Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o pripravah na vrh EU/Rusija (26. in 27. junij 2008).

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo sem vesel, da vam danes lahko predstavim priprave na vrh EU-Rusija, že enaindvajseti vrh EU-Rusija, ki bo potekal konec tega meseca, 26. in 27. junija, v mestu Hanti-Mansisk, v zahodni Sibiriji.

Predsedstvo ocenjuje, da je ta prihajajoči vrh velika priložnost, predvsem za obe strani, Evropsko unijo in Rusko federacijo, da odpreta novo poglavje v svojih medsebojnih odnosih. Predvsem moramo biti pripravljeni izkoristiti morebitni pozitivni zagon, ki bi ga lahko v odnose med Evropsko unijo in Rusijo prinesel novo izvoljeni ruski predsednik Medvedev.

Osrednji cilj vrha (govor prekinjen s strani predsedujočega zaradi hrupa v dvorani) Osrednji cilj vrha je seveda začetek pogajanj z Rusko federacijo o novem okvirnem sporazumu. Predsedstvo je zelo veselo, da je Svet 26. maja sprejel pogajalski mandat za nov sporazum. Predsedstvo si je namreč v preteklih mesecih skupaj s Komisijo na najvišji ravni močno prizadevalo za razrešitev preostalih problemov na strani Evropske unije.

Med pogajanji, ki bodo zdaj sledila, pogajanji za novi sporazum, si bo Evropska unija prizadevala še bolj poglobiti sodelovanje z Rusko federacijo na vseh področjih, ki so v skupnem interesu, in se hkrati, obenem, soočiti tudi s tistimi vprašanji, kjer se naša stališča, stališča Evropske unije in ruska stališča, razlikujejo. Poleg omenjenega bo srečanje na vrhu, kot ponavadi, tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju štirih skupnih prostorov. Dovolite mi, da zelo na hitro izpostavim trenutne glavne značilnosti pod posameznih prostorih.

Kar zadeva prvi, skupni gospodarski prostor, se bomo na vrhu zavzeli za uporabo mehanizma zgodnjega opozarjanja na področju energije. Ponovno bomo izpostavili, da je za tuje naložbe v Rusiji izredno pomembna vzpostavitev predvidljivih in ustaljenih pravil. Poleg tega namerava Evropska unija poudariti, da se uradna pogajanja o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini lahko začnejo takoj, ko bo Rusija dokončno pristopila k Svetovni trgovinski organizaciji.

Kar zadeva dolgotrajni problem zaračunavanja taks za prelete čez Sibirijo, se bo Evropska unija še naprej zavzemala za podpis obstoječega sporazuma.

V okviru drugega skupnega prostora, ki se nanaša na območje svobode, varnosti in pravice, namerava Evropska unija izraziti zaskrbljenost zaradi stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Rusiji, zlasti ob izvedbi nedavnih volitev. Naj dodam, da tukaj predsedstvo v celoti deli svojo zaskrbljenost z Evropskim parlamentom. Vrh bo tudi priložnost za oceno napredka pri izvajanju sporazumov o vizumskih olajšavah in o ponovnem sprejemu.

V okviru tretjega skupnega prostora, to je zunanje varnosti, bo Evropska unija prednostno izpostavila, da so za nadaljnje sodelovanje znotraj skupnega sosedstva potrebna konkretnejša dejanja. Še zlasti bomo poudarili, da si mora Rusija prizadevati za rešitev spora v Pridnestrju in v Gruziji. Ob tem želimo pozdraviti sodelovanje Rusije v operaciji EUFOR v Čadu ter se dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju v okviru evropske varnostne in obrambne politike.

Kar zadeva četrti skupni prostor, raziskave, izobraževanje in kulturo, pa bomo na vrhu lahko pozdravili prvo srečanje stalnega partnerskega sveta za raziskave, ki je potekalo maja v Sloveniji. Nenazadnje bo vrh, poleg vsega omenjenega, tudi priložnost za preučitev aktualnih mednarodnih vprašanj, kot so zamrznjeni konflikti, Bližnji vzhod, Iran, Afganistan in drugo.

Spoštovane poslanke in poslanci, naj zaključim z naslednjim: pomemben poudarek na vrhu bo posvečen tudi prizadevanju obeh strani za stabilen in demokratičen razvoj držav v skupni soseščini. Za reševanje problemov, ki so v evropskem in ruskem interesu in ki zadevajo obe strani, zlasti glede zamrznjenih konfliktov, je konkretno sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo v okviru skupnega sosedstva bistvenega pomena.

S tem bom končal in bom z zanimanjem prisluhnil vaši razpravi.

(aplavz)

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, z novim ruskim predsednikov, kot je bilo ravnokar povedano, in končno tudi z našim mandatom za pogajanje o novem sporazumu z Rusijo menim, da imamo priložnost ponovno opredeliti to ključno partnerstvo z našo največjo sosedo, ki bo temeljilo na številnih skupnih interesih. Pravilen odnos med EU in Rusijo je eden od največjih izzivov evropske zunanje politike: tega se vsi zavedamo.

Začetek pogajanj bo v središču prvega vrha EU/Rusija s predsednikom Medvedevom v Hanti-Mansisku ob koncu junija. Po tem vrhu bodo začeli pogajalci prvo zasedanje.

Novi sporazum med EU in Rusijo omogoča priložnost za posodobitev zakonodajnega okvira, na katerem temelji naš odnos, da bo odražal znatne spremembe tako v Rusiji in tudi v Evropski uniji, ker smo se od sporazuma o sodelovanju, ki je bil dosežen s pogajanji leta 1990, zelo spremenili. Menim, da bomo s tem zagotovili potencial našega odnosa, ker dejansko obstaja velik potencial, pri čemer bomo na ta način lahko odločneje uresničevali interese naših držav članic.

Značilnosti morajo biti: politično sodelovanje, usmerjeno k rezultatom, poglobljena gospodarska vključenost, enaki konkurenčni pogoji za naše energetske odnose, ki bodo vključevali vsaj načela pogodbe o energetski listini, še tesnejši odnosi na področju svoboščin, varnosti in pravic ter tudi postopno vzajemno odpiranje izobraževalnih in znanstvenih sistemov.

Hkrati moramo nadaljevati s sodelovanjem z Rusijo v okviru štirih skupnih področij, ki jih je ravnokar omenil predsedujoči Svetu, ter njihovimi časovnimi načrti. Dejansko sestavljajo širok obseg ukrepov, ki temu strateškemu partnerstvu zagotavljajo konkretno izraznost.

Prav tako mora zagotoviti novi sporazum zakonodajni okvir, ki bo upošteval te ukrepe v prihodnosti.

Ob vrhu bomo imeli priložnost osebno prisluhniti predsedniku Medvedevu, ki bo govoril o prednostnih nalogah Rusije glede Evropske unije. Menim, da moramo vedno pomisliti na njegove izjave, kot je tista iz pomembnega intervjuja v reviji Financial Times, v katerem je povedal, da si želi v Rusiji boljše pravne države in sodobnejšega ruskega gospodarstva. Seveda ga bomo sodili glede na njegova dejanja.

Čeprav bo Rusija vsaj v začetku zagotovo nadaljevala z obstoječimi politikami, je novi predsednik poudaril, da je zavezan k pravni državi in posodobljenju ruskega gospodarstva, zato menim, da ga moramo spodbuditi, da svoje besede podpre z jasnimi čim prejšnjimi ukrepi.

Medtem ko sledimo skupnim interesom z Rusijo, moramo ohraniti jasno in odločno stališče o demokraciji ter človekovih pravicah. Rusijo bomo še naprej opozarjali na zaveze, ki smo jih sprejeli skupaj, tj. na primer s Svetom Evrope in tudi z OVSE.

Pri obravnavanju mednarodnih izzivov pogosto tesno sodelujemo z Rusijo, na primer kot člani kvarteta za Srednji Vzhod, pri čemer se bomo najverjetneje spet srečali naslednji teden v Berlinu, vendar potrebujemo tudi, kot je rekel gospod kolega, Rusijo, ki sledi pozitivnemu programu s svojimi ostalimi sosedami; zato je res, da smo zaskrbljeni, da bi lahko ogrozile nedavne poteze Rusije v Gruziji stabilnost v tej regiji. Zato sem imela med mojim obiskom Moskve pred približno 10 dnevi dolgo razpravo z zunanjim ministrom gospodom Lavrovom, v kateri sva obravnavala to pomembno vprašanje.

Postopoma moramo vzpostaviti z Rusijo stalen nenasprotujoč dialog na visoki ravni, ki bo vključeval vse vidike reševanja konflikta, vključno z vidiki mirovništva in mirovnih mehanizmov, ker bo očitno ostala Rusija ključna akterka pri vseh prizadevanjih za mir v zvezi z zamrznjenimi konflikti.

Po drugi strani je normalna zaskrbljenost Tbilisija glede ohranjanja svoje ozemeljske celovitosti, pri čemer bomo na razpravi vrha o zamrznjenih konfliktih zagotovo odločno poudarili potrebo po spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije ter Ukrajine; vendar menim, da moramo biti v zvezi s tem stvarni, realni in moramo upoštevati tudi širši pristop Gruzije.

V svojih rednih stikih z Gruzijo in Rusijo resnično pozivam k stvarnosti in prekinitvi določanja medsebojno izključujočih si pogojev: ti ne bodo učinkoviti.

Končno, vrh EU/Rusija je priložnost za oblikovanje konstruktivnega odnosa z novo vlado, zagovarjanje naših vrednot in spodbujanje naših skupnih interesov. Veselim se vaših prispevkov in razprave v Parlamentu.

(Ploskanje.)

  Charles Tannock, v imenu skupine PPE-DE. – Gospod predsednik, odnos EU/Rusija predstavlja za EU enega od največjih izzivov, pri čemer se mnenja v tem parlamentu glede načina obravnavanja Rusije z novim predsednikom Medvedevom znatno razlikujejo.

Vendar moramo kljub svojim dvomom verjeti besedam gospoda Medvedeva glede izboljšanja pravne države, človekovih pravic in boja proti korupciji, pri čemer je EU bolj vključena v strateško partnerstvo ter novi sporazum o partnerstvu s še vedno največjo državo na svetu, ki zdaj kaže obnovljeno samozavest zaradi njenega trilijonskega gospodarstva, ki ga podpirajo mineralni viri.

Prednostne naloge vrha morajo vključevati varnost oskrbe z energijo kot zanesljive partnerice pri trgovanju z nafto in plinom ter ob upoštevanju bližnjega pristopa Rusije k STO tudi pravno gotovost za podjetja z naravnimi viri na Zahodu, ki neposredno vlagajo v Rusijo.

Rusija se mora opreti na spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti svojih bližnjih sosed ter v okviru ZN pomagati rešiti vprašanja na Srednjem Vzhodu in tudi širjenje jedrskega orožja v Iranu ter Severni Koreji.

Rusija ima ključno vlogo na zahodnem Balkanu, vključno pri reševanju vprašanja Kosova, pri čemer se ne sme bati širjenja Nata ter njegove vključitve Ukrajine in Gruzije, pomaga lahko izboljšati celo represivno politično ozračje v sosednji Belorusiji.

Na vrhu v Hanti-Mansisku bomo razpravljali o številnih temah. Upajmo, da bo nov tandem Putin–Medvedev na vrh prišel z iskreno željo po spravi z Evropsko unijo in ne v upanju, da negativen rezultat glasovanja na Irskem pomeni razpad skupnega stališča EU ter njenih 27 držav članic glede Rusije.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – Gospod predsednik, komentiral bom izjavi gospoda predsedujočega Svetu in gospe komisarke. Upamo tudi, da bomo z novim predsednikom Rusije in končno mandatom za pogajanje o novih pogodbenih ureditvah z Rusijo vstopili v bolj pozitivno obdobje sodelovanja z Rusijo.

V zadnjih desetih letih smo bili priča velikemu napredku na področju soodvisnosti med Evropsko unijo in Rusijo. Zato menim, da je z njimi pravilno sodelovati v okviru jasnega mandata, da se natančneje določi delo, ki ga želimo opraviti na štirih področjih skupnih prostorov, ki smo jih razvijali v preteklih letih. Seveda si želimo, da bi se te nove možnosti glede partnerstva na mednarodni ravni nadaljevale in morda še dodatno okrepile.

Prav tako si moramo prizadevati za varen in pregleden okvir za odnose na področju energetike, vključno s trgovino, vendar je treba izboljšati tudi razmere na področju naložb v Rusiji, pri čemer lahko znatno pomaga vključitev v STO.

Menim, da si moramo skupaj prizadevati za rešitev vprašanj v skupni soseščini. Razpravljali smo že o Pridnestrju ter Kavkazu, vendar je treba čim prej poiskati tudi kompromis glede vprašanja Kosova.

Prav tako moramo oblikovati potrebne in učinkovite mehanizme za obravnavanje kršitev človekovih pravic ter tudi, kar je bolj pozitivno, spodbujanje pravne države v Rusiji.

Navedel bom še dve končni pripombi. Poudariti želim, kot sem že storil, da moramo za uspešnost teh pogajanj nastopiti enotno. Prav tako želim izpostaviti, kot sem že storil, da moramo ostati nekoliko pragmatični. Naš vpliv je omejen: Rusija ni država kandidatka; ne želi se vključiti v Evropsko unijo; izbrala si je svojo pot. Želi sodelovati, ne želi se vključiti. Menim, da moramo to upoštevati v prihodnjih letih pri naših stikih in razpravah z njimi.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Prihajajoči vrh EU/Rusija bo prva priložnost za voditelje držav članic EU, da spoznajo nove ruske organe, ki so bili izbrani na nedavnih volitvah. Zato bo vrh odlična priložnost, da se bolje seznanimo z usmeritvijo ruske politike ter načinom njenega izvajanja.

Določene informacije glede te politike lahko razberemo iz govora predsednika Medvedeva v Berlinu. Vključeval je številne obetajoče navedbe glede boja proti korupciji in upravljanja v okviru pravne države. Težava je v tem, da je predsednik Putin, predhodnik gospoda Medvedeva, ob začetku svojega mandata zagovarjal podobne zamisli, vendar se vsi zavedamo, kako so se razmere razvile in kakšne so sedaj. Prav tako je prej omenjeni govor vključeval svetovni nazor, ki se znatno razlikuje od tega, kar bi si želeli slišati. V viziji sveta, kot ga je predstavil gospod Medvedev, je degradirana na vlogo gospodarske partnerice Rusije Evropska unija ali bolj točno države članice Unije. Slednji si želi vključitve v politične dejavnosti na znatno širšem območju, ki se razteza od Vancouvra do Vladivostoka.

Izpostavil bom še eno vprašanje. To vprašanje je bolj določno, vendar nujno, pri čemer zadeva odnos med Rusijo in Gruzijo. V skladu s sporazumom, sprejetim v letu 1994, imajo ruske čete mandat nad ozemljem Skupnosti neodvisnih držav, tj. zvezo držav nekdanje Sovjetske zveze, in so nastanjene v Abhaziji. Abhazija je del Gruzije. Zelo verjetno te čete ne izpolnjujejo mirovniške naloge in so dejansko del konflikta med abhazijskimi separatisti in gruzijsko vlado, kot je očitno iz sestrelitve brezpilotnega gruzijskega letala, ki ga je sestrelilo rusko letalo. V skladu z nedavno enostransko odločitvijo, ki so jo sami sprejeli ruski organi, so se te sile znatno okrepile.

Zelo drugače bi bilo, če bi se Evropska unija vključila v reševanje tega konflikta ter prevzela pri tem vlogo zanesljive in verodostojne strani.

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, moti me, da se v govorih, ki smo jih slišali o pogajanjih in prihajajočih razpravah zelo malo omenja dejstvo, da Evropa nima skupnega ali soglasnega stališča o številnih vprašanjih, ki se bodo izpostavljala v teh pomembnih pogovorih s predsednikov Medvedevom. To velja zlasti za področje energetske politike. Menim, da je to resno vprašanje: pogosto omenjamo našo odvisnost od uvoza nafte in plina iz Rusije, vendar še nismo oblikovali v zvezi s tem vprašanjem skupne strategije. Namesto tega velike države članice, posamezne države članice sledijo lastnim strategijam na tem področju, pri čemer nimamo resnično skupne evropske strategije o varnosti oskrbe v zvezi s sporazumi z Rusijo.

Enako velja tudi za še eno zelo občutljivo področje. Podpiram dejstvo, da se poleg vprašanja Gruzije omenja tudi ostale konflikte, da pri obravnavanju Gruzije v razprave vključujemo tudi Abhazijo in Osetijo. Menim, da ni bila omenjena v uvodnih izjavah Sveta in Komisije še ena zadeva, in sicer nekatere pripombe glede načina obravnavanja teh zamrznjenih konfliktov z Rusijo po sklepu o Kosovu. Kot Parlament potrebujemo več informacij o tem in kot del delegacije, ki je nedavno obiskala Moskvo, me tudi zelo zanima usoda nevladnih organizacij v Rusiji, saj jih resno ogroža obupna zakonodaja, zato menim, da je treba na dnevni red dodati tudi to vprašanje.

  Adam Bielan, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, že nekaj časa se zavedamo, da rusko podjetje Gazprom zaskrbljujoče zbira pretekle voditelje držav Evropske unije. Najboljši primer za to je gospod Schröder, nekdanji nemški kancler. Gospod Schröder je prvi podpisal sporazum z Rusijo o izgradnji plinovoda Nord Stream, nato pa prevzel mesto v upravnem odboru podjetja Gazprom. Podobno se dogaja na jugu Evrope v zvezi z naslednjim podvigom Gazproma, tj. plinovodom South Stream. Poudariti želim, da ni nobeno energetsko podjetje na Zahodu tako tesno povezano s svojo domovino kot je Gazprom s Kremljem. Pri načrtih Gazproma se soočamo s hladnim političnim izračunom. Običajna tržna načela pri tem ne veljajo.

Unija mora končno razumeti in si prizadevati za preprečitev razmer, v katerih lahko uporablja podjetje, ki ga podpira država, plinovode za izvajanje političnega pritiska. Ruski nadzor energije bo nedvomno povzročil dodatna zvišanja cen energije v Evropi. Prav tako bo lahko Rusija pridobila še večje politične koncesije v zamenjavo za oskrbo s plinom in nafto.

Jasno je, da mora oblikovati Evropska unija dobre odnose z Rusijo. Vendar mora za učinkovito delovanje pokazati enotnost, ki je zdaj še nimamo. Iskreno upam, da bo prihajajoči vrh EU/Rusija priložnost, da pokaže Evropa svojo solidarnost glede ruske prevlade v energetskem sektorju.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, veseli me, da smo končno premagali ovire, ki so jih nekatere države članice izkoristile za preprečitev začetka razprav z Rusijo o novemu sporazumu o partnerstvu in sodelovanju. Po 18 mesecih je pred začetkom vrha končno prejela Komisija mandat za pogajanje z Rusijo. To lahko koristi obema stranema, vendar ne smemo biti preveč optimistični. Če bodo temeljile naše razprave o zapletenih vprašanjih, kot so na primer energetsko sodelovanje, spremembe podnebja ali vprašanja varnosti na ukoreninjenih stališčih, prek katerih se bomo glasno napadali z različnimi (pogosto nerealnimi) zahtevami, ki se bodo stopnjevale v ultimate, potem ne bomo dosegli napredka. Kljub temu so med nami osebe, ki tega še vedno ne razumejo. Logični rezultat bo potem pat položaj, kot pri šahu. Vendar potrebujemo novo raven odnosov, ki ustreza 21. stoletju, pri čemer imamo zdaj priložnost, da jo dosežemo. Menim, da bomo z izkoriščanjem te možnosti najbolj ugodili interesom državljanov EU.

  Bernard Wojciechowski, v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, Churchill je nekoč rekel, da je „Rusija uganka, skrita v skrivnosti znotraj zagonetke.“ Evropska unija se je sporazumela o svojih zahtevah v zvezi z Rusijo. Zdaj je vprašanje, kako hitro želimo doseči napredek v zvezi s tem.

Zaradi energetske politike Nemčija ne upošteva zahtev Poljske in Litve. Nord Stream, Depal – zdi se, da vsi plinovodi iz Rusije vodijo prek voditeljev osrednjih evropskih držav. To ni prazen up, kot je rekel gospod Gorbačov. Časopis The Economist priznava, da je bil Baltski plinovod načrtovan v tajnosti. Zahteve Litve po strožjih pogojih na področju energetike se zato zdijo smiselne. Številni evrokrati se v zvezi s tem razburjajo in krepijo stališče nevrotičnih nekdanjih komunističnih držav.

Po drugi strani grozi nemški minister za gospodarstvo, da Nemčija ne bo dovolila Komisiji EU, da narekuje odločitve iz ozadja v Bruslju. Menim, da pri tem zagotovo ni mislil na človekove pravice.

Pobuda „vzhodno partnerstvo,“ ki sta jo sprožili Poljska in Švedska, je lahko odlična. Pogum je dober, vendar je pamet pomembnejša.

Partnerstvo med EU in Rusijo je togo. To partnerstvo ne more biti uspešno brez Poljske, ki je soseda Rusije po kopnem, morju in zraku. To je dejstvo, ki ga morajo upoštevati vse strani, zlasti danes, ko se je podrla lizbonska pogodba in lahko njeni padajoči deli poškodujejo vse in vsakogar, ki se postavi na njeno pot. Dobre resolucije se izkažejo za nekoristne poskuse, če posegajo v suverene države.

„Morda obstaja ključ za Rusijo. Ta ključ je ruski nacionalni interes,“ je dodal Churchill. Mnenje, da „v Rusiji razen reforme ni nič nemogoče“ ne velja več. EU mora sodelovati z Rusijo in obratno, pri čemer način pristopa ni pomemben.

  Bruno Gollnisch (NI) . – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je omenil gospod Wojciechowski, so odnosi z Rusijo zelo občutljivi in polni negotovosti. Razumem odnos naših kolegov poslancev iz Srednje in Vzhodne Evrope ter zlasti baltskih držav, ki so veliko pretrpeli pod oblastjo Rusije v okviru Sovjetskega nadzora in strogega ter krutega sistema, ki je zdaj odpravljen. Menim, da moramo to priložnost izkoristiti za oblikovanje bolj prijateljskih odnosov z velikim ljudstvom Rusije, ki je nedvomno evropsko in na nek način predstavlja varuha Evrope. Rusija se sooča z enakimi vprašanji kot mi: z zmanjševanjem stopnje rodnosti, medtem ko hkrati pomenijo velika odprta območja Sibirije privlačno možnost za eno in pol milijarde Kitajcev, ki menijo, da jim je bil odvzet del njihovega ozemlja.

Menim, da smo za nesporazume, ki obstajajo z Rusijo in za katere upamo, da se bodo razjasnili na vrhu EU/Rusija na dan 14. november, delno odgovorni tudi sami. Pridružili smo se ameriškemu političnemu stališču in se v odgovor varšavskemu paktu vrnili k Severnoatlantski zvezi, pri čemer govorim za Francijo. Ko je izginil varšavski pakt je Rusija po mojem mnenju povsem upravičeno razvila dvome o naših namenih, zato si želim, da se ti nesporazumi razjasnijo na obeh straneh.

  Elmar Brok (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, gospa komisarka, gospod predsedujoči Svetu, ob upoštevanju, da so številni kolegi poslanci, ki nasprotujejo lizbonski pogodbi, pozvali k enotni politiki v zvezi z Rusijo, želim osvežiti vaš spomin: po rezultatu Irskih volitev so v Moskvi odprli steklenice šampanjca, ker je bil ta rezultat razumljen kot dodaten dokaz evropske šibkosti in je Rusiji omogočil vrnitev k „običajnemu poslovanju“ s posameznimi državami.

Veseli me, da se zdaj lahko pogajamo o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, v katerem obravnavamo nujna vprašanja, kot je varnost oskrbe z energijo. Lizbonska pogodba nam bo zagotovila skupaj s človekovimi pravicami pristojnost za obravnavanje tega vprašanja.

Prepričan sem, da bo kot gospa kanclerka Merkel tudi slovensko predsedovanje predstavljajo interese Evrope in da bo zagovarjala gospa kanclerka Merkel v Sochiju človekove pravice ter politične interese. Prepričan sem, da bomo uspešni, pri čemer moramo gospoda Medvedeva opozoriti na njegove besede, tj. da je treba države ocenjevati glede na razvoj demokracije in pravne države. Njegove izjave je treba resno obravnavati.

Vendar je treba jasno poudariti, da imamo z Rusijo skupne interese, ne le na področju energetike, na katerem moramo zagotoviti varnost oskrbe. Končno je Rusija članica Varnostnega sveta. Kako lahko brez Rusije ob strani preprečimo širjenje orožja za množično uničevanje ali obravnavamo vprašanja, kot so Iran, Bližnji Vzhod in številna druga področja? To moramo jasno poudariti. Vendar hkrati Rusija ne sme zagotoviti prevelikega vpliva prek Gazproma. Za Ruse morajo veljati enaka pravila konkurenčnosti kot za vse ostale.

Na koncu želim poudariti: če želimo potrditi naše skupne interese z Rusijo prek strateškega partnerstva, potem mora biti jasno, da se pri tem ne sme več upoštevati politika „post-sovjetskega prostora“ in njen vpliv. V Evropi neodvisnih držav mora imeti v skladu s Helsinškim sporazumom vsaka država pravico, da se pridruži ali zavrne zavezništvo. Nobena druga država nima pravice do veta v zvezi s samostojnimi odločitvami posamezne evropske države. Tudi to je treba jasno poudariti.

  Hannes Swoboda (PSE). – (DE) Gospod predsednik, številni kolegi poslanci v tem parlamentu prihajajo iz držav, ki so imele s Sovjetsko zvezo slabe izkušnje. Skupaj z gospo komisarko prihajava iz države, ki je imela tako dobre in tudi slabe izkušnje z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Sedanja Rusija je v nekaterih pogledih podobna stari ZSSR. Vendar je to nova Rusija z novim potencialom.

Zdaj si moramo čim bolj prizadevati, da dosežemo novo Rusijo, ki nas ne bo več spominjala na nekdanjo Sovjetsko zvezo. Za to sta potrebni dve zadevi: jasna in nedvoumna drža ter pripravljenost sodelovati v dialogu s to novo Rusijo. Glede vprašanja Kosova na primer je naše stališče drugačno od stališča Rusije, vendar moramo o tem razpravljati z Rusijo, da se lahko tudi taka vprašanja rešijo. Sosedska politika je še en primer tega: za sosednje države imamo drugačno ponudbo, medtem ko Rusija v zvezi s „post-sovjetskim prostorom“ še vedno zavzema imperialistično držo.

Če želimo pomagati tem državam, potem moramo jasno podpreti države, kot je na primer Gruzija, vendar moramo prav tako razpravljati z Rusijo o načinih doseganja mirne rešitve teh konfliktov, ne glede na to, ali govorimo o Abhaziji ali Južni Osetiji.

Ko govorimo o energetskih vprašanjih moramo zagotoviti lastne vire, potrebujemo na primer plinovod Nabucco, da bomo lahko zavzeli pri pogajanjih z Rusijo močnejši pogajalski položaj. Kljub temu se moramo z Rusijo pogajati o energetiki in ostalih vprašanjih. Zato skupaj z mojo skupino ne izključujemo možnosti, da potrebujemo oboje, tj. jasno in nedvoumno stališče ter neodvisno politiko, da se bomo lahko s tega močnega položaja lotili pogajanj in pogovorov z Rusijo. Upam, da bomo lahko dosegli naš cilj.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD DOS SANTOS
Podpredsednik

  Henrik Lax (ALDE). – (SV) Na vrhu bo pomembno energetsko vprašanje. EU potrebuje plin iz Rusije in Rusija potrebuje dohodke od izvoza iz Evrope. Vrh bo ključen za odločitev, ali bo plinovod Nord Stream iz Rusije v Nemčijo prek Baltika postal realnost.

Ta projekt lahko resno ogrozi ranljiv ekosistem Baltskega morja, vendar je najresnejša grožnja za projekt pomanjkanje zaupanja med Rusijo in državami ob Baltiku. Če naj plinovod postane realnost, potem so nujni ukrepi za graditev zaupanja z dveh strani, Rusije in Nemčije. Med drugim mora Rusija ratificirati Espoo konvencijo, ki določa distribucijo odgovornosti pri nadnacionalnih projektih, ki lahko vplivajo na okolje v sosednjih državah, Rusija mora tudi prenehati poudarjati možnost, da bosta pri izgradnji plinovoda sodelovali ruska mornarica in vojska. To ne bo nikoli odobreno, vsaj v finskih teritorialnih vodah ne. Nemčija mora najprej priznati, da projekt vpliva na vse države članice EU ob Baltskem morju ter je skupna zadeva EU. Nemčija mora pokazati solidarnost do Poljske in treh Baltskih držav ter jih prepričati, da zaradi projekta ne bodo diskriminirane v zvezi z oskrbo z energijo. Nemčija mora spoštovati resolucijo, o kateri razpravljamo, ki navaja, da mora biti EU enotna v svojih ukrepih v zvezi z velikimi energetskimi projekti Rusije. Plinovod ne sme ogroziti notranjega trga EU. EU in ne Gazprom v Rusiji mora določiti pravila trgovanja z energijo na notranjem trgu.

  Ģirts Valdis Kristovskis (UEN). – (LV) Gospe in gospodje, glede na govor gospe komisarke Ferrero-Waldner lahko sklepamo, da je resolucija Parlamenta odličen primer politične korektnosti; mogoče predstavlja celo nekakšen poklon novemu predsedniku Rusije gospodu Medvedevu. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da sta predsednik vlade gospod Putin – tj. predsednik ter gospod Putin – dejansko ena sama oseba, ki izvaja politiko „delitve in osvojitve,“ ki je usmerjena neposredno k državam članicam EU. V tem okviru je uspešnost partnerskega sporazuma zelo pomembna. Evropska unija ne sme pokazati šibkosti. V pogajanjih mora pokazati enotnost držav članic in svojo solidarnost. Zmanjšati mora nedoslednosti Rusije in spodbujati celostni trg ter prost dostop do infrastrukture in naložb v Rusiji. Zahtevati mora pripravljenost Rusije za uskladitev z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije. Okrepiti moramo skupno stališče Evropske unije glede strateških vprašanj v zvezi z državami v nedemokratičnih režimih. Evropska unija mora potrditi, da ostaja zagovornica demokracije in skupnih vrednot.

  Sylwester Chruszcz (NI) . – (PL) Gospod predsednik, srečanje predstavnikov Evropske unije in Rusije v Sibiriji bi moralo biti srečanje med prijatelji, ki si prizadevajo za resnično razumevanje. Če želimo izboljšati naše odnose, potem moramo obravnavati našo partnerico resno. V Parlamentu sem slišal, da bo želela učiti Evropska unija Rusijo o pravilih demokracije. Vendar nam v Bruslju zdaj primanjkuje demokracije. Prav tako sem slišal, da prav ta parlament dvomi o rezultatih irskega referenduma.

Poleg tega je bilo v Parlamentu povedano, da so poslanci zaskrbljeni glede razmer v Gruziji. Ali ni to največja hinavščina? Enkrat je ozemeljska celovitost Srbije kršena s priznavanjem Kosova, drugič spet je prebivalcem Abhazije zanikana možnost neodvisnosti, pri čemer se poudari, da za njihovo državo veljajo drugačna pravila. Gospe in gospodje, razumeti morate, da je Stalin premagal Abhazijo in jo priključil Gruziji. Danes se ne smemo vplesti v svet, ki ga ne razumemo. Če želimo sodelovati z Rusi, potem menim, da moramo razumeti ne le njihovo zgodovino, ampak tudi njihovo miselnost. Jasno je, da je Rusija zdaj dobro upravljana. Za ruske ljudi se življenje izboljšuje in Rusija postaja demokratična država. Ni razloga za učiteljski pristop uradnikov Unije. Tak pristop spodbuja le prezirljive poglede v Moskvi.

  Ria Oomen-Ruijten (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, gospa komisarka, le s pogovorom se lahko izognemo nesporazumom. Zdaj se bodo začele intenzivne razprave, ker s pogajanji o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju začenjamo dialog z Rusko federacijo. Dobro je, da se bodo zdaj začela pogajanja. V zadnjih desetih letih so se zgodile številne spremembe, tako v Rusiji in tudi v Evropski uniji, vendar smo zdaj še bolj odvisni eden od drugega. Zato so za obe strani nujni dobri zavezujoči sporazumi o energetiki in tudi o podnebnih spremembah. Gospod predsednik, pri teh sporazumih ne smemo pozabiti na številne ključne točke. Čeprav mogoče številni poslanci dvomijo o tem, si moramo prav zdaj močno prizadevati za vrednote Skupnosti, kot so krepitev pravne države, boj proti korupciji in poudarjanje pomembnosti neodvisne družbene razprave v sami Rusiji.

Gospod predsednik, pogajanja ne bodo lahka. Menim, da novi sporazum ne sme biti vsesplošen, ampak mora vključevati številne resnično ključne zavezujoče dejavnike za obe strani.

Gospod predsednik, ne smemo čakati na predložitev sporazuma, ker potrebujemo iz Kremlja zdaj pozitivne odzive na številna ostala vprašanja, zelo sem zaskrbljena tudi glede določenih razvijanj: Čečenija, zadeva TNK proti BP in Abhazija. Gospoda predsednika pozivam, naj razjasni, kaj točno meni s skupnimi ukrepi.

  Kristian Vigenin (PSE). – (BG) Gospod predsednik, gospa komisarka, kolegi, na začetku želim poudariti, da je danes svet zelo drugačen in meje med bloki so stvar preteklosti. Tudi Rusija se je zelo spremenila. Rusija v juniju 2008 je zelo drugačna od na primer Rusije v juniju 2000. Evropska unija se sooča z izzivom zgraditi in razviti novo vrsto odnosov, ki se jih ne da primerjati z vrstami odnosov v preteklosti. Te odnose moramo razviti z jasnim razumevanjem, da nas povezuje veliko več stvari, kot nas stvari ločuje. Veliko vprašanj lahko rešimo le prek sodelovanja z Rusijo. Taka so tudi vprašanja, kot so podnebne spremembe, boj proti lakoti in pandemijami, boj proti terorizmu. Obstajajo še ostala regionalna vprašanja, ki so za Evropsko unijo zelo pomembna: varnost oskrbe z energijo, trgovina in gospodarske povezave, odnosi s skupnimi sosedami. Prav tako obstajajo vprašanja, ki nas delijo: človekove pravice, svoboda govora, naše razumevanje demokracije in demokratičnih sistemov. Vendar moramo biti dovolj pragmatični, da razvijemo svoj dialog, ki se ne bo osredotočal na primerjavo, ampak na skupne cilje.

Dejstvo je, da se je v zadnjih letih gradilo nezaupanje, vendar imamo zdaj priložnost, da začnemo dialog z novimi prebivalci Kremlja. Vašo pozornost želim usmeriti k vlogi Rusije na zahodnem Balkanu. Menim, da potrebujemo zelo dejaven dialog, da se vključi Rusijo v iskanje rešitev za vprašanja te regije in da se jo prepriča v podporo prizadevanj Evropske unije za zagotovitev dolgoročne stabilnosti, vključno prek misije EULEX na Kosovu. Želim si, da bo prihajajoči vrh obravnaval tudi vlogo Rusije v črnomorski regiji in poudaril, da bomo mi odločali, ali se bo uporabljala politika „deli in vladaj“ ali ne.

  István Szent-Iványi (ALDE). – (HU) Gospod predsednik, gospa komisarka, v svojem nastopnem govoru je predsednik Medvedev izrazil svojo predanost demokraciji, pri čemer je poudaril, da je njegova najpomembnejša dolžnost obnova pravne države. Če to niso bile le prazne besede in si bo za to dejansko prizadeval, potem imamo realno možnost, da se lahko naši odnosi z Rusijo znatno izboljšajo. Naša pričakovanja so skromna, vendar ostajamo odprti in optimistični. V našem temeljnem interesu je Rusija kot stabilna in zanesljiva partnerica, ki pomaga pri reševanju konfliktov, ki so ostali na mrtvi točki ter pomaga preprečevati širjenje jedrskega orožja. Rusijo obravnavamo kot partnerico, vendar se mora tudi Rusija odločiti, ali nas bo obravnavala kot partnerico ali bo na države članice EU gledala kot na vrsto tekmic, ki jih je treba obrniti drugo proti drugi. Podpiramo namen oblikovanja novega partnerskega sporazuma EU/Rusija, pri čemer je treba ta sporazum razširiti, da bo vključeval tudi energetska vprašanja in temeljna načela energetske listine. Evropa mora pri pogajanjih zavzeti odločno in enotno stališče, če želi doseči prave rezultate.

Menim, da je pozitivno, da se bo vrh odvil v glavnem mestu Hanti-Mansiska. Hkrati se bo tam zgodil tudi svetovni ugrofinski kongres. Upam, da to ni le enkratna poteza Rusije za ugrofinsko ljudstvo in da si resnično prizadevajo za izboljšanje razmer ter zagotavljanje pravic ugrofinskega ljudstva. V zvezi s tem želim pozvati gospo komisarko Ferrero-Waldner in Komisijo, da pohitijo z izvajanjem „pripravljalnih ukrepov“ za pomoč ugrofinskemu ljudstvu, ker se nam zdi, da obstajajo na tem področju veliki primanjkljaji. Hvala.

  Inese Vaidere (UEN). – (LV) Gospe in gospodje, rusko ministrstvo za zunanje zadeve je oblikovalo celostno strategijo za izkoriščanje svojih sodržavljanov v Evropski uniji, zlasti v Baltskih državah, da se okrepi politični in gospodarski vpliv Rusije. Predsednik Medvedev je ravnokar podpisal uredbo, ki odpravlja vstopne vizume za Rusijo za nedržavljane Latvije in Estonije, pri čemer jih dejansko priznava kot ruske državljane. Tako bodo imeli nedržavljani, ki se morajo sicer naučiti za pridobitev državljanstva v Latviji ali Estoniji le malo lokalnega jezika, veliko večje privilegije kot državljani Rusije in bodo zato manj nagnjeni k pridobitvi državljanstva za ti dve državi. To dejanje, kot tudi poziv k zagotavljanju pravice do glasovanja na volitvah lokalne uprave, predstavlja resnično oviro za vključevanje nedržavljanov. „Upravljana demokracija“ Rusije razglaša vedno večje omejitve glede svobode tiska, izražanja in zbiranja. Pravi ruski demokrati so nas ob različnih priložnostih prosili za podporo, tako v svojih pozivih pododboru za človekove pravice in ob obisku v Moskvi. Vendar nam je načrtovani pragmatizem resolucije omogočil, da smo pozabili na naša načela, čeprav dejansko temelji vsa gospodarska rast Rusije na naših plačilih za energetske vire.

  Jana Bobošíková (NI). – (CS) Gospe in gospodje, Evropska unija, pri čemer mislim na Svet, mora jasno opredeliti svojo predstavo o odnosih z Rusijo. Razjasniti je treba, ali bodo izvajale pogajanja na primer glede zalog plina, Kosova, svobode govora in človekovih pravic posamezne države članice ali obstaja možnost za dosego soglasja, vsaj na osnovni ravni, glede nekaterih skupnih interesov. Menim, da je v interesu državljanov, da nastopi enotno Unija v pogajanjih z Rusijo. Žal ni tako. Prizadevati si moramo za oblikovanje stabilnejših poslovnih in političnih razmer v Rusiji, ki bi vključevale manj uvoznih ovir ter zagotavljale večjo svobodo vlagateljem iz Unije. Temu bi zagotovo pomagalo članstvo Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji. Seveda bi morali vsi mi odločno vztrajati pri spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin v okviru takega partnerstva. Unija, ki je močna mnogovrstna entiteta in Rusija, ki predstavlja velesilo, se morata prenehati obnašati, kot da ju povezujeta le ozka pot ter plinovod. Obe si morata prizadevati za večjo vzajemno gospodarsko vključenost, pri čemer mora biti njuno partnerstvo poroka iz koristi in ne ljubezenska vez.

  Tunne Kelam (PPE-DE). – Gospod predsednik, ob podpiranju besed predsednika Medvedeva o pomembnosti državljanskih pravic in pravne države mora jasno poudariti EU, da se verodostojnost njegovih izjav lahko dokaže le z izražanjem popolnega spoštovanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in prispevanjem k reformi tega organa.

Najpomembnejša izhodiščna točka pri prizadevanju za boljše odnose je enotnost med državami članicami. Zlasti poudarjamo potrebno po prednostnem obravnavanju dolgoročnih koristi skupnega stališča v primerjavi s kratkoročnimi prednostmi dvostranskih sporazumov o posameznih vprašanjih.

Te prednostne naloge so zlasti pomembne na področjih gospodarstva in energetike, na katerih predstavljata načeli preglednosti ter vzajemnosti le podlago za dolgoročno sodelovanje, skupaj z enakopravnim dostopom do trgov, infrastrukturo in naložbami.

  Reino Paasilinna (PSE). – (FI) Gospod predsednik, gospa komisarka, pred seboj imam letošnjo študijo o ruskih poslovnežih. Presenetljivo razmišljajo na podoben način kot mi. Kakšno Rusijo si želijo v letu 2020? Med 50 % in 70 % vprašanih si želi, da bi bili Rusi svobodni; drugič izobraženi; tretjič vključeni; četrtič, da bi spoštovali zakone; in petič, da bi bili zdravi. Dejansko to nikakor niso slabe namere. Le 30 % od teh poslovnežev si želi obogateti. Zato tu ne moremo več govoriti o oligarhiji, ki se je vsi spominjamo.

Rusija se želi posodobiti, pri čemer je ta cilj skupen tako voditeljem države in tudi državljanom. Skrbi poslovnežev, ki so bili intervjuvani, so nam znane: 70 % jih je zaskrbljenih zaradi starajočega se prebivalstva, enako kot tudi mi. Glede korupcije na visokih položajih jo je tu manj, pri čemer je v Rusiji običajna. Več kot 50 % vprašanih meni, da so pomembni neodvisno pravosodje in državljanske pravice. Zaskrbljujoče so tudi nizke ravni izobraženosti. Dati moramo zgled in zagotoviti pomoč na področjih slabe infrastrukture ter toge birokracije. Zato menim, da imamo zdaj, ko smo od Rusije odvisni v zvezi z energijo priložnost, da ji ponudimo naše znanje in spodbudimo posodabljanje države, kar je njihov cilj.

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, gospa komisarka Ferrero-Waldner je govorila o pomembnosti pravilnega odnosa med EU in Rusijo.

Področje, ki se mi zdi zlasti pomembno, je vprašanje civilne družbe. Ali načrtuje gospa komisarka možnost spodbujanja nekaterih posebnih programov ali projektov v smislu univerzitetnih izmenjav, kulturnih in umetniških izmenjav, in če, kakšnih?

Menim, da moramo v tem smislu ponovno izpostaviti naše razočaranje. Pisarne Britanskega sveta v Sankt Peterburgu in Ekaterinburgu so bile zaprte, kar je v nasprotju z običajno diplomatsko prakso.

Prav tako je smiselno razmišljati o odnosu na področju energije. Kot dobra stranka smo v močnem položaju. Gazprom v odboru za zunanje zadeve, odboru za industrijo, raziskave in energetiko ter v odboru za peticije očitno ni uspel prepričati tega parlamenta. Ponovno morajo razmisliti o tem. Potrebujemo dober odnos, v katerem ne bomo naivni, se ne bomo zanašali le na želje in v katerem naši ruski partnerji ter kolegi ne bodo nezaupljivi in se ne bodo počutili ogrožene ali pozvane k izkazovanju agresije.

  Adrian Severin (PSE). – Gospod predsednik, prihodnji vrh EU/Rusija se bo zgodil med vzpenjajočo se Rusko federacijo, četudi le začasno in EU, ki jo je zelo prizadel ne le Irski „ne“ lizbonski pogodbi, ampak tudi pomanjkanje jasne vizije, kako se rešiti iz te krize.

Rusija sama predstavlja vprašanje, ki razdvaja Evropsko unijo. Dejansko nas je to vprašanje razdelilo na ideologe in pragmatiste, v nasprotujoče si geo-stratege ter spravljivce, v stare borce hladne vojne in nove utilitaristične oportuniste.

Po drugi strani je velika težava v tem, da Rusija nima politike o Evropski uniji, ampak raje posamezno obravnava vsako državo članico Unije. Teh razmer ne moremo spremeniti, preden sami ne predložimo resnične evropske politike o Rusiji. Rusiji moramo povedati, da potrebuje za dobro poslovanje z nami in koristi od skupnega odprtja trgov institucionalno ter politično interoperabilnost, ki zagotavlja ločenost med gospodarskimi politikami in geo-političnimi strategijami.

Zato je nujen skupen prostor za pravičnost, svobodo in varnost, za katerega so značilne preglednost, odgovornost ter odprtost.

  Francisco José Millán Mon (PPE-DE). - (ES) Gospod predsednik, odnos med Evropsko unijo in Rusijo bi moral biti konstruktiven ter tudi zahteven. Kot mi je tudi Rusija članica Sveta Evrope, pri čemer mora spoštovati njegova načela in vrednote.

Pozdravljam dejstvo, da je predsednik Medvedev pred kratkim poudaril pomembnost človekovih pravic in pravne države.

Evropska unija in Rusija bi lahko imeli trden odnos, pri čemer se zdaj soočamo z izzivom pogajanj v okviru novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki nam bo omogočil hitrejši napredek glede t. i. „štirih skupnih prostorov“.

Želim poudariti pomembnost enega od teh prostorov: gospodarskih odnosov. Več kot polovica trgovinskih poslov Rusije se sklene z Unijo. Oblikovanje združenega trga s preglednimi in nediskriminatornimi pravili bo izboljšalo ter zagotovilo raznolikost gospodarskih in trgovinskih odnosov med Rusijo ter Evropsko unijo. Bistvena je tudi večja pravna gotovost v Rusiji.

Gospe in gospodje, Moskva ima ključno vlogo na mednarodnem prizorišču. Je stalna članica Varnostnega sveta, pri čemer je njeno sodelovanje bistveno za doseganje miru in stabilnosti v Evropi ter po vsem svetu.

V zvezi z EU mora 27 držav članic sprejeti enotno stališče v svojih odnosih z Rusijo. Vsi analitiki poudarjajo, pri čemer je to pred kratkim storil Mark Leonard v zanimivi študiji, da je odsotnost skupnega stališča škodljiva za Unijo …

(Predsednik je prekinil govornika.)

  Csaba Sándor Tabajdi (PSE). - (HU) Gospod predsednik, bližajoči se vrh rešuje zastoj, ki traja več kot leto in pol, pri čemer upamo, da bo vodil v znaten napredek v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo. Evropska unija potrebuje Rusijo, pri čemer naj bo jasno, da Rusijo potrebuje Evropo vsaj tako zelo kot gospodarsko partnerico in odjemalko energije. Drug od drugega smo odvisni na področju energije in pri veliko drugih zadevah. Zaradi tega razloga menim, da so strahovi, povezani z vse večjim ruskim vplivom, pretirani, čeprav številne izjave ruskega vodstva te strahove navidezno upravičujejo. V interesu prihodnjega razvoja strateških odnosov med EU in Rusijo je bistveno vzpostaviti vzajemni režim potovanj brez vizumov; to je ključno za napredek v odnosih EU-Rusija. Za konec želim kot predsednik ugro-finskega foruma v Evropskem parlamentu ponoviti prošnjo svojega kolega poslanca gospoda Szent-Ivánjiya, naslovljeno na predsednike držav EU, ki sodelujejo na vrhu: prosim, podprite ugro-finske narode. Hvala za vašo pozornost.

  Bernd Posselt (PPE-DE).

– (DE) Gospod predsednik, tudi jaz menim, da se lahko plinovod med Nemčijo in Rusijo zgradi le s privolitvijo drugih zadevnih držav članic EU.

Vendar se tiste države članice v tem primeru ne bi smele pogajati z drugo pomembno velesilo, tj. z Združenimi državami, o izstrelkih ali vizumih. Evropa bo lahko pokončno stala ob boku Združenih držav in Rusije le, če bo končno sprejela enotno stališče.

Naj nekaj pojasnim: naša naloga je, da povemo Rusom, da je v njihovem osnovnem interesu zgraditi dobro partnerstvo z Evropo. Vendar to pomeni, da ne morejo govoriti v imenu drugih držav, ki jih je Rusija v preteklosti zasedla, kot sta Ukrajina in Gruzija. Te države so suverene države, pri čemer so upravičene do lastnih odločitev o lastni usodi.

Gospod Medvedev je v Berlinu izjavil, da želi videti izboljšanje v odnosih. V tem primeru lahko začne na dveh področjih. Prvi je pravna država, kar pomeni, da je potrebno ukrepati v zvezi z zapornikoma iz družbe Jukos. Drugo zelo pomembno področje je: gospod Medvedev, prosim, nehajte ovirati največjo mirovno misijo v zgodovini EU, to je misija na Kosovu.

  Andrzej Jan Szejna (PSE). - (PL) Gospod predsednik, zapleten odnos med Evropsko unijo in Rusijo poziva k dobro vodenemu in skladnemu diplomatskemu ukrepanju. Prihajajoči vrh med Evropsko unijo in Rusijo je vzbudil močna čustva, pri čemer se bo tam pogajalo o zelo pomembnih sporazumih za Evropsko unijo in Rusijo. Med drugimi vprašanji si mora Unija prizadevati zagotoviti varnost oskrbe z energijo za Evropo. V času, ko cene goriva in energije vztrajno naraščajo, je varnost oskrbe z energijo strateško pomembna za gospodarstvo celotne Evropske unije in tudi za domača gospodarstva držav članic.

Pred začetkom vrha EU-Rusija moramo razumeti, kako pomembno je za prihodnost Unije, da smo enotni na mednarodnem prizorišču. V zvezi s tem je obžalovanja vredno, da je začetek veljavnosti lizbonske pogodbe zdaj negotov. Ta vsebuje določbe, zaradi katerih bi postala Evropska unija močna partnerica v mednarodnih odnosih. Vesel sem, da je Unija podprla Poljsko v sporu z Rusijo glede izvoza naših proizvodov. Prepričan sem, da bo Poljska v prihodnjih letih pomagala razviti pozitiven odnos med Rusijo in Evropsko unijo.

  Josef Zieleniec (PPE-DE). - (CS) Ta vrh EU-Rusija bo prvi za ruskega predsednika Dmitrija Medvedeva. Unija bi morala izkoristiti začetek njegovega mandata ter si prizadevati za spremembo v medsebojnih odnosih za pragmatično, stvarno in strateško partnerstvo. Dejansko je to partnerstvo dolgoročno pomembnejše za Rusijo. Prednostna naloga predsednika Medvedeva je spoštovanje pravne države, kot trdi sam, in posodobitev gospodarstva. Za doseganje tega potrebuje Evropo. Na področju mednarodnih in trgovinskih odnosov tudi Rusija potrebuje partnerja, ki je stabilnejši in zanesljivejši od Kitajske ali Irana. Evropska unija ne predstavlja grožnje Rusiji. Nasprotno, Unija lahko Rusiji pomaga ohranjati status ključne udeleženke, ki bi jo sicer sčasoma izgubila zaradi elementov, povezanih z njenim enostranskim gospodarstvom in demokracijo. Vendar se strateško partnerstvo lahko zgradi le na temelju simetričnega dialoga med enakovrednima partnerjema. V tem okviru mora Rusija pokazati pot, nehati s poskusi ločevanja Evrope in Unijo obravnavati kot kolektivni subjekt. Kratkovidni besedni boji in izzivanje nepotrebno odlagajo nastanek pravega partnerstva z EU. Med razpravami o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU ter Rusijo bi se morali osredotočiti na vprašanja, ki so dolgoročno pomembna.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Strateško partnerstvo med EU in Rusijo je pomemben dejavnik na področju diverzifikacije in varnosti uvažanja energetskih virov v EU. Hkrati si moramo zapomniti, da je to sodelovanje ravno tako pomembno za Rusijo kot za EU, pri čemer se v EU uvaža do 60 % ruske surove nafte.

Mislim, da morajo evropski voditelji Rusiji dopovedovati, da država ne bi smela uporabljati svoje oskrbe z energijo kot orodje političnega zatiranja v zvezi z državami članicami EU ali državami nekdanje Sovjetske unije, zlasti Ukrajine.

Zdaj so pogajanja držav članic o oskrbi z rusko nafto in plinom dvostranska. Med obiskom državne dume Ruske federacije aprila leta 2007 sem se lahko prepričala, da tudi Rusijo zelo zanimajo pogajanja v zvezi z energetskimi vprašanji z EU kot celoto.

Končno želim kot tudi kolega gospod Elmar Brok izraziti strah, da se bo po neuspelem referendumu na Irskem glede lizbonske pogodbe položaj EU kot strateške partnerice oslabil glede na to, da je lizbonska pogodba dokument, v katerem so določene pristojnosti EU na področju skupne energetske politike.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, upam, da bomo kmalu dosegli sporazum o sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo. Pomembno je, da imata EU in Rusija enostaven, delujoč ter odkrit odnos. Partnerstvo mora biti zdravo in koristno za obe strani.

Kljub pragmatičnemu pristopu EU ne bi smela pozabiti na človekove pravice in jih tudi ni, pri čemer bi morala stremeti k aktivnemu dialogu z Rusijo o tej temi.

Varnost oskrbe z energijo je pomembno vprašanje v vsej Evropi, in ko govorimo o energiji, seveda govorimo tudi o Rusiji ter sodelovanju med EU in Rusijo. EU želi ohraniti varnost oskrbe, pri čemer hkrati zmanjšuje svojo odvisnost od zunanje oskrbe z energijo. Upam, da bo razprava na vrhu odprta, odkrita in predvsem plodna.

  Milan Horáček (Verts/ALE). - (DE) Gospod predsednik, med govorom gospoda Swobode sem se spomnil, da je „svoboda“ ruska beseda za „svobodo“, pri čemer sem spoznal, da je svoboda seveda nekaj, kar vsi potrebujemo. Človekove pravice in svoboda sta najpomembnejša stebra EU, pri čemer morata krepiti tudi naš dialog z Rusijo.

Prav zato, ker bo naslednji dialog potekal v Sibiriji, sem spoznal, da je Čita, prostor za pridržanje, kjer zadržujejo zapornika iz družbe Jukos Mihaila Hodorkovskega, Platona Lebedeva in druge, tudi v Sibiriji. Zato vas naprošam, da se na vso moč potrudite, da jih bodo izpustili, in tudi, da vzpodbudite Rusijo, da uresniči svobodo mnenja in tiska ter omogoči neovirano delo nevladnih organizacij, pri čemer je vse to zelo pomembno za našo skupno evropsko prihodnost.

  Hanna Foltyn-Kubicka (UEN). - (PL) Gospod predsednik, smo Skupnost, ki spoštuje pravno državo kot eno od temeljev, na katerih smo zgradili svojo identiteto. Enako bi morali pričakovati od naših političnih in gospodarskih partnerjev. Pozivam predstavnike Evropske unije na vrhu, da spregovorijo o popolnem upoštevanju Rusije, kar zadeva sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

To sodišče se ni ustanovilo zato, da bi bilo lažna institucija, pri čemer bi njegove sodbe upoštevali le tisti, ki so zagrešili manjše in včasih vprašljive prekrške na področju človekovih pravic. Ustanovilo se je, da bi zagotovilo, da se mučitelje, posiljevalce in morilce odvrne od nadaljnjih kaznivih dejanj, ker bi se zavedali, da bi dobili primerno kazen.

Ruska federacija mora zato tesno sodelovati s tem sodiščem in spoštovati njegove sodbe. Seveda se država, ki se ne drži sklenjenih sporazumov, ne more obravnavati kot zanesljiva partnerica. Dejanja Rusije so v velikem nasprotju z njenimi izjavami, da je zanesljiva dobaviteljica virov energije. To je ena od trditev, ki so priljubljene med ruskimi diplomati. Če se bo Rusija izkazala za tako zanesljivo, kot se je v zvezi s Čečenijo, gospo Politovsko ali gospodom Litvinenkom, se bo Evropska unija v zgodovino napisala kot najbolj naivna institucija, kar je kdaj obstajala.

  Gerard Batten (IND/DEM). – Gospod predsednik, spregovoril bom v imenu gospe Marine Litvinenko, ki so ji moža Aleksandra Litvinenka umorili v Londonu decembra leta 2006. Umorjen je bil s polonijem 210, radioaktivno snovjo, pri čemer jo 97 % proizvede jedrski obrat Avangard v Rusiji. Umor ima vse značilnosti zelo naprednega umora, kot so tisti, ki jih izvajajo ruske varnostne službe. Glavni osumljenec v primeru je gospod Andrej Lugovoj, poslanec ruskega parlamenta, pri čemer se ga v skladu z rusko ustavo ne more izročiti.

Neposredno želim nagovoriti gospo Ferrero-Waldner: gospa Litvinenko prosi, da Svet in Komisija med vrhom predsednika Medvedeva opozorita na vprašanje umora gospoda Litvinenka. Gospa Litvinenko želi, da se reši umor njenega moža ter kaznuje njegove morilce. Vrh je popolna priložnost za napredovanje pri tem. Prosim, pomagajte ji.

(Ploskanje.)

  Vytautas Landsbergis (PPE-DE). – Gospod predsednik, nadaljujem s podobnimi pripombami kot prejšnji govornik. Ruska vlada bi morala storiti vse v svoji moči, da bi dokazala, da ni naročila terorističnega umora britanskega državljana, torej tudi evropskega državljana, Aleksandra Litvinenka. Ker ruski vladi ni uspelo dokazati, da ni dala tovrstnih navodil, pri čemer je celo zavrnila ustrezno sodelovanje z britanskimi preiskovalnimi organi, to posledično kaže, da je uradna vpletenost Rusije v umor politično dokazana.

Nova Rusija, kot pravijo mnogi, se pogosto obnaša kot teroristična država, pri čemer mora na vrhu v Hanti-Mansisku EU pozvati predsednika Medvedeva, naj ustavi tako prakso.

Mater iz Beslana, ki skušajo izvedeti, kdo je naročil napad na šolo ter streljanje z raketnimi metalci in težkimi mitraljezi na vse, tudi na njihove otroke, ne bi smeli sodno preganjati. EU mora podpirati vsaj šibkejše od sebe, britansko vlado in matere iz Beslana.

  Janez Lenarčič, predsedujoči Svetu. − Zelo bom kratek glede na pozno uro. Mislim, da je gospod poslanec Severin rekel, pri čemer citiram v angleščini: „Russia is a divisive issue in the European union“. Ne glede na to mislim, da sem v današnji razpravi v tem parlamentu slišal predvsem dva elementa zelo širokega soglasja, zelo širokega.

Prvič, da potrebujemo dobre odnose med Evropsko unijo in Rusko federacijo. S tem se seveda lahko samo strinjam. Ruska federacija, kot je bilo rečeno nekajkrat, je svetovna sila, ena od ključnih igralk na mednarodnem prizorišču, kot je rekel gospod Millán Mon, in poleg tega tudi naša soseda. Skratka, obsojeni smo na sobivanje z Rusko federacijo, pri čemer bo to sobivanje kakovostno le, če bo temeljilo na partnerstvu in sodelovanju. To predsedstvo je odločeno gojiti dialog v smeri poglabljanja tega partnerstva in sodelovanja, dialog, ki vključuje vsa vprašanja, ki zanimajo obe strani, tudi tista, glede katerih se ne strinjamo in o čemer sem govoril v svojem uvodnem nastopu.

Drugi pomemben element zelo širokega soglasja, ki ga zaznavam tukaj v tem prostoru, je pomen, ki ga poslanke in poslanci pripisujete skupnim stališčem Evropske unije. Tukaj se ne bi mogel bolj strinjati. Področje, kjer je bilo to še posebej in največkrat izpostavljeno, je področje energetike. Dejstvo je, da nobena posamezna država članica v ločenih pogovorih z dobavitelji, kot je Ruska federacija, ne more doseči tako dobrega dogovora, kot ga lahko dobi Unija kot celota. In zato je skrajni čas, da v resnici zaživi skupna zunanja evropska energetska politika.

V tem kontekstu so bili omenjeni tudi plinovodi in naftovodi. Naj rečem samo to: če bi mi v Evropski uniji bili sposobni doslej že vzpostaviti pravi, resnični notranji energetski trg, bi bilo popolnoma vseeno, kje poteka kakšen plinovod ali naftovod.

Naj končam z naslednjim: slovensko predsedstvo se zelo veseli dejstva, da se naše predsedovanje končuje ravno z vrhom EU-Ruska federacija, z vrhom, ki tokrat zaradi določenih novih okoliščin, novega predsednika v Rusiji in mandata, ki ga je po dolgotrajnih pogajanjih vendarle uspela doseči, vrha, ki torej zaradi teh novih okoliščin veliko obeta, pri čemer upamo, da se bodo ta pričakovanja uresničila.

  Benita Ferrero-Waldner, komisarka. − Gospod predsednik, mislim, da je v našem odnosu ključna medsebojna soodvisnost, ki jo je omenilo veliko govornikov. Na eni strani je v našem interesu imeti dober odnos z Rusijo, strateško partnerico in sosedo, kot je pravilno povedal predsednik. Vendar je pomembno tudi, da je Rusija partnerica v iskanju rešitev za težave in ne partnerica za težave, kar je drugi del tega.

Zelo pazljivo sem poslušala in si zapisovala vse vaše pripombe. Ne bom sposobna takoj odgovoriti na vsa vaša vprašanja in pripombe, a dovolite mi, da podam nekaj splošnejših in podrobnejših pripomb.

Prvič, Rusija je danes zelo pomembna energetska partnerica, pri čemer imamo zaradi pogajalskega mandata za nov sporazum že skupno stališče EU o energiji, ker imamo skupen mandat. Ni bilo lahko doseči mandata, a zdaj ga imamo, pri čemer služi kot okvir za naša pogajanja. Zato je bilo zelo pomembno, da ga dosežemo. Kot sem rekla, želimo vključiti načela energetske listine v nov sporazum. Odnos med EU in Rusijo temelji na tem, pri čemer ne gre za enosmerno ulico. Mi predstavljamo pomemben trg in vir naložb, pri čemer je tudi Rusija zelo pomembna dobaviteljica za nas. Spet je tu soodvisnost, pri čemer moramo imeti enaka načela: vzajemnost, preglednost in nediskriminacija.

Eden od ciljev energetske politike Evropske unije je doseganje raznolikosti poti oskrbe in virov energije, pri čemer bi se povečali konkurenca ter varnost na energetskem trgu EU. To ni protiruska politika. Mislim, da bo Rusija ostala ključna dobaviteljica za nas, vendar kateri koli razumen potrošnik širi tveganje, zlasti ob naraščanju cen energije. Glede na našo naraščajočo soodvisnost na področju uvoza, zlasti plina, bo količina ruskega plina, ki ga želimo kupiti, najbrž zrasla, pri čemer potrebujemo jasno politiko raznolikosti.

Naj spregovorim o trgovini na splošno. Zelo pomembno je, da Rusija postane članica STO. To ni pomembno le za Rusijo, ampak tudi za nas. Zato bomo nadaljevali z aktivnim delom v Ženevi in dvostransko, da bi dosegli dogovor. Mislim, da Rusija potrebuje članstvo v STO, da bi posodobila svoje gospodarstvo, pri čemer sem prepričana, da je s tem predsednikom to mogoče, kar velja tudi za predsednika Putina, ki je podpiral to vprašanje.

Naj hitro omenim nevladne organizacije in vprašanje človekovih pravic: v rednem stiku smo z ruskimi nevladnimi organizacijami, pri čemer njihove skrbi izražamo v naših pogovorih z ruskimi organi. Pripravljeni smo opozoriti na posebne primere, ko je to potrebno, pri čemer jih še vedno finančno podpiramo s pomočjo evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice.

Glede vprašanja človekovih pravic na splošno: z Rusi se posvetujemo glede človekovih pravic. Zares govorimo o posebnih primerih, zagovornikih človekovih pravic in včasih o sodnih primerih. Zlasti nas skrbi položaj na severnem Kavkazu. Na voljo imam le pet minut, pri čemer bi lahko obširno govorila o severnem Kavkazu, Gruziji, Abhaziji, Južni Osetiji in tudi o Gorskem Karabahu ter Moldaviji. To bo in je zelo pomembno.

V zvezi z Britanskim svetom sem hotela povedati tudi, da je EU podpirala vlado Združenega kraljestva v sporu z Rusijo glede pisarn Britanskega sveta v Sankt Peterburgu in Ekaterinburgu. Mislim, da imamo zdaj z Rusijo dober dialog o kulturnem sodelovanju, pri čemer upam, da bo ponudil priložnost, da se poudari vrednost teh stikov. Seveda bomo premislili o tem, ali bi lahko storili še več.

Glede ugro-finskih manjšin: kot veste, se ukvarjamo z izvajanjem pripravljalnih ukrepov za 2,5 milijarde EUR, ki jih je Parlament vključil v letošnji proračun, pri čemer v ta okvir spada izvajanje Konvencije o pravicah manjšin Sveta Evrope, v kateri je udeležena tudi Rusija. Mislim, da bi morala obravnavati tudi nacionalne manjšine v Rusiji.

Glede univerzitetnih izmenjav: Želim povedati le, da spodbujamo take izmenjave z Rusijo, ki po eni strani potekajo prek programov Erasmus Mundus in Tempus. V naslednjih letih bomo povečali naše sodelovanje v teh programih. Poleg tega je Rusija pokazala tudi veliko zanimanje za članstvo v sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj, ki bo v prihodnosti mogoče zelo pomemben znak za program SIGMA. Imamo Inštitut za evropske študije, pri čemer bomo morda mi, Rusija in Evropska unija, sodelovali z njim in podvojili naš prispevek.

Pred koncem še nekaj splošnih besed: uradna uvedba tega novega sporazuma je, pri čemer mislim, da se vsi prisotni strinjajo, zelo pomemben dogodek in priložnost. Obstaja velik potencial, pri čemer se v celoti strinjam z našim predsedstvom, da bo to zelo pomemben dogodek.

Vemo, da pogajanja ne bodo lahka. Morajo biti razumljiva in prav zaradi tega, ker imamo obsežen mandat, bodo do določene mere zapletena ter se ne bodo kmalu zaključila. Vendar ta trden mandat kaže tudi, da obstaja enotnost. Obstaja enotnost mandata. Težko ga je bilo doseči, a zdaj, ko ga imamo, nam dovolite napredek, pri čemer vas pozivam za vašo podporo.

Končno, kot vsi vemo, mora biti ta odnos strateški. Oddaljimo se torej od dnevnih vznemirjenj in novic ter si oglejmo širši zgodovinski okvir Evrope in Rusije ter tudi mnoge naše skupne interese. Poiskati moramo način za obvladovanje naših razhajanj in hkrati omogočiti dialog. Obstaja priložnost. Izkoristiti jo moramo, pri čemer sem prepričana, da bomo posledično skupaj dosegli trdno partnerstvo.

  Predsednik. − Prejel sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾v skladu s členom 103(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Ramona Nicole Mănescu (ALDE ), v pisni obliki. – (RO) Vrh EU-Rusija, ki bo potekal 26. in 27. junija v Hanti-Mansisku v Sibiriji, predstavlja dvojni začetek: na eni strani je to prvi stik Evropske unije z novim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedevem, na drugi strani se načrtuje pogajanje za nov sporazum o partnerstvu, ki bi določil okvir za razvoj odnosov med Evropsko unijo in Rusijo.

Ker 40 % zemeljskega plina, ki ga uvozijo evropske družbe, prihaja iz Rusije, mora slednja olajšati naložbe EU s sprejetjem pregledne zakonodaje in odprtjem sistema plinovodov, pri čemer bi se evropskim družbam omogočilo, da plin kupujejo neposredno od proizvajalcev v srednji Aziji.

Evropska unija ne sme ostati ravnodušna do usode tistih, ki živijo v konfliktnih regijah; skupaj z Rusijo in drugimi vpletenimi stranmi moramo poiskati način za rešitev „zamrznjenih“ konfliktov ter tudi konfliktov v Moldaviji in na Kavkazu.

Upam, da bo sporazum o partnerstvu okvir, znotraj katerega se bodo razvijali odnosi med Evropsko unijo in Rusijo; vseeno ne bi smeli pozabiti, da naš cilj ni podpisati sporazuma o partnerstvu, ampak v sporazum vključiti klavzule, ki bi lahko vodile k demokraciji, varnosti in povečanju življenjskega standarda v Evropi, od Kavkaza do Atlantika.

  Katrin Saks (PSE), v pisni obliki. – (ET) Gospod predsednik, ta teden v Hanti-Mansisku poteka redno srečanje na vrhu med Evropsko unijo in Rusijo, pri čemer mu bo na istem mestu sledil peti svetovni kongres ugro-finskih narodov. Med ugro-finske narode spadajo prvotni prebivalci te regije, pastirji severnih jelenov iz plemen Hanti in Mansi, po čemer je ta kraj, ki leži med sibirskimi močvirji in tundro, tudi poimenovan.

Tega svetovnega kongresa se bo udeležila tudi petčlanska delegacija iz Evropske unije; Madžari, Finci in Estonci spadajo med ugro-finske narode, pri čemer izvirajo iz Sibirije. Upam, da bomo na ta način uspešno opozorili na majhne narode, saj njihovemu jeziku grozi izumrtje in njihovo tisoče let staro kulturo nadomeščajo poslovni dogodki.

Evropska unija bi morala ostati zvesta svojim vrednotam in jih braniti, pri čemer ne sme postati zaslepljena v regiji, od koder izvira največ energetskih virov Rusije. Tamkajšnje reke nafte so vodile v konflikt med tradicionalnim načinom življenja prvotnih prebivalcev in vse večjo potrebo človeštva po nafti.