uporaba posebne trošarinske stopnje za pivo, proizvedeno v Madeiri. Ta stopnja, ki je nižja od določene nacionalne stopnje, bo uporabljena takrat, ko letna proizvodnja pivovarne ne bo presegla 300 000 hektolitrov.

Kot je poudarila Komisija, je cena lokalno proizvedenega piva, celo s 50 % davčnimi ugodnostmi, še vedno za 7,5 % višja kot maloprodajna cena piva, proizvedenega na celinskem delu Portugalske in prodanega na trg Madeire. Če znižanje davkov ne bo koristno, se lokalne pivovarne ne bodo mogle prilagoditi konkurenci.

Tako, ob upoštevanju posebnih značilnosti in zahtev razmer v najbolj oddaljenih regijah, podpiramo ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju pravice do proizvodnje v skladu s potencialom posamezne regije, ki priznavajo regionalno gospodarstvo in posledično zagotavljajo preživetje lokalne pivovarske industrije na nacionalnem in mednarodnem trgu.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Edini razlog, zakaj glasujem za sklep o trošarini, je njegovo omejeno lokalno področje uporabe, tako da ne more negativno vplivati na pivovarno Brauerei zu Göss v Avstriji, ki proizvaja, kot je dobro znano, najboljše pivo v Evropi.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Vprašanje, ki ga je obravnaval poročevalec, zahteva razmislek o tem, kako uskladiti podporo za utrditev sistema resnične konkurence z načelom enakosti pred zakonom. Očitno je prosti trg najboljši mehanizem za urejanje gospodarstva, dokler se ne domislimo česa boljšega. S tega stališča lahko pobuda poročevalca izraža intervencionizem, ki bi negativno vplival na gospodarstvo. Po drugi strani zagotavljanje trajnosti trga vključuje zaščito nadaljnje delitve in preprečevanje monopolizacije. Preden se sprejme tako pomembna odločitev, kot je ta, je potrebna obsežnejša razprava in strokovnejša raziskava. Poročilo ne obravnava vseh vidikov te zadeve. Zato sem se odločil, da se bom glasovanja vzdržal.

− Poročilo: Monica Frassoni (A6-0107/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice Monice Frassoni o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo o postopkih za izvajanje Sklepa Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kakor je bil spremenjen s sklepom 2006/512/ES z dne 17. julija 2006. Na žalost postopek komitologije ni uspešen in nujno je sprejeti ukrepe, s katerimi se Komisiji omogoči uresničevanje podeljenih izvedbenih pooblastil in Evropskemu parlamentu spremljanje dela Komisije v tem smislu. Sklicevanje na regulativni postopek s pregledom je, kjer je primerno, obvezno za vse tri institucije. Veseli me, da nov sporazum natančneje opredeljuje obveznost Komisije o obveščanju Parlamenta v skladu s predpisi, ki zagotavljajo preglednost in učinkovitost sistema posredovanja ter določitev posredovanih informacij in posameznih faz postopka. Pozdravljam uvedbo „mehanizma zgodnjega opozarjanja”, pri katerem je Parlament obveščen o osnutku izvedbenih ukrepov. Podpiram zamisel, da Komisija javno objavi vse osnutke izvedbenih ukrepov, takoj ko so ti uradno predlagani.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, strinjam se s poročilom kolegice Frassoni glede novih postopkov komitologije.

Nova pooblastila, podeljena Parlamentu v postopku s pregledom, ki poslancem omogočajo preprečitev sprejetja besedila, ki ga odobri odbor, če strokovnjaki ne ravnajo v skladu s svojim mandatom, so velik uspeh za Parlament in pomemben korak v smeri izboljšanja ravnovesja moči med evropskimi institucijami.

Strinjam se, da je priporočljivo povečati učinkovitost postopka z jasnejšimi in dostopnejšimi sklepi odbora. Strinjam se tudi z vzpostavitvijo elektronskega registra, da se olajša preverjanje sklepov, sprejetih s postopkom komitologije.

Seveda je bistveno, da se trimesečna omejitev, ki je predvidena za pravico Parlamenta do pregleda, omeji le na posebne primere, v skladu s pismom medinstitucionalnega sporazuma iz julija 2007: krajše obdobje je sprejemljivo le, kadar je upravičeno na podlagi nujnosti ali učinkovitosti.

Nekateri odbori EP so že uspešno zagrozili, da bodo za pridobitev takojšnjega odziva in pojasnila Komisije uporabili pravico veta. Zato verjamem, da je to instrument, ki ga mora Parlament poleg tehničnih odločitev vedno več uporabljati tudi za izvajanje političnega nadzora.

− Poročilo: Monica Frassoni (A6-0108/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za poročilo italijanske kolegice Monice Frassoni glede predloga spremembe člena 81 Poslovnika Evropskega parlamenta o t. i. izvedbenih ukrepih „komitologije“. Člen 81(4) Poslovnika Parlamenta določa, da se pregled v primeru, ko za izvedbene ukrepe, ki jih predvidi Komisija, velja regulativni postopek s pregledom, začne, ko Parlament prejme osnutke ukrepov v vseh uradnih jezikih. Podpiram predlog, da se v primeru, ko veljajo krajši roki, kot je to določeno v členu 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES, in v nujnih primerih, kot je določeno v členu 5a(6), razen če predsednik parlamentarnega odbora temu nasprotuje, doda, da se rok za pregled začne iztekati na datum, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile predložene članom odbora, ustanovljenega v skladu s sklepom št. 1999/468/ES.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, poročilo gospodične Frassoni poudarja vzvišen odnos Komisije do Parlamenta, ko ima pristojnosti. Prav je, da poročevalka opozori Komisijo na njene dolžnosti, in podpiramo ta poskus ponovne vzpostavitve minimalnega demokratičnega pregleda delovanja Komisije.

Vendar ni gotovo, ali se bo zaradi tega izboljšalo delovanje tega pregleda v prihodnosti, ravno zaradi skrite želje Komisije, da bi Parlamentu preprečila posvetovanja glede ukrepov, ki jih namerava izvajati.

Prav tako obžalujemo, da ni omenjena temeljna težava, tj. obseg izvedbenih pooblastil Komisije, ki so podobna izvedbenim pooblastilom pravega zakonodajnega in regulativnega organa, vendar zaupana državnim uslužbencem, ter demokratična prevara, tj. postopek komitologije.

− Poročilo: Ioannis Gklavakis (A6-0166/2008)

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Menimo, da je treba skupno kmetijsko politiko odpraviti. Hkrati mislimo, da je treba upoštevati veljavne sporazume. Na današnjem glasovanju smo zato glasovali za predlog Komisije za uskladitev s pristopnimi pogodbami s Portugalsko, Grčijo in Španijo, v katerih se je EU žal zavezala k zagotavljanju podpore za proizvodnjo bombaža, ki prav tako vključuje podporo proizvodnje. Zato obžalujemo, da Komisija ni imela možnosti, da bi predstavila predlog na tem področju, ki je v skladu s politiko za druge kmetijske sektorje, v katerih podpora ni bila vezana na proizvodnjo.

V poročilu Evropskega parlamenta (A6-0166/2008) je bila predlagana priložnost za še manj vezano podporo, zato smo se odločili, da glasujemo proti poročilu.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glede na to, da je sektor bombaža v družbenogospodarskem smislu zelo pomemben za nekatere regije Evropske unije, predvsem za Grčijo in Španijo, morata Evropska komisija in Evropski parlament temu posvetiti posebno pozornost.

Resnica je, da je z reformo skupne kmetijske politike, ki se je začela leta 2003, uvedba enotnega plačila podpore, ločene od proizvodnje, povzročila to, da je leta 2006 Komisija uvedla to načelo v sektorju bombaža.

Vendar je Španija zadevo predložila Sodišču Evropskih skupnosti z utemeljitvijo, da pred reformo ni bila izvedena ocena učinka. Sodišče je razsodilo v prid Španije in razveljavilo novo shemo podpore za bombaž.

Vendar je predlog, ki ga je zdaj predstavila Evropska komisija, dejansko popolnoma enak kot prejšnji. Poleg tega so že po malo več kot letu dni od začetka izvajanja reforme skupne ureditve trga za bombaž vidne katastrofalne posledice: proizvodnja v tem sektorju se je znižala za skoraj 20 % v Grčiji in za več kot 50 % v Španiji. Tako se je zmanjšalo tudi število kmetij, in sicer za 11 % v Grčiji in za 25 % v Španiji. Ogroženi so celo obrati za čiščenje bombaža.

Zato smo glasovali proti tej resoluciji.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Glasoval sem proti poročilu kolega Gklavakisa, kot tudi moja politična skupina, ker je celotno ravnovesje kljub nekaterim pozitivnim predlogom sprememb k izvirnemu predlogu Komisije negativno. Gojitelje bombaža je treba podpreti brez nadaljnjega omejevanja proizvodnje. Hkrati je treba sprejeti temeljite ukrepe na področju varstva okolja in uspešnega razvoja kmetijstva.

− Čezatlantski gospodarski svet (RC-B6-0209/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o Čezatlantskem gospodarskem svetu, ki poudarja, da je tesno čezatlantsko partnerstvo ključni instrument za usmerjanje globalizacije v korist skupnih vrednot ter v smeri pravičnega političnega in gospodarskega svetovnega reda. Strinjam se, da je delujoč in konkurenčen čezatlantski trg osnova, na kateri bi lahko čvrsto zasidrali čezatlantsko partnerstvo ter Uniji in ZDA omogočili, da se skupno spoprimeta z globalnimi, političnimi in gospodarskimi izzivi. Varna trgovina je zlasti pomembna v vse bolj povezanem svetovnem gospodarstvu, vendar se strinjam, da je predlog o 100-odstotnem pregledu tujih tovornih ladijskih zabojnikov kot del boja proti terorističnim grožnjam neupravičen in nestvaren. Sodelovati je treba na področju uporabe pravic intelektualne lastnine ter prav tako okrepiti sodelovanje v boju proti ponarejanju in piratstvu, z jasnim časovnim načrtom za hitrejše vzajemno priznanje patentnega prava na mednarodni ravni. Obžalujem, da se ni razvilo monetarno sodelovanje dolar/evro.

  Anne Ferreira (PSE), v pisni obliki. – (FR) Končnega glasovanja o tej resoluciji sem se vzdržala zlasti zaradi naslednjih razlogov.

Resolucija vključuje pozitivne točke, kot je na primer sklicevanje na previdnostno načelo. Vendar ne morem podpreti nekaterih predlogov in ciljev.

Čeprav lahko sprejmem načelo čezatlantskega trga, ne bo mogoče in še manj zaželeno, da bi ga dokončno vzpostavili do leta 2015.

Dokončna vzpostavitev tega trga vključuje odpravo netarifnih ovir (odstavek 17), tj. socialnih, zdravstvenih, okoljskih in drugih standardov. Določbe, ki jih je na teh področjih sprejela EU prek svoje zakonodaje, zagotavljajo zadovoljivo zaščito evropskih potrošnikov in državljanov ter jih je treba ohranjati ali celo izboljšati.

Prav tako označevanje in sledljivost ne zadostujeta, da bi se potrošnikom omogočilo sprejemanje odločitev na podlagi informacij (odstavek 28). Politike varstva potrošnikov ni mogoče zmanjšati na tovrstni ukrep. Izbiro potrošnikov glede kmetijskih proizvodov je treba prav tako zagotoviti s preprečevanjem onesnaževanja tradicionalnih in ekoloških poljščin z genetsko spremenjenimi organizmi.

In nazadnje, besedilo, ki zadeva uvoz ameriške, s klorirano vodo obdelane perutnine, je preveč nejasno. Če želimo ohraniti politiko varnosti živil Skupnosti, je treba uvoz prepovedati.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V času, ko se poglablja kriza kapitalizma in je protislovij vse več, so ta resolucija in cilji, določeni za („dolgoročno“) oblikovanje „čezatlantskega trga“, predstavljeni kot pravi izhod v sili, ki vse večjo liberalizacijo trgov na teh dveh točkah „trojice“ in stebre NATO prikazuje kot „rešitev“.

Poleg ponovne potrditve „čezatlantskega“ strateškega partnerstva resolucija z naštevanjem ovir za večjo konkurenčnost in kapitalistično usmerjenost v veselje in korist velikih finančnih in ekonomskih skupin predstavlja pravi načrt za liberalizacijo finančnih trgov ter trgovinskih odnosov med EU in ZDA.

Da bi (kar je nemogoče) prikrila dejanske cilje, protislovja in posledice vzpostavitve „čezatlantskega trga“, resolucija poudarja nekatere mogoče socialne in okoljske vidike zaskrbljenosti. Vendar se zdi, da se ti vidiki zaskrbljenosti pojavijo le kot funkcija in spremenljivka kapitalistične konkurence, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji.

Kljub poskusu ublažitve stanja s soočanjem s kruto realnostjo „kapitalistične globalizacije“ resolucija prikriva velike posledice za delavce in ljudi na splošno ter za mala in srednje velika podjetja, ne le v EU in ZDA, ampak tudi na mednarodni ravni.

  Kartika Tamara Liotard in Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − Glasovala sva proti predlogu spremembe 4, ker navaja, da „meni, da nobena možna rešitev ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence“.

Ob upoštevanju tega to poudarja, da so gospodarski interesi pomembnejši kot skrb za javno zdravje. Misliva, da je takšno razmišljanje nesprejemljivo. Meniva, da mora Evropska unija, ko gre za vprašanje varnosti hrane, upoštevati previdnostno načelo.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Spoznanje, da so odnosi med ZDA in Evropsko unijo zelo živi, razen glede vprašanj tretjih držav (čeprav je tudi to premostljivo), je ključnega pomena. Ta razprava, navedena besedila in danes sprejet dokument so lahko zelo uporabni.

Zato je bistveno, da se končno doseže cilj okrepitve čezatlantskega gospodarskega povezovanja. S tega stališča so glede na nedavno opravljene študije dosedanja prizadevanja, zlasti tista, katerih cilj je odprava necarinskih ovir (nejasni splošni predpisi, ki resno ovirajo mednarodno trgovino), zelo koristna. Zato se mora na podlagi tega razviti večja predanost obeh strani.

Poleg tega je treba na tem istem področju mednarodne trgovine zagotoviti okrepitev in večjo doslednost zavezanosti na obeh straneh severnega dela Atlantskega oceana.

  Peter Skinner (PSE), v pisni obliki. − Kot soavtor te resolucije podpiram resnične namere postopka čezatlantskega gospodarskega sveta.

EU in ZDA morata začeti iskati pobude za zmanjševanje ovir. Zlasti pozdravljam stalen napredek v zvezi s finančnimi storitvami, mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter dogovori posrednik–trgovec.

Storiti je treba več in raziskati nove načine, vključno z večstranskim pristopom. Vendar sem zaskrbljen, ker se obe strani ne bi smeli zanašati na pravna sredstva, ki lahko odpravijo razlike med nami ali ne. Za to bo treba trdo delati in to ni nič bolj očitno kot na področju zavarovalništva ter zlasti zavarovanja s premoženjem.

Čezatlantski gospodarski svet sam po sebi ne zadeva trgovine. Gre za krepitev našega odnosa na regulativni ravni, s čimer se izboljšujeta odprtost in učinkovitost naše industrijske zmogljivosti ter odpravljajo slabi izgovori iz preteklosti.

Zdaj se soočamo z naraščajočimi izzivi po svetu, kjer je zanimanje za EU in ZDA povezano s sistemi, ki spodbujajo rast, ne pa protekcionizma in izolacionizma.

Čezatlantski gospodarski svet pomaga zbliževati EU in ZDA, vendar se ne moremo zanašati le na njegove rezultate. Storiti je treba več, da bomo s tovrstnim pristopom vsakodnevno obravnavali zadeve na tej ravni. Na podlagi naše politične ekonomije je prelahko napovedati neuspeh; da premagamo ta strah je treba trdo delati.

− Poročilo: Marco Cappato (A6-0153/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo italijanskega kolega Marca Cappata o človekovih pravicah v svetu za leto 2007. Podpiram izjavo, da morata Komisija in Svet prednostno ukrepati (po merilih, ki so bila uporabljena za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča) v zvezi s podporo delovanja mednarodnih sodišč, ki obravnavajo varstvo človekovih pravic. Novi svet Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) lahko postane pomemben okvir za izboljševanje položaja na področju človekovih pravic v svetu. Strinjam se s spodbujanjem nenasilja kot z bistvenim načinom zagotavljanja spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter z bojem proti smrtni kazni. Kot moji kolegi sem presenečen, da številne evropske države še vedno niso ratificirale opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju. Veseli me, da je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) tako učinkovit, ampak njegov proračun še zdaleč ne dosega pričakovanj, zato podpiram večji proračun EIDHR od leta 2009.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Želim razložiti, zakaj sem glasoval za poročilo o človekovih pravicah, glede na to, da so še danes prepogosto kršene.

Evropska unija uvršča človekove pravice med svoja temeljna načela, tako da je upoštevanje človekovih pravic upravičen predpogoj za pristop k EU.

Zato je Evropska unija odgovorna za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v Evropi in tretjih državah z usklajeno skupno zunanjo politiko, ki je neodvisna od interesov in stališč držav članic. EU mora spodbujati ratifikacijo statuta Mednarodnega kazenskega sodišča po svetu, da se posamezniki zavarujejo pred t. i. zločini proti človeštvu ter da se v prihodnosti preprečijo genocid in druga grozodejstva, brez strahu pred sankcijami; prav tako mora pripomoči k večji učinkovitosti in uspešnosti UNHCR. Menim tudi, da je treba izvajati resolucijo Združenih narodov o vsesplošnem moratoriju na smrtno kazen.

Evropska unija mora prispevati tudi k spoštovanju človekovih pravic s strani svojih večjih trgovinskih partneric. Upam, da bo Kitajska prenehala z mučenjem in s tem pokazala, da je odprta za kulturo, ki spoštuje človekove pravice in se zavzema za mir, kar od nekdaj simbolizira olimpijske igre.

  Patrick Gaubert (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Pozdravljam današnje sprejetje predloga resolucije gospoda Cappata o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in evropski politiki zadevnega področja.

To poročilo obravnava napredek na področju človekovih pravic po vsem svetu in ocenjuje prizadevanja EU za spodbujanje človekovih pravic v svojih ukrepih in politikah.

Ustrezno poudarja potrebo po večji doslednosti notranjih in zunanjih politik na tem področju.

Poročilo se zlasti osredotoča na vprašanje smrtne kazni, boj proti vsem vrstam mučenja, diskriminacijo in nasilje nad ženskami ter potrebo po okrepitvi varstva pravic otrok.

Izpostavlja odgovornost EU za spodbujanje vloge civilne družbe, da bi bil boj učinkovitejši in ustreznejši, ter za okrepitev sredstev, ki so predvidena za ta namen.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Junijska lista podpira pomembno delo na področju človekovih pravic po vsem svetu, vendar meniva, da je to letno poročilo še en poskus Parlamenta, da razširi pristojnosti EU na področjih zunanje politike.

Razmere so v veliko državah zelo zaskrbljujoče in mednarodna skupnost se mora seveda odzvati. Vendar se mora to zgoditi prek Združenih narodov in njihovih različnih organov, ki so za razliko od EU do tega upravičeni in jih podpira večina držav.

Zato sva se odločila glasovati proti poročilu.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Vsako leto se soočamo s tem hinavskim odnosom Evropskega parlamenta na področju človekovih pravic v svetu.

Poročilo vsekakor vključuje točke, ki jih podpiramo. Vendar je v osnovi odličen primer instrumentalizacije človekovih pravic in njihove nesprejemljive uporabe kot političnega orožja v korist interesov velesil EU ter njihovih velikih finančnih in gospodarskih skupin ter proti ljudem, ki zavračajo njihove ukaze.

Tako ni nobenih sklicevanj na očitne kršitve človekovih pravic v Palestini, Iraku, Afganistanu, na okupiranem Cipru ali v Zahodni Sahari, za katere so odgovorne države EU in/ali njihovi zavezniki, kot so ZDA, Izrael, Turčija ali Maroko, ter nobenih ovadb teh kršitev.

Na ta način se ponovno poskuša odvzeti človekove pravice z njihovim podrejanjem gospodarskim in socialnim pravicam. Zaščita človekovih pravic, vključno z dejstvom, da so nedeljive in jih ni mogoče uvrstiti, ter njihov status predpogoja za spoštovanje pravic ljudi in za resnično socialno pravičnost, mir, svobodo in demokracijo morata sestavljati okvir našega političnega delovanja. Človekove pravice razumemo kot pravice, ki ščitijo pravice ljudi, ne pa hinavski odnos.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo kolega Cappata o človekovih pravicah. Zlorabe človekovih pravic se dogajajo po vsem svetu in v EU se moramo vedno odzvati kot zagovorniki tistih, ki zaradi tega trpijo.

Prav tako moramo biti pazljivi na področju zlorab človekovih pravic znotraj naših meja; primer, ki nas opozarja na to, kako zlahka pride do takšnih zlorab, so letalski poleti z vkrcanimi ujetniki za izročitev.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, glasovala sem proti skupini, ki je vložila predlog spremembe 12 odstavka 94 poročila gospoda Cappata, s katerim bi se črtal pojem „spolnega in reproduktivnega zdravja“. Čeprav se pod pojmom „spolno in reproduktivno zdravje“ obravnava tudi splav, ki ga ne podpiram kot absolutno pravico, menim, da ga je treba na tem mestu omeniti. Odstavek 94 nas opominja, da morajo imeti zdravstveni programi, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, pomembno vlogo v politiki EU na področju razvoja in človekovih pravic, zlasti kjer je razširjeno nasilje na podlagi spola, ženske in otroke pa ogroža virus HIV/aids, ali se jim zavrača dostop do informacij, preprečevanja in/ali zdravljenja.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasoval sem za poročilo o položaju človekovih pravic v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju. Človekove pravice so splošne pravice in jih je treba uporabljati brez omejitev. EU ima priložnost zavzemati se za načelo človekovih pravic na globalni ravni. Točna analiza sedanjih razmer je predpogoj za to in zato pozdravljam pobudo gospoda Cappata.

Usklajevanje politike EU na področju človekovih pravic je zlasti pomembno, da se doseže skupen pristop, na primer v zvezi s smrtno kaznijo ali mučenjem. Prav tako je v mednarodnem prostoru zaželeno enotno stališče. Zdi se, da si nekatere države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, ne prizadevajo dovolj za odpravo hudih kršitev človekovih pravic na svojem ozemlju. EU mora pri trgovanju s temi državami delovati odločno in enotno, kar je mogoče le s skupno politiko EU na področju človekovih pravic.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Pozdravljam poročilo gospoda Cappata o položaju človekovih pravic v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju. Poročilo poudarja, da se mora EU bolj osredotočiti na človekove pravice, zlasti pri trgovinskih pogajanjih.

Priznavam pomanjkljivosti na področju človekovih pravic, opredeljene v poročilu, in podpiram rešitve, ki jih predlaga gospod Cappato, kot je večja vloga pododbora Parlamenta za človekove pravice in Sveta v tovrstnih razpravah. Glasoval sem za to poročilo.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Nenavadno je, da Evropska unija predlaga razglasitev „evropskega leta nenasilja“, medtem ko sama pošilja misije v Čad, kjer francoski interesi onemogočajo doseganje nujne nepristranskosti. Spomnimo se, kako je EU izkazovala nenasilje in spoštovanje človekovih pravic v času skrivnih zaporov Cie in letalskih poletov Cie z vkrcanimi ujetniki za izročitev. Da ne omenjam napredovanja pristopnih pogajanj z državo, ki tepta pravice manjšin, obravnava ženske kot drugorazredne državljane ter veselo sledi zgledu ZDA in z njihovo podporo začenja vojno nasilja proti svoji sosedi. Da ne omenjam tudi nespoštovanja človekovih pravic, predvsem z neupoštevanjem rezultatov referenduma, ter žrtvovanja vedno več temeljnih pravic pod pretvezo boja proti terorizmu.

Če se EU resno in resnično namerava zavzemati za človekove pravice, mora odgovoriti na vsa še neodgovorjena vprašanja v zvezi z mučenjem v zaporih ZDA in programom „izrednih izročitev“ Cie ter takoj prekiniti pogajanja s Turčijo, saj mora biti ključni element politike človekovih pravic EU tudi podpiranje demokracije in demokratičnih vrednot doma.

  Tobias Pflüger (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Vzroki, zakaj nisem glasoval za predlog resolucije o poročilu o človekovih pravicah so naslednji.

1. Poročilo vključuje številne točke, ki jih je vredno podpreti. Vendar sploh ne upošteva odsotnosti socialnih in gospodarskih pravic v večjem delu sveta, posledica tega pa je umiranje več milijonov ljudi zaradi lakote ter primanjkovanje bivališč in delovnih mest. Poročilo predstavlja človekove pravice kot zgolj civilne in tako zanemarja načelo nedeljivosti človekovih pravic, kot je navedeno v listini ZN.

2. Poročilo ne obravnava kršitev človekovih pravic, ki jih zagrešijo ali podpirajo države članice EU. Vendar mora EU, da se izogne kakršnim koli obtožbam hinavščine, raziskati in razjasniti kršitve človekovih pravic v tretjih državah ali proti državljanom tretjih držav, pri katerih so sodelovale ali se z njimi strinjale države članice EU; takšen primer so obtožbe mučenja proti četam, ki so bile udeležene v operaciji Artemis EU v demokratični republiki Kongo;

3. Vojna je še vedno največja kršitev človekovih pravic, ampak v poročilo sploh ni vključena. Vendar je zaradi lizbonske pogodbe in napovedi, da bo predsedstvo Sveta v drugi polovici leta 2008 prevzela Francija, resnična zaskrbljenost, da bo EU sodelovala v več vojaških misijah. Človekovih pravic se ne sme izkoriščati za te operacije. Tega vidika v poročilu ni.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Pozitivna lastnost poročila, o katerem smo glasovali danes in ki nadaljuje poročilo Sveta in Komisije, je posodobljen in kritičen opis človekovih pravic v svetu. Vendar žal ni veliko več kot to. Kljub prizadevanju, da bi našteli različne pobude Evropskega parlamenta glede nekaterih razmer, se zdi, da cilj v zvezi z oceno resničnega učinka evropskih politik na spodbujanje človekovih pravic, ni bil ustrezno dosežen. Da bi bilo to ocenjevanje učinkovito, bi moralo vključevati jasen opis posebnih ciljev, celovit pregled vseh političnih instrumentov, uporabljenih v zvezi s tem, ter oceno doseženih rezultatov. Naše poročilo je torej pomemben in zelo bistven popis, vendar nikdar ne bo tako pomemben, kot bi lahko bil in kot bi pravzaprav moral biti. Zato sem tako kot številni kolegi poslanci, zlasti iz skupine PPE–DE, tudi sam zaskrbljen zaradi pregleda pogojev, pod katerimi vsako leto potekata to poročilo in ta razprava.

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE-DE), v pisni obliki. − (ES) Skupina PPE–DE je glasovala proti in odločno zavrača odstavek v zvezi z načeli iz Yogykarte v poročilu kolega Cappata. Le malo držav je podpisalo ta načela in jih uporabljalo, njihovo vsebino pa upošteva le mednarodna skupnost. Enako lahko rečemo za širok pojem „spolnega in reproduktivnega zdravja“, izraz, ki zajame vse in v okviru katerega poskušajo nekateri prikriti ali uvesti neomejene zamisli. Tega ne moremo podpirati.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Ob velikem višanju svetovnih cen hrane je pomembno, da se potreba po zadostni količini hrane obravnava kot človekova pravica. V zvezi s to krizo glede hrane, v kateri bodo najbolj trpeli najrevnejši, je treba takoj ukrepati. Evropski svet in Komisijo pozivam, da uporabita vsa potrebna sredstva za pomoč tistim, ki jih je prizadelo izredno zvišanje cen hrane.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Odločila sem se, da se glasovanja v zvezi s to zadevo vzdržim, ker poročilo gospoda Cappata vključuje dele, ki zagovarjajo, da mora odločitve sprejeti EU (zlasti odstavki 15, 45 in 141). Menim, da morajo o vprašanjih, ki so povezana s človekovimi pravicami, odločati države članice.

  Konrad Szymański (UEN), v pisni obliki. – (PL) Poročilo kolega Cappata je namenilo prednost vprašanju nedoločene diskriminacije, ki temelji na spolni usmerjenosti in reproduktivnih pravicah.

Hkrati namenja malo pozornosti sedanjemu razširjenemu kršenju verske svobode.

Zato na današnjem glasovanju tega poročila nisem mogel podpreti.

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci priznavajo pomembno vlogo EU pri podpiranju človekovih pravic in demokracije v svetu. Podpremo lahko številne pomembne točke v poročilu kolega Cappata.

Vendar so v poročilu številni odstavki, s katerimi se nikakor ne strinjamo. Na primer odstavki 2, 5, 14, 15, 30 in 38. Poleg tega lahko poslanci britanske konservativne stranke v skladu s konvencijo svobodno glasujemo o zadevah v zvezi s smrtno kaznijo in splavom.

Na končnem glasovanju smo glasovali za poročilo, ker želimo jasno pokazati, da načeloma podpiramo ohranjanje in krepitev človekovih pravic po svetu. Verjamemo, da imajo države članice EU pri tem pomembno vlogo.

  Sahra Wagenknecht (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DE) Za poročilo o človekovih pravicah nisem glasovala zaradi naslednjih razlogov.

1. Človekove pravice so neodtujljive, nedeljive in splošno sprejete. Vendar so socialne in gospodarske pravice ter hude kršitve teh pravic po vsem svetu v tem poročilu obravnavane v majhnem obsegu. Dejstva, da se več milijonom ljudi kratijo najbolj temeljne pravice, da imajo (delno zaradi zelo težavnih politik EU) na voljo vedno manj hrane ter da so lakota, bolezen in pomanjkanje dostojnih bivališč kruta realnost, da veliko ljudem izobraževanje ni dostopno ter da so pravice delavcev poteptane, se v veliki meri ne upoštevajo.

2. Poročilo ne omenja kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo v sami EU in v katerih je EU udeležena po svetu, delno zaradi vojaške in oboroževalne politike ter njenih vojaških misij, ki se nenehno širijo. Kritizira le kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo zunaj EU; nedejavnost in odgovornosti EU pa so prezrte. Notranji in zunanji vplivi neoliberalnih politik EU s svojimi negativnimi posledicami za človekove in temeljne pravice v poročilu niso omenjeni.

3. V poročilu je prisoten zelo selektiven pristop do izražanja kritike, kot dokazujeta izbor kritiziranih držav in obseg te kritike. Vendar politika na področju človekovih pravic ne sme temeljiti na političnih zahtevah, če želi ohraniti svojo kredibilnost.

− Poročilo: Véronique De Keyser, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A6-0138/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo, ki sta ga skupaj pripravila belgijska kolegica Véronique de Keyser in španski kolega José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra o misijah EU za spremljanje volitev. Spremljanje volitev mora zlasti v novih demokratičnih državah ostati prednostna naloga EU, ker so volitve, četudi ne pomenijo demokracije, njen ključni element in s tem temeljna pravica ljudi.

Kot mojim kolegom je tudi meni žal, da Evropska unija še vedno nima skupne, celovite strategije za spodbujanje demokracije. Treba je nadaljevati z izvajanjem ukrepov po volitvah, ker v nekaterih primerih ne zadostuje pasiven odnos do držav, katerih volilni postopek so opazovalci ostro kritizirali.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo kolegov De Keyser in Salafrance, ker sem bil v dveh primerih glavni opazovalec v imenu Evropske unije: v Indoneziji leta 2004 in v Acehu v letih 2006/2007. Prepričan sem, da je prizadevanje Unije za izboljšanje integritete volilnega postopka zelo pomembno. Naša dolžnost pravzaprav ni potrditev zmagovalcev, ampak zagotovitev poražencem, da so pravično izgubili, kar je lahko bistveno pri zmanjševanju napetosti v povolilnem obdobju.

Čeprav se strinjam s sodelovanjem državljanov iz držav zunaj EU, kot so Švica, Norveška in Kanada, moramo zagotoviti, da je večina sodelujočih državljanov EU. Vem za primer, ko so številčno skoraj prevladali državljani držav, ki niso članice EU.

Prav in primerno je, kot določa odstavek 38, da v povolilnem obdobju podpremo nove parlamente. Zelo dobro se zavedam, kako uporabno je lahko to, ker sem v imenu razvojnega programa Združenih narodov leta 1999 svetoval novemu indonezijskemu parlamentu glede revizij poslovnika. Kolegoma čestitam za poročilo, ki ga bomo zagotovo ponovno obravnavali v novem zakonodajnem telesu po letu 2009.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujeva odlomkom poročila, katerih namen je misije EU za spremljanje volitev spremeniti v politiko do tretjih držav. Ugotovljene nepravilnosti je treba obravnavati z večjo legitimnostjo in širšo podporo, kot ju ima EU, kar v tem primeru omogočata predvsem OVSE in ZN.

Kljub temu ima EU vlogo pri spremljanju volitev skupaj z drugimi mednarodnimi organi. Izkušnje in strokovno znanje, ki jih je EU pridobila, so zelo pomembni in jih je treba uporabiti tudi v prihodnosti.

Zato sva se določila podpreti poročilo.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Tega samoiniciativnega poročila ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot del skupne zunanje in varnostne politike EU. Tako lahko rečemo, da ga zaznamuje nadut in samohvalen odnos, primer katerega je samoocena EU kot „vodilne“ na področju mednarodnega spremljanja volitev.

Na podlagi tega odnosa „večvrednosti“ „vrednot“ in ravnanja EU se pogosto poskušajo misije za spremljanje volitev uporabiti kot sredstva pritiska na notranje zadeve držav in vmešavanja vanje, predvsem v zvezi s tistimi, ki vztrajajo pri razvoju projektov, ki temeljijo na zagotavljanju nacionalne suverenosti in neodvisnosti.

Z drugega vidika je zanimivo, kaj pravzaprav poskuša EU doseči s „skupno, celovito strategijo za krepitev demokracije“. Kaj poskuša EU doseči s financiranjem nacionalnih parlamentov in političnih strank v drugih državah? Odgovor je v našem položaju. EU poskuša med ljudmi uveljaviti enoten model (kapitalizma). Ta model ustreza interesom večjega izkoriščanja in uveljavlja liberalizacijo mednarodne trgovine. Naklonjen je interesom večnacionalnih družb za ceno napredka ljudi in razvoja držav.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo gospe De Keyser in gospoda Salafrance Sanchez-Neyre, ki obravnava pomembna vprašanja. Zavezanost EU krepitvi demokratičnih procesov je hvalevredna in poročilo upravičeno navaja, da lahko demokracija obstaja le v okviru dolgotrajnega ukoreninjenja demokratičnih vrednot.

To odločilno dejstvo je bilo prezrto, ko so se ZDA in Združeno kraljestvo odločili za vojno v Iraku. Sedanje katastrofalne okoliščine v tej državi zlasti dokazujejo, da je treba demokratične vrednote vzdrževati in da niso združljive z nasiljem.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Podpiram okrepitev misij EU za spremljanje volitev, da se mladim demokratičnim državam zagotovi učinkovito podporo.

V zvezi s tem pozdravljam poziv k evropskemu soglasju glede krepitve demokracije, ki bi lahko povečalo učinkovitost misij za spremljanje volitev.

Volitve so pomemben korak v smeri stabilne demokracije ter imajo velik simbolen pomen za zadevno državo in za širšo mednarodno skupnost. EU je pri spremljanju volitev prevzela vodilno vlogo in mora zdaj to vlogo intenzivno razvijati. Menim, da je v zvezi s tem predvsem pomembno nadaljnje ukrepanje v povolilnem obdobju. EU mora opredeliti ključne izzive, ki so povezani z vodenjem volitev, ter se nanje odzvati na enoten in razumljiv način. Smiselno bi bilo tudi, da Parlament zagotovi podporo novo izvoljenim parlamentom.

Vse te cilje v celoti podpiram, zlasti ker moje izkušnje opazovalca volitev EU v Gvatemali dokazujejo njihovo nujnost.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Misije za spremljanje volitev so ključni del vloge zunanje politike EU. Ker je Evropska unija zveza demokratičnih držav, mora učinkovito deliti svoje izkušnje z drugimi in po vsem svetu je treba podpirati pobude za naše sodelovanje v procesu volitev.

K okrepitvi demokracije v svetu lahko učinkovito prispevamo z boljšimi praksami in metodologijo misij Evropske unije za spremljanje. Zato sem glasoval za skupno poročilo gospoda Salafrance Sánchez-Neyre in gospe De Keyser.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. − (DE) Ta parlament si prizadeva za demokracijo in svoje opazovalce volitev pošilja v številne države. Za državljane zadevne države je bistveno, da te volitve potekajo pošteno in pravilno. Naš vpliv pomembno prispeva k demokratičnemu napredku, če se naša priporočila seveda dejansko upoštevajo.

Vendar se ne zavajajmo glede naše privrženosti demokratičnim standardom v EU; osebe, ki razglašajo nepriljubljeno resnico, se še vedno označuje kot desničarske radikalce; Pogodba, ki sta jo na referendumih zavrnili dve državi članici, se v parlamentih še vedno ni sprejela v popravljeni obliki; prebivalstvu se še vedno dovoljuje ponavljanje glasovanja, dokler se ne doseže želen rezultat; poleg tega pa kljub volji ljudstva še vedno obstajajo načrti za pristop Turčije k Evropski uniji.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Čas volitev nikakor ni edini čas ali edini element demokracije. Vendar pogosto pomeni prelomno točko. V državah brez volilne tradicije je lahko organizacija volitev – in pogosto tudi je – vzrok, da proces demokratizacije postane enosmeren. To je proces, o katerem govorimo. Zato je vse, kar je v tem poročilu navedeno o uspehu, težavah, pomanjkljivostih in potrebi po reformi misij Evropske unije za spremljanje volitev, pomembno in si zasluži vso našo pozornost, vendar ni upoštevana bistvena točka, in sicer splošen prispevek različnih evropskih instrumentov k doseganju demokracije (v katerega so seveda vključene misije EU za spremljanje volitev) Mislim, da je to izziv, ki ga je ustvarila ta razprava, o katerem moramo razmišljati in ga sprejeti. Spodbujanje in zaščita demokracije nista edini del jedra Evropske unije, ampak tudi del njene svetovne vizije, kar zadeva načela in vrednote ter njene interese.

− Poročilo: Glyn Ford, Vicenzo Aita (A6-0151/2008)

  Jean-Pierre Audy (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za odlično samoiniciativno poročilo spoštovanega britanskega poslanca Glyna Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami jugovzhodne Azije (ASEAN), ki je del širše strategije za dvostranska in medregionalna pogajanja s trgovinskimi partnerji.

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki vključuje izvršljive klavzule o človekovih pravicah, je za Unijo pogoj za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma s katero koli državo. Reševanje težave z bančno tajnostjo v Singapuru je bistveno, če želimo ustvariti dejanske možnosti za sklenitev medregionalnega prostotrgovinskega sporazuma. Kot moji kolegi sem tudi sam posebej naklonjen boju proti ponarejenim farmacevtskim proizvodom, ki povzročajo nelojalno konkurenco in ogrožajo potrošnike.

Obžalujem sprejetje načela največje uporabe prožnosti iz deklaracije o spremembi sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (sporazuma TRIPS) in dostopa do zdravil, ker ti mehanizmi niso bili ustrezno ovrednoteni.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to poročilo podpiram, ker sem prepričan, da je prosta trgovina nujen ukrep za doseganje globalne blaginje.

Vendar mora biti naša podpora za kakršen koli nadnacionalni gospodarski sporazum pogojena s spoštovanjem strogih pravil, ki vse stranke zavezujejo k ratifikaciji temeljnih konvencij Svetovne organizacije dela, kar zagotavlja zaščito delavcev.

Kot je navedel poročevalec, je združenje ASEAN kot celota peti največji trgovinski partner EU. To izpostavlja naš velik trgovinski interes v tej regiji, ki je nedvomno hitro rastoč trg.

Močan vpliv regije in odsotnost učinkovite lokalne zakonodaje o zaposlovanju od nas zahtevata zagotovitev, da novi sporazum določi stroga gospodarska pravila ter zlasti pravila v zvezi z zaposlovanjem, okoljem in človekovimi pravicami, da se omeji vpliv socialnega dampinga.

Noben izključno gospodarski sporazum ne more in ne sme ogroziti varnosti proizvodov ter zaščite delavcev in okolja.

Vsi, ki nas združujejo skupne vrednote, imamo moralno in institucionalno dolžnost, da zberemo pogum ter veliko bolj strogo in selektivno izbiramo naše trgovinske partnerje; vsi naši partnerji morajo Evropi zagotoviti, da vzpostavljajo zgled za druge države po svetu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Nasprotujemo dejstvu, da poročilo vključuje več vidikov, ki niso nikakor povezani s trgovinsko politiko. Politične razmere v Mjanmaru in osvoboditev političnih zapornikov sta zelo pomembni vprašanji, vendar se ne smeta vključevati v nadnacionalno trgovinsko politiko EU. Mislimo, da je to še en poskus EU za razširitev njenih pristojnosti na področju zunanje politike.

Na drugi strani stranka Junijska lista meni, da so prostotrgovinski sporazumi med EU in drugimi regijami naravna posledica enotnega trga in skupne trgovinske politike. Zato smo se kljub vsemu odločili, da glasujemo za sprejetje poročila.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) V skladu s poročilom je zagotavljanje trgovinskih koristi s sklepanjem prostotrgovinskih sporazumov z različnimi regijami za Evropo najboljša politična strategija za preseganje krize, vsaj dokler se ne bo odpravil zastoj v Svetovni trgovinski organizaciji.

Vendar se poročilo ne ustavi pri tem. Hkrati s prostotrgovinskimi sporazumi podpira gospodarsko povezovanje regij, ki bi bilo podobno kot v EU ter po možnosti gospodarsko in politično podrejeno EU.

Splošna zavrnitev predlogov sprememb, ki jih je vložila naša skupina, dokazuje končni cilj, tj. liberalizacijo brez upoštevanja sredstev ali posledic. Zavrnili so se celo predlogi sprememb, ki poudarjajo potrebo po upoštevanju obstoječih razlik med obema regijama ter cilje ustvarjanja delovnih mest in zagotavljanja trajnostnega gospodarskega razvoja, neodvisnosti in varnosti oskrbe s hrano in okoljskega razvoja. Večina v Parlamentu je sicer sprejela cilj omogočanja dostopa do zdravil in prenosa tehnologije, vendar tudi to pod določenimi pogoji.

Učinki te politike so očitni, npr. povečanje cen energije in hrane ter povečanje socialnih neenakosti in regionalnih razlik, revščine, lakote in bolezni.

Zato je bila naša edina možnost, da glasujemo proti temu poročilu.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Podpiram poročilo Glyna Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami ASEAN. Bistveno je, da Komisija v novo generacijo prostotrgovinskih sporazumov, ki jih predlaga, vključi stroge klavzule o pravicah intelektualne lastnine. Takšen ukrep ne bi spodbudil le inovacij in raziskav v državah ASEAN, ampak zlasti zaščitil potrošnike pred nevarnim ponarejenim blagom, kot so ponarejeni farmacevtski proizvodi.

Nedavna raziskava OECD o ponarejanju, o kateri smo v Parlamentu razpravljali ta teden, dejansko navaja, da se je trgovina s ponarejenim blagom v Maleziji in na Filipinih razširila skoraj do stopnje, ki jo ta trgovina dosega na Kitajskem. Poročilo obravnava ta vprašanja in glasoval sem za njegova priporočila.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Glasoval bom za to odlično poročilo. Zame so bili ključni predloga sprememb 7 in 14 ter odstavek 42.

Ti oddelki priznavajo pomen zagotavljanja dostopnih in trajnostnih javnih storitev, tj. predlog spremembe 7, uveljavljanja delovnih standardov prek mehanizma za reševanje sporov, tj. predlog spremembe 14, ter potrebe po razlikovalni obravnavi okolju prijaznih in pravičnih trgovskih proizvodov pri določanju tarif, tj. odstavek 42.

Poročevalcu, gospodu Fordu, čestitam za njegovo poročilo.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za poročilo gospoda Forda o trgovinskih in gospodarskih odnosih z državami ASEAN (združenje držav jugovzhodne Azije).

Poudariti želim, da je za uspešen sporazum nujna zavezanost obeh partnerjev. Glede na poročilo o nedavnih pogajalskih krogih so možnosti za čim prejšnji in ambiciozen sporazum z združenjem ASEAN morda ogrožene zaradi slabih pogajalskih sposobnosti in težav pri doseganju skupnega stališča. Združenje ASEAN bi bilo peti najpomembnejši trgovinski partner EU.

Poročilo zagovarja koncept prostotrgovinskega sporazuma z združenjem ASEAN, če bo sporazum izpolnil nekatere ključne pogoje. Treba je zagotoviti, da se ne ogroža varstva potrošnikov ali zaščite okolja.

Pogajanja o sporazumu z regijo, ki jo sestavlja deset neodvisnih držav, so zelo zapletena in dolgotrajna. Hkrati medregionalni sporazumi zagotavljajo precejšnje koristi, ker spodbujajo regionalno povezovanje, kar krepi gospodarstva partnerskih držav in zmanjšuje število predpisov.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. – (PL) Evropska unija mora biti pri obvladovanju trgovinskih in gospodarskih odnosov s tretjimi državami posebej previdna.

Stopnja rasti BDP v državah ASEAN se vsako leto poveča. Med drugim filipinska banka Bangko Sentral ng Pilipinas pričakuje povečanje filipinskega BDP za 4,8 % do 5,5 %. Napoveduje tudi 11-odstotno povečanje izvoza in 10-odstotno povečanje vrednosti nakazil v tujih valutah s strani Filipincev, ki delajo v tujini.

Malezijski BDP znaša 6 721 USD na prebivalca. Leta 2008 naj bi se povečal na 7 596 USD. Leta 2007 je malezijsko gospodarstvo zabeležilo 6,3-odstotno povečanje BDP. Skupna rast BDP za vse države članice ASEAN je ocenjena na približno 6 %. To so pomembni kazalniki za oceno trgovinskih in gospodarskih odnosov z državami jugovzhodne Azije (ASEAN).

− Poročilo: Rosa Miguélez Ramos (A6-0103/2008)

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Nujno se je treba odzvati na težavo pomanjkljivih informacij o staležih globokomorskih rib ter podatkov o ulovih, ribolovnem naporu in njihovem vplivu na populacijo posamezne vrste.

Poleg tega, da so te informacije ključne za pripravo študij in znanstvenih mnenj, lahko odločilno prispevajo tudi k določitvi ustreznih ukrepov za upravljanje ribištva.

Zato menimo, da je bistveno, da to postane ena od prednostnih nalog pri delovanju držav članic za izboljšanje zbiranja in razpoložljivosti zanesljivih podatkov, vključno z analizo razlogov za neizvajanje ali slabo izvajanje veljavnih ukrepov za upravljanje, kot je navedeno v poročilu. Možnost, ki so jo izpostavile mednarodne organizacije, da so morda nekatere od teh vrst pretirano izkoriščane, to potrebo dodatno krepi.

Cilj je uporaba previdnostnega pristopa, ki poskuša uravnovesiti ribolovne možnosti in stabilnost staležev. Zato podpiramo vložene predloge sprememb. Mislimo, da morajo ukrepi, ki se bodo sprejeli, upoštevati posebno naravo vsake vrste, ribolovnega območja in uporabljenega ribolovnega orodja, zlasti tisti, ki so bolj selektivni in manj vplivajo na morsko dno.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospe Miguélez Ramos o globokomorskem ribolovu. Globokomorski ribolov je precej nedavna inovacija in ribolov se je zdaj usmeril k več staležem rib, ki se prej niso izkoriščali, vendar na podlagi pomanjkljivih znanstvenih raziskav ali pravne ureditve. Zato je ustrezno obravnavati ta vprašanja.

Pozdravljam poziv iz poročila gospe Miguélez Ramos, naj se ribiči in njihova združenja v celoti vključijo v opredelitev ukrepov za ohranjanje morskega okolja. Trajnostno ribištvo je odvisno od ukrepov, ki se sprejmejo na lokalni ravni in vključujejo tiste, katerim so namenjeni.

− Poročilo: Ingo Friedrich (prej Alexander Stubb) (A6-0105/2008)

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) Gospod predsednik, v Bruslju je zdaj dejavnih približno 2 500 lobističnih organizacij. Več kot 300 teh organizacij zastopa lokalne in regionalne organe, pri čemer delujejo kot veleposlaništva. Med drugim zastopajo tudi Małopolsko (Malo Poljsko), ki je moja evropska volilna enota. To priložnost, ko v Parlamentu razpravljamo o poročilu, želim izkoristiti, da opozorim na vprašanje odnosa med institucijami EU in tovrstnimi organizacijami. Medtem ko si prizadevajo za pridobitev zanesljivih informacij od evropskih institucij, zastopniki lokalnih in regionalnih organov hkrati zagotavljajo tudi najnovejše podatke o razmerah v njihovih regijah. Poročevalka je izjavila, da je preglednost dvosmerna. Na podlagi te izjave poudarjam pomen večje preglednosti na strani evropskih institucij in enako obravnavanje vseh organizacij, ki so zastopane v Bruslju.

Navedeno poročilo sem podprl, ker vključuje posebne primere, kako lahko Evropski parlament izboljša preglednost postopkov, ki se uporabljajo za zunanje organizacije.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Znano je, da se v Bruslju hitro in stalno razvija sektor profesionalnih lobistov, ki želijo vplivati na oblikovanje politike EU. Zato je nujno, da določimo vsaj pravila, ki zagotavljajo informacije o interesih, ki jih zastopajo lobisti, čeprav bo kljub temu vedno težavno zagotavljati preglednost in preprečevati neetične prakse. Zato smo glasovali za to poročilo.

Vseeno obžalujemo, da predlogi, ki jih je vložila naša skupina, niso bili sprejeti, zlasti predlogi, da je treba zastopnike interesov poleg tega, da se morajo registrirati, zavezati k razkrivanju podatkov o izdatkih za svoje dejavnosti, zlasti z zagotavljanjem enakih podatkov o izdatkih za predstavljanje interesov za poslance Evropskega parlamenta, kot jih morajo ti navesti v svojih finančnih izjavah.

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − To poročilo bom podprl, ker krepi pravila evropskih institucij v zvezi z lobisti. Sam sem bil pred več kot desetletjem, januarja 1996, avtor prvega poročila o tem vprašanju, ki ga je pripravil takratni odbor za pravila, in trenutno veljavna zakonodaja v zvezi z lobiranjem je zakonodaja, ki sem jo predlagal v svojem prvotnem poročilu.

Več kot deset let pozneje je jasno, da je treba ta pravila spremeniti in okrepiti. Zadnjič nam ni uspelo vzpostaviti skupnega sistema za vse institucije, zdaj pa se to zdi mogoče. Po mojem mnenju so lobisti vsi tisti, ki želijo biti prisotni v Parlamentu, Komisiji ali Svetu, da bi vplivali na proces odločanja, ne glede na to, ali gre za delodajalce ali delavce, skupine potrošnikov ali proizvajalcev ali posebne interesne skupine.

Ocenjuje se, da je v Bruslju približno 5 000 lobistov, kar pomeni sedem lobistov na enega poslanca EP. Velika večina opravlja koristno delo, majhno število lobistov pa ne. Zagotoviti moramo, da ta manjšina ne bo vplivala na večino ter da bodo ti zunanji dejavniki pozitivno vplivali na naše delo in ga ne bodo ovirali. Veselim se predlogov o „skupni zakonodaji“, ki se bodo vložili do konca tega leta.

  Robert Goebbels (PSE), v pisni obliki. – (FR) V zvezi s poročilom gospoda Stubba o okvirju za dejavnosti zastopnikov interesov sem se pri glasovanju vzdržal, ker menim, da se nekateri kolegi poslanci preveč vznemirjajo glede dejavnosti, ki je stara kot človeštvo, tj. glede poskusov vplivati na nosilce odločanja. Običajno je, da se državljani združijo in branijo svoje interese. Sindikati, združenja delodajalcev in nevladne organizacije imajo pravico, da pred zakonodajalci zagovarjajo svoje interese. Zakonodajalec jim je pred sprejetjem odločitve dolžan prisluhniti. Vseeno pa mora zakonodajalec ostati neodvisen, zato morajo poslanci prijaviti svoja finančna sredstva. Glavna pomanjkljivost poročila pa je, da ne omenja financiranja nekaterih organizacij iz proračuna EU. Tudi to je eno od področij, na katerem bi bilo treba uporabiti načelo preglednosti.

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, popolnoma običajno je, da se posvetuje s stranmi, na katere vpliva zakonodaja, ki se pripravlja ali sprejema. Kot poslanci, katerih odgovornost je odločanje glede vprašanj, ki so včasih zelo tehnična, moramo prvi priznati zelo pomembno obveščevalno vlogo, ki jo imajo tako imenovani lobisti. Njihova dejavnost je koristna, vendar mora njihove odnose z vsemi institucijami urejati trden in skladen okvir, zato bomo glasovali za to poročilo. Vseeno želim dodati še nekaj pripomb. Pomembno je, da interesne skupine obravnavamo ločeno; zastopnike večnacionalnih podjetij ali nevladnih organizacij ni mogoče obravnavati enako kot zastopnike demokratičnih lokalnih ali nacionalnih organov. Menimo, da mora biti „zakonodajna sled“, tj. sklicevanje na skupine, s katerimi je potekalo posvetovanje, zlasti za Komisijo obvezna. Znano je, kako velik vpliv imajo te skupine na pripravo zakonodajnih predlogov ali usmeritev evropske politike ter kako težavna je naloga zakonodajalca, če želi znatno spremeniti takšne predloge ali usmeritve. Končno, finančne informacije, ki se zahtevajo od lobistov, morajo biti dovolj podrobne, da omogočajo jasno ugotovitev zadevnih finančnih interesov in vira financiranja.

  Françoise Grossetête (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, ki zagotavlja večjo preglednost. Lobisti so pomembni subjekti, ki lahko zagotovijo uporabno strokovno znanje. Vendar je bistveno, da lahko opredelimo organizacije, ki jih zastopajo interesne skupine. Obvezni javni register za lobiste, ki je skupen Svetu, Komisiji in Parlamentu ter navaja vse njihove vire financiranja, je dobra pobuda, ki bo zagotovila večjo jasnost. Položaj bo poenostavila tudi uvedba načela „vse na enem mestu“, v skladu s katerim se lahko lobisti registrirajo samo enkrat ter imajo s tem dostop do Parlamenta, Komisije in Sveta. Seveda je treba določiti tudi sankcije za lobiste, ki ne upoštevajo kodeksa ravnanja.

  Gunnar Hökmark (PPE-DE), v pisni obliki. − (SV) Vzpostaviti je treba sklop pravil, ki urejajo stalen dostop lobistov do prostorov Evropskega parlamenta. Podpiramo sedanji kodeks ravnanja. Podpiramo večjo preglednost političnega odločanja.

Proti poročilu smo glasovali, ker ustvarja birokracijo, ki je v nasprotju z njegovimi lastnimi cilji. Celovita ureditev stikov s politiki ovira običajne in odprte odnose med državljani in izvoljenimi predstavniki. Državljanom je treba zagotoviti, da stopijo v stik s svojimi predstavniki, ne da bi se o njihovih pogovorih in mnenjih javno poročalo.

O oblikovanju mnenj in stališč ni mogoče natančno poročati. Pregledni morajo biti argumenti in odgovornost za odločitve, ne pa dialog med posamezniki. Pomembno je zaščititi integriteto posameznih poslancev in posameznih državljanov.

Preglednost, ki se predlaga v poročilu, je izpostavljena tveganju, da postane navidezna in zavajajoča. Preglednost mora temeljiti na politikih, ki sprejemajo odgovornost za svoja stališča in utemeljujejo svoje namere.

Poleg tega skupni register lobistov za Evropski parlament in Komisijo pomeni, da se odrekamo neodvisnosti Parlamenta.

Na kratko, politično odločanje mora temeljiti na izvoljenih predstavnikih, za katere se obravnava, da imajo integriteto, in ki to integriteto dejansko tudi imajo.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pozdravljam predlagani register lobistov. V obdobju, ko je zaupanje javnosti v politiko zelo nizko, je bistveno, da politične institucije zagotovijo čim večjo preglednost svojega delovanja.

Prav tako pozdravljam dejstvo, da se bo iz registracije izvzelo odvetnike, ki zagotavljajo pravne nasvete; to je v skladu z uveljavljenim načelom iz škotske pravne tradicije o zaupnosti med odvetnikom in stranko.

Vendar je bilo več ključnih predlogov sprememb moje skupine, katerih cilj so bila strožja pravila, neuspešnih, zato sem se skupaj z mojo skupino pri končnem glasovanju vzdržal.

  Monica Maria Iacob-Ridzi (PPE-DE) , v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za to poročilo, vendar mislim, da bi bilo treba sprejeti več ukrepov za zagotovitev uravnotežene zastopanosti državljanov, ne da bi dajali prednost interesnim skupinam pri evropskih institucijah.

Dejavnost zastopnikov interesov se je znatno razvila, saj zdaj obstaja kar 2 500 organizacij, ki imajo le v Bruslju več kot 15 000 zaposlenih. Ko bo začela veljati lizbonska pogodba ter bosta Parlament in Evropska unija dobila nove pristojnosti, se bo ta težnja še okrepila. Medtem ko imajo interesne skupine s sedežem v Bruslju enostaven dostop do evropskega političnega procesa, skupine državljanov in nevladne organizacije nimajo enakih sredstev za izražanje svojega mnenja v postopku sprejemanja evropskih zakonodajnih dokumentov. Očitno je, da moramo omogočati dialog med evropskimi institucijami in temi organizacijami v državah članicah.

Zato mislim, da morajo predstavništva Komisije in Parlamenta izpolniti svojo nalogo ter mnenja in različne pobude državljanov posredovati evropskim institucijam, ki sprejemajo odločitve. Ustvariti moramo tudi ustrezne proračunske postavke za financiranje te dejavnosti.

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN), v pisni obliki. – (PL) Veseli me, da Evropski parlament obravnava lobiranje. To za javno mnenje ne sme biti prepovedana tema. Nujna so nekatera pravila in preglednost. To je s političnega in gospodarskega vidika občutljivo področje. Zavedamo se, da zakonodajalcem koristi specifično znanje s posameznega področja, ki ga pridobijo pri svojih stikih s strokovnjaki. To je tudi neke vrste dialog z družbo, ki ima učinek vzajemnosti. Poslanci ter uradniki Evropske komisije in drugih institucij navsezadnje ne delujejo v lastnem izoliranem svetu. Pridobljeno znanje jim omogoča ustvarjanje boljše in uporabnikom prijaznejše zakonodaje.

Na drugi strani pa se pojavlja vprašanje nepoštenega vpliva na sprejemanje zakonodaje. V nekaterih primerih se zakonodaja prilagodi, tako da koristi interesom posebnih interesnih skupin, kot so nasprotniki splava in velike družbe. To neposredno povzroča korupcijo, končni rezultat pa ni prava zakonodaja, ampak zmešnjava določb.

Ali bomo resnično uspeli sprejeti strožje pravne določbe, da bi preprečili neprimerno lobiranje in korupcijo? Odgovor je žal jasen. To ne bo mogoče. Vedno bo mogoče poiskati pomanjkljivost v določbah ali jih preprosti obiti. Upoštevati moramo tudi, da je tako imenovano škodljivo lobiranje mogoče tudi prek neposrednih stikov v državah članicah.

Poročilu sem sicer naklonjen, vendar ne morem sprejeti predlogov sprememb, v skladu s katerimi se cerkve obravnavajo kot skupine lobistov. Upoštevati moramo etiko, preglednost in moralnost ter zakonodajo. Moralnost ne sme nikoli ogroziti demokracije.

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. − (FI) Gospod predsednik, obžalujem, da predlog spremembe 7, ki ga je vložila moja skupina, ni bil sprejet. Predlog spremembe bi bistveno prispeval k razumevanju obsega razprave o lobiranju ter ne bi pomenil le opomina za Komisijo, ampak tudi za širšo javnost. Dober primer tega so okoljske organizacije, katerih sredstva se pogosto primerjajo s sredstvi industrije, vendar na zelo nenavaden način: proračun za kampanjo ene organizacije za ohranjanje gozdov se primerja s seštevkom celotnih proračunov vseh gozdnih podjetij. Namen tega je zanemarjanje dejstva, da gozdna podjetja vseh svojih finančnih sredstev ne morejo zapraviti za komunikacije, ker dejansko proizvajajo les in papir. Bolj razumno bi bilo, če bi primerjali proračune podjetij za komunikacije, vendar bi od tega morali odtegniti borzna obvestila, kar pomeni zmanjšanje sredstev. Na drugi strani pa bi bilo treba izračunati proračune kampanj za ohranjanje gozdov za vse okoljske organizacije. Če pogledamo pod površje, se torej pogosto izkaže, da so uporabljena sredstva pogosto na bolj enakovredni ravni, kot se zdi.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za poročilo o vzpostavitvi okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov v evropskih institucijah.

Za zaščito preglednosti evropskih institucij je nujen strukturiran okvir za dejavnosti lobistov. Strinjam se z opredelitvijo, v skladu s katero lobiranje pomeni vse dejavnosti, katerih cilj je vpliv na procese oblikovanja politike in odločanja v institucijah EU, in mislim, da je treba vse subjekte, ki spadajo v to opredelitev, obravnavati kot lobiste in jih tako tudi obravnavati.

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Delni ukrepi ne bodo prispevali k odpravljanju težave v zvezi z lobisti. Le popolna preglednost in obvezna evidenca lahko omejita vse večji vpliv industrijskega lobija. To moramo zagotoviti čim prej, ker pogosto vidimo, da poslanci v tem parlamentu vlagajo predloge sprememb, ki so jih dejansko prevzeli od lobistov. Na politike morajo vplivati predvsem njihovi volivci, podporniki in njihov razum, ne pa množica poklicnih lobistov. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj pripravi bolj daljnosežen paket ukrepov.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Poročilo o interesnih skupinah in dobro znanih lobistih je očitno cinično sprejemanje izjemno nazadujoče vloge Evropskega parlamenta in EU kot celote ter razrednih interesov, ki jih zastopa.

Evropski parlament je več let uradno nasprotoval pravici zastopnikov monopolističnih skupin, da prosto dostopajo do Evropskega parlamenta za izvajanje pritiska, podkupnine in vztrajanje pri svojih zakonodajnih zahtevah, ki bi zagotovile in povečale njihove koristi.

Poročilo pod krinko pravil o preglednosti poskuša prikriti neposredno vmešavanje monopolov. Sindikate, poklicne in množične organizacije opredeljuje kot lobiste. Gibanje delavcev in ljudsko gibanje se torej enačita s kapitalisti, ki se jih poročilo drzne opisati kot zastopnike civilne družbe. Edina razlika je, da so kapitalistom vrata Parlamenta na široko odprta, medtem ko delavcem to ni omogočeno.

Delavci si ne smejo delati nobenih utvar. Evropski parlament in njegovi poslanci niso neodvisni. Izvoljeni so bili na podlagi programa, ki zastopa razredne interese, ki jih predstavljajo v Evropskem parlamentu.

Najboljša pot za doseganje interesov delavcev je odpravljanje političnih skupin, oslabitev kapitalističnih strank ter upiranje in nasprotovanje kapitalistično usmerjeni EU.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za priporočilo iz poročila z naslovom Okvir za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah.

Ti predlogi za večjo preglednost lobiranja dajejo Evropskemu parlamentu veliko prednost pred skoraj vsemi drugimi parlamenti po svetu, saj urejajo delovanje lobistov in zagotavljajo popolno finančno razkritje.

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. − (NL) Politiko EU v veliki meri vse bolj določajo interesi velikih družb, ki poskušajo okrepiti svoj globalni konkurenčni položaj z zmanjšanjem stroškov na področju okolja, plač, industrijske varnosti in varstva potrošnikov. Ne preseneča nas, da ta podjetja delujejo na tak način, vendar morajo biti s takšnim delovanjem seznanjeni vsi. Zato morajo sindikati, okoljska gibanja in potrošniške skupine ukrepati.

Že več let pozivam k najstrožjim mogočim predpisom glede preglednosti dejavnosti lobistov, med drugim z vlaganjem vprašanj za Evropsko komisijo. Vidim, da se do zdaj še ni sprejela stroga različica. Poleg tega deset posebnih predlogov sprememb, ki sta jih vložili stranki Združena levica in Zeleni, ni dobilo večinske podpore. Ti predlogi so povezani s skupnim registrom vseh lobistov, ki imajo dostop do institucij EU, preglednostjo ciljev in financiranja lobistov, dodatnimi ukrepi, ki se bodo sprejeli leta 2009, javnim objavljanjem neetičnega ravnanja lobistov, pojasnili v zvezi s posebnimi svetovalci pri Evropski komisiji ter omejevanjem pravic javnih uslužbencev, ki med dopustom delujejo kot plačani lobisti.

Čeprav se je ta boljša možnost zavrnila, je danes sprejeta odločitev korak naprej. Zato sta dva predstavnika nizozemske socialistične stranke glasovala za poročilo.

  Lydie Polfer (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Stubba o oblikovanju okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v evropskih institucijah. Poročilo jasno opredeljuje dejavnosti lobistov, katerih število se ocenjuje na 15 000.

Zato podpiram pobudo za vzpostavitev skupnega registra, v katerega se bodo lahko lobisti vpisali samo enkrat ter s tem pridobili dostop do Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta. Poleg tega se bodo lobisti s tem zavezali k upoštevanju kodeksa ravnanja. Bistveno je, da lahko poslanci in evropski uradniki ugotovijo, katere organizacije zastopajo interesne skupine, ter da te skupine spoštujejo načela poštenosti in pravilnega ravnanja.

  Vincent Peillon (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasoval sem za to poročilo, katerega cilj je zagotovitev boljšega okvirja za dejavnosti zastopnikov interesov v EU.

V Bruslju je veliko število lobistov; njihovo število se ocenjuje na približno 15 000, predstavljajo pa 2 500 interesnih skupin. Njihov glavni cilj je vplivanje na odločitve Skupnosti, njihova dejavnost pa je kljub nezaupanju nekaterih državljanov pomemben del demokratičnega življenja. Poslanci bodo na primer vedno bolj razumeli vprašanja iz zakonodajnega predloga, če bodo prisluhnili mnenju poklicnih združenj, nevladnih organizacij, sindikatov ali regionalnih predstavnikov.

Vendar lahko lobiranje koristi demokraciji le, če poteka pregledno. Poslanci in državljani morajo imeti možnost, da ugotovijo natančno identiteto teh subjektov. Kdo jih financira? Čigave interese dejansko zagovarjajo?

Besedilo z vključitvijo obveznosti lobistov, da se vpišejo v javni register, ki je skupen vsem institucijam Skupnosti, in v njem navedejo vse podrobnosti o svojem financiranju, izpolnjuje to zahtevo. Poleg tega bodo lobisti od zdaj morali upoštevati kodeks ravnanja in bodo v primeru neupoštevanja pravil iz tega kodeksa sankcionirani.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Spremembe v našem globaliziranem svetu in njihove posledice za institucije nedvomno povzročajo vse večje odpiranje številnim družbenim udeležencem. Tako vedno več skupin stopa v stik s Parlamentom ali Komisijo ter zagotavlja pomembne specializirane informacije. Zato si je potrebno prizadevati za jasno opredelitev teh novih zastopnikov interesov za zagotovitev določitve in spoštovanja pravil v zvezi z njihovimi dejavnostmi.

To poročilo vključuje opredelitev zastopnikov interesov ter ukrepe za ocenjevanje učinka skupnega registra za Parlament in Komisijo. Njegov cilj je tudi okrepitev ukrepov za obveščanje v zvezi s finančnimi podatki, ki so nujni, da se političnim nosilcem odločitev in širši javnosti zagotovi možnost, da ugotovijo glavne gonilne sile za zadevno dejavnostjo lobiranja. Prepričan sem, da so ti ukrepi pomemben korak k zagotavljanju večje jasnosti in zakonitosti postopka sprejemanja odločitev, ki ga izvajajo evropski politični nosilci odločanja, zlasti ker so bili med glasovanjem zavrnjeni nekateri predlogi sprememb, ki bi lahko razvrednotili ustrezno oceno te dejavnosti zaradi zastarelih ideoloških predpostavk.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poslanci vedno potrebujejo ustrezne informacije, da bi lahko sprejemali dobre odločitve. Ni treba posebej poudarjati, da ena oseba ne more biti strokovnjak na vseh področjih. V tem smislu je lobiranje lahko dragocen prispevek k zbiranju informacij prek zagotavljanja strokovnega znanja in ustreznih analiz učinka.

Vendar imajo državljani pravico vedeti, kateri posebni interesi delujejo. Vpliv skupine lobistov ni nujno odvisen od finančne moči; zagovorniki pravic živali in druga socialna gibanja so lahko vsaj tako uspešni kot industrijski interesi. Vpis interesov v register seveda ni povsem enostaven, vsaj ne v zvezi z opredelitvijo, kdo ali katere skupine izvajajo dejavnosti lobiranja. Vendar kot nosilec odločanja menim, da je treba stalno spremljati, kdo svoj čas in trud posveča vplivanju na zakonodajo. Če nič ne skrivate, tudi nimate razloga za zaskrbljenost. Resnica slej ko prej pride na dan.

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. − (DA) Glasoval sem za končno različico poročila o lobiranju, ker je kljub vsemu majhen korak naprej glede na sedanje razmere. Nezmožnost nadaljnjega napredka sama po sebi dokazuje vpliv lobistov na sistem EU.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Potreba po večji preglednosti lobiranja je v Evropskem parlamentu bistvena. Upam, da bo to poročilo povečalo odprtost in preglednost lobiranja v Parlamentu.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem za končno različico poročila o lobiranju, ker je kljub vsemu majhen korak naprej glede na sedanje razmere. Dejstvo, da ga ni bilo mogoče nadalje razviti, je samo po sebi dokaz, koliko vpliva imajo lobisti na sistem EU.

− Poročilo: Manolis Mavrommatis (A6-0149/2008)

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Åsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Šport je vključen v lizbonsko pogodbo in bo zato z začetkom veljavnosti te pogodbe pridobil večjo vlogo v politiki EU. V skupini socialdemokratov želimo poudariti, da je šport že čezmejna dejavnost, vendar to ne pomeni, da se morajo evropske institucije, kot so Svet, Komisija in Parlament, vključevati v podrobno upravljanje športnih organizacij. Nasprotno, šport mora čim bolj ohraniti svojo neodvisnost in določati lastno ureditev.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Veseli me, da lahko glasujem za poročilo gospoda Mavrommatisa o zaščitnih ukrepih za šport. Dejansko sem prepričan, da je šport neločljiv element evropske kulture in državljanstva. Ker je šport pomemben način za spodbujanje socialne vključenosti in medkulturnega dialoga, ga je treba končno zakonsko urediti, da se zaščiti mlade ljudi, in sicer pred nevarnostmi v tem sektorju, kot so tržni pritiski, goljufije, izkoriščanje mladoletnikov in nasilje.

Celoten sistem športa se seveda ne more ohraniti brez financiranja. Financiranje pogosto zagotavljajo televizijske pravice, zato mislim, da je priporočljivo, da se medijskim organizacijam dovoli plačljiv prenos športnih dogodkov in se vsaj za pomembnejše dogodke omogoči splošen dostop javnosti.

Veseli me, da poročilo vključuje tudi opozorilo v zvezi s primernim športnim vedenjem ter poziva k ukrepom za odpravljanje rasizma in uporabe nedovoljenih poživil, ki sta najbolj nešportni praksi, čeprav se njune posledice zelo razlikujejo. Zato je ustrezno, da se za boj proti tej težavi vzpostavi tesnejše sodelovanje na vseh ravneh, saj uporaba nedovoljenih poživil škodi samemu bistvu športa, tj. ljubezni do tekmovanja, uporabi vseh lastnih sredstev in najboljšim mogočim rezultatom glede na sposobnost posameznika. Ta izziv so ljudje vedno obvladali.

  Adam Bielan (UEN) , v pisni obliki. – (PL) V okviru razprave o vlogi športa v Evropski uniji želim izpostaviti pomen lokalnih dejavnosti. Mislim, da so te dejavnosti prvi korak k razvoju evropske politike, namenjene spodbujanju športa.

Predstavljam pokrajino Małoplolska (Mala Poljska). V tej regiji več kot 60 000 posameznikov trpi zaradi sladkorne bolezni. Bolezni ožilja so glavni vzrok smrti, in sicer so leta 2005 povzročile 51 % smrti. Te razmere so zlasti posledica debelosti in nezadostne aktivnosti. Eden od glavnih ciljev razvojne strategije za Vojvodstvo je spodbujanje zdravega načina življenja. Doseganje tega cilja bo vključevalo vlaganje v infrastrukturo in izgradnjo novih objektov na tem območju, kot so bazeni, športna igrišča in pokriti športni objekti. Poleg tega moja regija spodbuja športne aktivnosti z dodeljevanjem finančnih nagrad za najboljše mlade športnike. Te nagrade je do zdaj prejelo več kot 120 mladih.

Podpora za takšno delovanje na regionalni ravni mora biti ključni element prizadevanja za spodbujanje zdravega načina življenja po vsej Evropski uniji. Poročilo gospoda Mavrommatisa sem podprl, ker mislim, da izpostavlja veliko pomembnih vprašanj v zvezi z razvojem športa.

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. − (PT) Glasovala sem za poročilo o beli knjigi o športu.

Premalo telesne aktivnosti negativno vpliva na zdravje evropskih državljanov ter vodi k povečanju števila primerov prekomerne telesne teže, debelosti in več kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen. Zato sem zagovarjala pomen zdravstvenih nasvetov za ženske o mogočih koristih telesne aktivnosti med nosečnostjo in po rojstvu otroka.

Poudariti moram tudi pomen nediskriminatornih pravil, ki urejajo športna tekmovanja, z določitvijo enakovrednih nagrad za moške in ženske.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Poročilo vključuje predloge, ki smo jih vložili v odboru in priporočajo ustrezno zastopanje posameznih združenj za različne kategorije oseb, vključenih v šport, v organih mednarodnih in nacionalnih zvez za sprejemanje odločitev, poleg tega pa zagovarjajo preventivne ukrepe in zdravstvene preglede mladih športnikov, s čimer se zagotavlja spoštovanje pravic iz konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Več predlogov, ki smo jih vložili, je bilo sprejetih na plenarnem zasedanju, zlasti priporočila glede potrebe po zagotovitvi dvojne poklicne poti – športne in akademske – za mlade športnike, da se zagotovi ponovno vključevanje poklicnih športnikov na trg delovne sile ob zaključku njihovih karier; pomen spodbujanja ljudi k športu z zagotavljanjem dostopa do športa za vse in enakih možnosti ter z vlaganjem v usposabljanje učiteljev in športnih trenerjev in v več javnih športnih objektov, pri čemer mora država prevzeti stroške za varnost neprofesionalnih tekmovanj, ki jih organizirajo neprofitne organizacije; pomen priznavanja športnih dosežkov žensk in boj proti diskriminaciji v zvezi s podeljevanjem nagrad; obramba poklicnih možnosti za ženske na področjih, povezanih s športom, vključno z vodilnimi položaji, in namenjanje pozornosti neprofesionalnemu športu.

Vendar se ne strinjam s sklicevanjem na lizbonsko pogodbo.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Stranka Junijska lista odločno nasprotuje temu poročilu. Prvič, poročilo se sklicuje na lizbonsko pogodbo, ki se še ni ratificirala in o kateri se bo na Irskem čez približno en mesec odločalo na referendumu. Federalistična večina v Evropskem parlamentu torej krši temeljna ustavna načela. Lizbonska pogodba je v 96 % enaka kot ustavna pogodba, ki je bila na referendumih v Franciji in na Nizozemskem že zavrnjena. Zato je popolnoma breznačelno, da se v tem poročilu sklicuje na lizbonsko pogodbo.

Drugič, poročilo pomeni, da bo EU obravnavala še eno politično področje, za katerega Junijska lista meni, da je zadeva držav članic.

Zato glasujemo proti temu poročilu.

  Genowefa Grabowska (PSE), v pisni obliki. – (PL) Čestitam poročevalcu in veseli me, da je Parlament samoiniciativno začel obravnavati vprašanje, ki je za državljane Evropske unije zelo pomembno. Posebej je treba omeniti oddelek iz poročila, ki poudarja pomen sporočila, ki ga posreduje šport. To sporočilo se na splošno posreduje kot dobro znan slogan, ki pravi, da je šport zdravje. Zaradi tega slogana več milijonov Evropejcev bolje skrbi za svoje fizično in duševno zdravje. Vendar to ni vse. Šport nas že od malih nog uči o poštenem tekmovanju in iskrenosti ter nam pomaga razumeti, da je naša tako imenovana vloga pri igri odvisna od lastne zavzetosti in da bo ves trud, vložen v pripravo na tekmovanje, nagrajen.

Na športnih tekmovanjih sodelujejo tudi tuji športniki. To prispeva k preprečevanju diskriminacije in nas uči o strpnosti na športnih stadionih. Strpnost je bistveni del spoštovanja človekovih pravic, ki se navaja v vseh dokumentih EU.

K dodani vrednosti tega poročila prispeva še en element. V pravem športu ne sme biti nasilja, truda posameznikov za doseganje čim boljših rezultatov pa se ne sme dopolnjevati s sodobno nadlogo, tj. uporabo nedovoljenih poživil.

  Anna Hedh (PSE), v pisni obliki. − (SV) Glasovala sem proti poročilu, ker mislim, da je preveč povezano z lizbonsko pogodbo. Ne želim nadnacionalnega športa in ne želim misliti, da je šport ustrezen, kakršen je zdaj. Vseeno mislim, da je bil predlog sprememb o ženskah in športu dober.

  Mary Honeyball (PSE), v pisni obliki. − Sprejemamo posebno vlogo športa, vendar je angleška različica te uvodne izjave izjemno nejasna in bi jo bilo mogoče napačno razlagati.

  Ian Hudghton (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za predloge sprememb poročila gospoda Mavrommatisa, ki izrecno priznavajo neodvisnost športnih organizacij. Moja država, Škotska, ima dolgo tradicijo neodvisnih športnih organov, kot sta škotska nogometna zveza, ki je polnopravna članica zveze FIFA, in škotska ragbi zveza, ki je država članica mednarodne ragbi zveze.

To priznanje neodvisnosti športa na Škotskem je imelo pomembno vlogo v preteklosti moje države in bo imelo pomembno vlogo tudi po referendumu za neodvisnost Škotske leta 2010, ko bo Škotska postala polnopravna in neodvisna država članica EU.

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. − (DE) Glasujem za belo knjigo o športu, da se poudari pomen športa v Evropski uniji in okrepi dialog v zvezi s tem vprašanjem.

Šport je učinkovito sredstvo za spodbujanje vključevanja v družbo ter medsebojnega razumevanja na nacionalni in mednarodni ravni. Šport ima tudi pomembno gospodarsko razsežnost. Zato je pomembno ustvariti okvir, v katerem bodo lahko države članice podpirale športne organizacije in dogodke. Ker šport poteka zlasti na nacionalni ravni, morajo imeti države članice možnost samourejanja. Bela knjiga izpostavlja ta vidik, poleg tega pa je ustrezna podlaga za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo vse države, kot so razvoj mladine, programi za boj proti uporabi nedovoljenih poživil in boj proti diskriminaciji v športu.

Pozdravljam tudi vzpostavitev posebnega športnega sklada, ki bo podpiral športne dejavnosti in omogočal dostop ljudi do športa.

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Esko Seppänen, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Priznavamo, da ima šport v družbi posebno vlogo kot instrument za vključevanje v družbo in spodbujanje lokalne demokracije. Priznavamo znaten pomen športa za zdravje, saj lahko preventivno deluje proti debelosti in kroničnim boleznim.

V celoti podpiramo zamisel o krepitvi vloge žensk v športu, pomen zaščite športnikov vseh starosti med njihovimi športnimi karierami in po njih, spodbujanje športa v družbi, vključno s fizično dejavnostjo v učnem načrtu šol, potrebo po ukrepih za prerazporeditev sredstev za financiranje športa ter pravico državljanov do obveščanja in splošnega dostopa do prenosov športnih dogodkov.

Vendar ne podpiramo okrepljene vloge športne politike na ravni EU. Zato ne moremo podpreti sprejetih ukrepov za nadaljnjo krepitev politike EU na tem področju. Zlasti pa ne moremo podpreti zamisli o vzpostavitvi evropske policijske enote za šport.

  Diamanto Manolakou (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Kot bela knjiga Komisije tudi to poročilo šport obravnava kot še eno področje poslovne dejavnosti, katere cilj je dobiček. EU poskuša šport v celoti preobraziti v dobrino, ki bo prinašala še več dobička poslovnim skupinam in večnacionalnim podjetje, ki se ukvarjajo s tem področjem. Zato EU lizbonsko pogodbo uporablja za razširitev svojih pristojnosti na šport.

To je enako kot sistematično odpravljanje amaterskega športa, tudi na šolski ravni. Amaterski šport zagotavlja surovino za športno industrijo in komercializirana prvenstva. Mlade in širšo javnost se obravnava kot gledalce in potrošnike športne zabave, ki jo organizirajo tržno usmerjene zveze. Sijajne besede o vrednotah, ki jih spodbuja šport, o boju proti uporabi nedovoljenih poživil itd., se zdijo kot zasmehovanje, ko željo po tekmovanju nadomesti neobzirna konkurenca. Korupcija, uporaba nedovoljenih poživil, fanatizem in nestrpnost so sestavni deli komercialnega športa; uporabljajo se za promocijo podjetij, ki ta šport nadzorujejo.

Potrebe po športni in telesni dejavnosti mladih je mogoče izpolniti le z gradnjo infrastrukture in razvojem popularnega množičnega športa. Spodbujati je treba vrednote kolektivnosti in solidarnosti, da se odpravi koruptivni model športa, ki ga je ustvaril kapitalistični sistem in vse podreja doseganju dobičkov.

  David Martin (PSE), v pisni obliki. − Na splošno podpiram poročilo o beli knjigi o športu, ki je delo gospoda Manolisa Mavrommatisa. Prepričan sem, da bo večina njegovih priporočil koristila športu na vseh ravneh po vsej EU. Mislim, da je spodbujanje nogometnih klubov, da se osredotočijo na razvijanje talenta, pozitiven ukrep za to igro.

Vsak klub, tudi največji, mora sprejeti nekaj odgovornosti za trening in se ne sme zanašati le na finančno moč na trgu transferjev za pridobivanje igralcev, ki so jih trenirali drugi. Nogomet ne sme biti le finančna tekma.

  Ioan Mircea Paşcu (PSE), v pisni obliki. − Bela knjiga o športu je kot ruska babuška: najprej imamo amaterski šport, nato profesionalni šport, nazadnje pa še nogomet, pri katerem se obrača največ denarja. Zato se zdi, da je amaterski šport, ki se razglaša kot samo bistvo, le pretveza za pristop k profesionalnemu športu, zlasti nogometu, ki je verjetno glavni cilj. Neenak je tudi pristop bele knjige: stroga je glede razširjanja obstoječih pravil na tradicionalnih področjih, kot so diskriminacija, nezakonito priseljevanje, nezakonite droge in konkurenca, na športne dejavnosti, vendar popustljiva v zvezi z določanjem posebnih pravil zanje, kot da se vpletenih oseb ne bi smelo prestrašiti. Kakor koli že, bela knjiga napoveduje novo obdobje dejavnega vključevanja organov EU v urejanje profesionalnega športa, tj. zlasti evropskega nogometa. Dobra novica je, da želi to doseči tako, da se najprej posvetuje z vpletenimi osebami.

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. − (IT) Pozdravljam poročilo gospoda Manolisa Mavrommatis o beli knjigi o športu. Dejansko priznavam pomembno vlogo športa v življenju vsakega posameznika in družbe, ker je sredstvo, s katerim lahko vsak preseže osebne težave, odkrije lastne strasti in talente, se poistoveti s skupino in razume pomen upoštevanja pravil. S prenosom teh vrednot na mednarodno raven lahko razumemo, zakaj lahko šport odpravlja geografske ovire ter spodbuja socialne stike in mir.

Mislim, da je treba poudariti, da je treba kakršno koli kršitev civilnih ali moralnih etičnih pravil v športu, kot so uporaba nedovoljenih poživil, namerna rasistična dejanja ali igre na srečo, kaznovati, da se obnovijo ideali in končni namen športa.

Na koncu želim poudariti, da se pogosto upravičuje vse večji pomen nekaterih vrst športa na škodo drugih, in sicer zaradi velikih razlik v plačah med udeleženci različnih športov.

Zato verjamem, da je treba sprejeti podporne ukrepe za manj razširjene in manj znane športe.

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. − (SV) Poročilo o športu vključuje veliko zanimivih in razumnih točk. Nihče ne more utemeljeno nasprotovati državam članicam EU, da bi sprejele stroge ukrepe proti uporabi nedovoljenih poživil in ksenofobiji v športu. Mislim, da je bilo bolj sporno, vendar po mojem mnenju tudi razumno, da se je sprejela zamisel Komisije o skupni evropski policijski enoti za športne dogodke. Zato sem bil pripravljen podpreti to poročilo. Vendar je glavno vprašanje, ki zadeva liberalizacijo monopolov na področju iger na srečo, zgrešilo svoj cilj. Osebno sem prepričan, da bi lahko liberalizacija v nadzorovani obliki ter z licenciranimi družbami za igre na srečo in loterijo, lahko zadovoljila tako interese potrošnikov z različnimi možnostmi za igre na srečo kot potrebo športnih gibanj po finančnih sredstvih. Zato sem se glasovanja vzdržal.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Šport je pomemben del vsakdanjega življenja. Večina državljanov EU sodeluje na več športnih dogodkih ali jih spremlja, šport pa se pogosto obravnava kot pomembnejši od samega življenja.

Šport ne sme biti nad zakonodajo, vendar moramo kot zakonodajalci priznati tudi edinstven položaj športa v Evropski uniji in vlogo različnih upravljavskih organov.

Priznati moramo, da je nogomet sicer prevladujoč šport, vendar ni edini, ter da imajo pomembno vlogo tudi drugi športi in igre, kot so ragbi liga in hurling ali bowling in tekme z golobi.

Vloga EU ni, da ureja te športe ali dejansko deluje kot neke vrste policija za šport. To vlogo mora ohraniti ustrezno upravljavsko telo. Vendar mora EU delovati dopolnilno in pomagati pri razvoju vseh vrst športa, tako da jasno nasprotuje diskriminaciji v športu, do katere še vedno prihaja, če je en šport ogrožen s strani drugega. Kot klasični primer lahko navedem grško ragbi zvezo.

Poročilo gospoda Mavrommatisa bom podprl, morda ne tako navdušeno kot ragbi ekipo Wigan Warriors ali St Mirren in Blackburn Rovers, vendar je to navsezadnje le politika.

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − To poročilo o beli knjigi o športu mora priznati, da se v zvezi s športom v EU pojavlja vprašanje subsidiarnosti. Zato podpiram predlog spremembe št. 2.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Priznavamo, da ima šport v družbi posebno vlogo kot instrument za vključevanje v družbo in spodbujanje lokalne demokracije. Priznavamo znaten pomen športa za zdravje, saj lahko preventivno deluje proti debelosti in kroničnim boleznim.

V celoti podpiramo zamisel o krepitvi vloge žensk v športu, pomen zaščite športnikov vseh starosti med njihovimi športnimi karierami in po njih, spodbujanje športa v družbi, vključno s fizično dejavnostjo v učnem načrtu šol, potrebo po ukrepih za prerazporeditev sredstev za financiranje športa ter pravico državljanov do obveščanja in splošnega dostopa do prenosov športnih dogodkov.

Vendar ne podpiramo okrepljene vloge športne politike na ravni EU. Zato ne moremo podpreti sprejetih ukrepov za nadaljnjo krepitev politike EU na tem področju. Zlasti pa ne moremo podpreti zamisli o vzpostavitvi evropske policijske enote za šport.

  Glenis Willmott (PSE), v pisni obliki. − Izražam mnenje stranke EPLP. Sprejemamo posebno vlogo športa, vendar je angleška različica uvodne izjave I izjemno nejasna in bi jo bilo mogoče napačno razlagati.