PREDSEDUJOČA: GOSPA ROTHE
Podpredsednica

(Seja se je začela ob 10.05.)

  Predsednica. − Naslednja točka je razprava o poročilu (A6-0169/2008) z naslovom Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil (2007/2259(INI)), ki ga je v imenu odbora za promet in turizem pripravila Zita Gurmai.

  Zita Gurmai, poročevalka. − (HU) Najlepša hvala. Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, v našem vsakodnevnem življenju smo vedno bolj odvisni od prometa. Tudi evropsko gospodarstvo se zanaša na učinkovit cestni promet. Vendar so se zaradi vedno večjega prometa pojavile resne socialne težave. Povzroča zastoje na cestah in v mestnih območjih, resne okoljske in zdravstvene težave, tratenje energije ter zlasti nesreče. Zelo na kratko je tukaj nekaj pretresljivih statističnih podatkov: emisije ogljikovega dioksida iz cestnega prometa znašajo na letni ravni skupaj 835 milijonov ton; vsako leto na cestah umre 40 000 ljudi; stroški, povezani s prometnimi zastoji, v Evropski uniji letno znašajo 50 milijard EUR, kar je 0,5 % BDP Skupnosti, pri čemer se lahko ta številka do leta 2010 povzpne do 1 % BDP EU.

Vendar imam dobro novico: težave lahko zmanjšamo. Elektronski nadzor stabilnosti bi lahko vsako leto rešil približno 4 000 ljudi, pri čemer bi lahko število poškodb in smrtnih žrtev v cestnem prometu zmanjšali za 5–15 %, če bi bil avtomobilski sistem za klic v sili e-klic popolnoma uveljavljen po vsej Evropi. To bi vsako leto rešilo več kot 2 500 življenj, kar predstavlja prihranek 22 milijard EUR. Primerna programska oprema in sprotne informacije o prometu v nadzornih centrih bi omogočile 40-odstotno zmanjšanje zastojev.

Celo iz teh nekaj številk, ki sem jih navedla, je jasno, da imajo sistemi inteligentnih vozil nedvomne prednosti, vendar ostaja uporaba teh sistemov zaenkrat omejena. Po drugi strani bo v Združenih državah od leta 2012 elektronski nadzor stabilnosti obvezen v vseh novih avtomobilih. Glavni razlog za to, da ti sistemi niso bolj razširjeni je, da so dragi, pri čemer primanjkuje ustreznih informacij in inteligentne infrastrukture. Vendar se moramo vprašati, ali lahko dopustimo razmere, v katerih državljani Evrope ne morejo izkoristiti svojih pravic. Verjamem, da ima vsak od njih in tudi vsak od nas pravico do varne, trajnostne in učinkovite mobilnosti.

Ker se je mobilnost povečala in se še naprej stalno povečuje, so težave, ki sem jih omenila, po obsegu evropske, pri čemer se moramo odzvati na evropski ravni, če mobilnost ni najboljša ali varna. Odstraniti je treba ovire na trgu, spodbujati zahteve po inteligentnih komunikacijskih tehnologijah ter razviti povezljivo inteligentno infrastrukturo na evropski ravni. Že dosežene rezultate pri evropskih raziskavah in razvoju na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij je treba ohraniti in izboljšati, zlasti ob upoštevanju ustrezne interakcije med voznikom in vozilom. Vse te stvari so nujne za evropsko gospodarstvo in družbo ter v interesu evropske industrije, če upoštevamo, da sta industrijska sektorja na Japonskem in v Združenih državah (če navedem le en ali dva primera) velika konkurenta. Evropski nosilci odločitev so to spoznali, zaradi česar je pobuda Inteligentni avtomobil vodilni projekt v okviru pobude i2010.

Na splošno se zato strinjam s sporočilom Evropske komisije ter podpiram prizadevanje zadevnih strank za širitev primerne uvedbe inteligentnih informacij in varnostnih tehnologij v vozilih. Priznati moramo, da je proces še vedno na začetku, vendar imamo zdaj informacije o razvojnih dosežkih, do katerih je prišlo od začetka pobude Inteligentni avtomobil. Že opravljeno delo ni nepomembno, pri čemer razumno napredujemo. Vendar hkrati zelo radovedno pričakujem naslednje poročilo o napredku, pri čemer sem prepričana, da sem tudi sama s skromnimi sredstvi prispevala k cilju spodbuditi čim širšo uvedbo sistemov, ki rešujejo življenja, so okolju prijazni in izboljšujejo učinkovitost prometa.

Ne nazadnje se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali pri delu: Generalnemu direktoratu za informacijsko družbo in medije Evropske komisije ter sekretariatu odbora za promet in turizem Evropskega parlamenta; zahvaljujem se kolegom poslancem tega parlamenta in tistim, ki danes ne morejo biti tukaj, za njihove pripombe in predloge sprememb ter strokovnim organizacijam za njihove koristne nasvete, povabila in razlage. Vsem se najlepše zahvaljujem za sodelovanje.

  Antonio Tajani , komisar. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospa Gurmai, čeprav nadomeščam komisarko Reding, ki je pristojna za današnjo razpravo, menim, da je vprašanje izjemno pomembno, ker je bistven del strategije, za katero si nameravata v naslednjih nekaj letih prizadevati Komisija in moj oddelek, da bi na primer zmanjšala število smrtnih žrtev v cestnem prometu v Evropski uniji.

To pobudo smo dolžni obravnavati kot politično prednostno nalogo; državljani nas opazujejo, pri čemer zlasti mladi pričakujejo, da jim bomo zagotovili odgovore, nasvete, predloge in zamisli, da bodo lahko uporabljali ceste Evropske unije, ne da bi tvegali izgubo lastnega življenja.

Zato je današnja razprava tako kot sinočnja izjemno pomembna in zato so izjemno pomembni dogodki, ki jih organizira Evropska komisija. V Bruslju bo 10. julija potekala pobuda za mlade, na kateri bodo imeli priložnost razpravljati o varnosti v cestnem prometu, pri čemer bo med francoskim predsedovanjem potekal niz dogodkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, med katerimi bo najpomembnejši v Parizu 13. oktobra, čeprav bodo tudi v drugih evropskih mestih potekali dogodki, povezani z delovanjem na tem področju, da bi povečali ozaveščenost javnosti ter zlasti ozaveščenost mladih.

Gospa predsednica, gospe in gospodje, z vidika današnje razprave se zahvaljujem Parlamentu v celoti in čestitam poročevalki za odlično in obsežno poročilo. Strinjam se zlasti s tem, da njeno poročilo priznava velike možnosti tehnologij in sistemov, ki jih spodbuja pobuda „inteligentni avtomobil“. Podpora Parlamenta je ključna za to, da bodo ti sistemi dosegli udeležence v cestnem prometu.

Državljani so najpomembnejši in so cilj te pobude od samega začetka. Kot udeleženci v cestnem prometu se morajo državljani soočati z vedno težjimi odločitvami na področju mobilnosti, pri čemer so sporočila javnega in zasebnega sektorja v nekaterih primerih zapletena ali celo nasprotujoča si. Zato se strinjam s Parlamentom, ki poziva k uvedbi nadaljnjih ukrepov, kot so spodbude, usposabljanje voznikov in informacijske kampanje za udeležence v prometu, kar bo pripomoglo k temu, da bodo varnejša in bolj ekološka vozila pridobila večji tržni delež.

Zlasti zame kot dolgoletnega poslanca tega parlamenta je spodbudno, da je ta parlament priznal sistem E-klic kot eno od ključnih prednostnih nalog pobude „inteligentni avtomobil“. Zaradi sistema e-klic smo zelo napredovali, pri čemer bo Komisija ob koncu tega leta Parlamentu in Svetu predstavila novo sporočilo, ki bo določilo zadnje korake v zvezi z uvedbo sistema E-klic.

Parlamentu se zahvaljujem tudi, ker podpira naše prizadevanje za odkritje najboljšega načina za doseganje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij CO2 z inteligentnimi tehnologijami ter za napotke v zvezi z morebitnimi ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli. Ta sektor je vseeno šele na začetku, pri čemer je treba na primer izvajati uredbo o ciljih v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2; ponovno razmišljam o nadaljnjih ukrepih v prometnem sektorju, ki temeljijo zlasti na celostnem pristopu. V tem smislu bo podpora Parlamenta ključna.

  Dieter-Lebrecht Koch, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, javnost mora imeti dvojno korist zaradi možnosti v zvezi z večjo varnostjo v cestnem prometu. Zato poleg poročila, ki ga danes obravnavamo, pozivam k več raziskavam in izobraževanju o varnostnih prednostih, ki jih prinašajo sistemi za pomoč voznikom. Večina ljudi nima nikakršnih praktičnih izkušenj v zvezi s temi sistemi in zato ne more ceniti tega, da imajo prvič sistemi za pomoč voznikom nesporne varnostne možnosti, konec koncev je vzrok približno 80 % prometnih nesreč voznikova napaka, drugič, da je zaradi njih vožnja manj stresna, tretjič, da podpirajo voznike in zmanjšajo njihovo breme, ne da bi posegali v njihovo končno odgovornost, ter četrtič, da spodbujajo varčen in okolju prijazen način vožnje. Glede na nedavne študije lahko sistemi za pomoč voznikom preprečijo do ene tretjine vseh resnih nesreč, če jih uporabljajo vsi vozniki.

Sistemi, kot so prilagodljivi tempomat (ACC), pomoč pri menjavi pasov in elektronski nadzor stabilnosti (ESC), so tehnično dobro razviti in zelo zanesljivi. Po drugi strani je treba tudi njih redno tehnično pregledovati in testirati po večjih popravilih zaradi nesreč. Sistemi inteligentnih vozil pomagajo pri popolni izognitvi tveganim razmeram, pri čemer zato, ker zmanjšajo obremenjenost voznikov, vodijo k bolj sproščenemu in previdnemu načinu vožnje.

Žal ti sistemi še niso standardni sestavni deli vozil. Kljub „viziji nič“ se bodo v prihodnosti nesreče še vedno dogajale. Od konca leta 2010 bodo morala biti vsa nova vozila opremljena z elektronskim satelitskim sistemom za klic v sili E-klic, tako da bo strokovna pomoč na voljo v „zlati uri“ takoj po prometni nesreči, kot temu pravijo zdravniki.

Prek evropske telefonske številke za klic v sili 112 prejmejo center za klic v sili in reševalne službe hitro samodejno obvestilo o prometni nesreči in natančni lokaciji. Vendar mora biti pred prihodom reševalnih služb vsak od nas sposoben nuditi prvo pomoč. V kabinah sodobnih vozil obstaja tudi nevarnost senzorne preobremenitve. Vedno bolj zapleteno upravljanje vsakodnevnih možnosti, kot so klimatske naprave, avtoradii in navigacijski sistemi skupaj z zvočnimi in vizualnimi signali sistemov pomoči, kot so sistemi za samodejno parkiranje, naprave za nadzor odbijačev, naprave za preprečitev zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika ali preobremenitve vozila in druge naprave lahko zmedejo ali celo preobremenijo voznike.

Kljub vsem možnostim ostaja težava zamenjave voznega parka. To je najprej vprašanje dostopnosti. Žal se povprečna starost naših vozil povečuje, namesto da bi se zmanjševala. Vozila morajo ostati dostopna. To je naša odgovornost.

Nazadnje se najlepše zahvaljujem gospe Gurmai za odlično delo.

  Silvia-Adriana Ţicău, v imenu skupine PSE. – (RO) Gospa predsednica, gospod komisar, spoštovani kolegi. Čestitam gospe Gurmai za poročilo, pri čemer sem prepričana, da bo tudi zaradi nje načrt, ki ga mora Komisija pripraviti jeseni 2008, da pospeši uvedbo spodbud za inteligentne avtomobile, bolj ambiciozen.

Pobuda „Inteligentni avto“, ki se je začela leta 2006, je glavni projekt v i2010, ki predstavlja strateški okvir Komisije za informacijsko družbo do leta 2010. Eden od sestavnih delov programa E-varnost je izvedba sistema E-klic do leta 2010, pri čemer bo ta sistem samodejno poklical reševalne službe in zagotovil podatke glede točnega položaja vozila. Vseeno je pomembno, da države članice podpišejo memorandum o soglasju. Podpiram uvedbo tega sistema kot standardno opremo za vsa nova vozila od leta 2010.

Z uvedbo sistema elektronskega nadzora stabilnosti, ki zmanjša nevarnost drsenja, bi lahko v Evropi vsako leto rešili 4 000 življenj. Žal so glede na strategijo proizvajalcev avtomobilov te naprave na voljo v majhnem deležu in pogosto v paketu zelo dragih možnosti. Ni dovolj postaviti si cilj, da mora biti od leta 2012 sistem za nadzor stabilnosti na voljo za vse modele, ampak je pomembno tudi uvesti spodbude za kupce, da bodo izbrali to možnost. Ugotovljeno je bilo, da bi se lahko izognili 60 % trkov v čelni in zadnji del vozil, če bi vozniki imeli sisteme pomoči pri zaviranju in sisteme za preprečevanje nesreč. Prav tako bi sistemi za izboljšanje vidljivosti, ki avtomobile opremijo s prilagodljivimi žarometi, lahko zmanjšali število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki vključujejo žrtve med pešci, za 30 % ter število prometnih nesreč, v katere so vključeni kolesarji, za 15 %.

Menim, da je zelo pomembno zagotoviti zaupnost podatkov, pri čemer izpostavljam, da je postalo nujno potrebno pravno pojasniti odgovornost v primeru nesreč za avtomobile, ki so opremljeni z napravami za pomoč pri zaviranju ali napravami za nadzor drsenja. Avtomobilska industrija mora sprejeti evropski kodeks dobre prakse za razvoj in testiranje naprednih sistemov pomoči za proizvajalce ... za voznike avtomobilov, oblikovan v okviru RESPONSE.

Ne nazadnje je obstoj Skupnosti in nacionalnih shem za finančno podporo pri nakupu inteligentnih avtomobilov bistven za obsežno uporabo teh sistemov. Čestitam gospe Gurmai za poročilo, pri čemer dejansko čakamo na ambiciozen načrt Komisije za uvedbo inteligentnih avtomobilov.

  Paweł Bartłomiej Piskorski, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, kot je bilo včeraj povedano, ste prišli sem v novi vlogi ob nadvse primernem času med razpravo o prometu.

V teh dneh razpravljamo o različnih vprašanjih, ki morajo izboljšati varnost v cestnem prometu in kakovost prometa. Pred dvema dnevoma smo govorili o varnosti pešcev in kolesarjev, pri čemer smo včeraj obravnavali prevoz nevarnih snovi in varnost prometnih sistemov. Danes obravnavamo sama vozila, in sicer kako narediti vozila, ki jih na cestah v Evropski uniji uporabljajo ljudje, čim bolj varna.

Naš cilj je jasen, in sicer omogočiti državljanom EU, da se premikajo učinkoviteje, ter narediti njihova življenja udobnejša, vendar se morajo hkrati počutiti varnejše, da lahko volivcem, ljudem povemo, da smo z uredbami pozitivno prispevali k temu. Posebni ukrepi Evropskega parlamenta kažejo, kako pomemben je ta parlament in tudi, da prinašajo evropska zakonodaja in evropske institucije nekaj pozitivnega in očitnega v življenja vseh.

Med razpravljanjem o pobudah za varnejša vozila ne smemo pozabiti na dve stvari. Najprej obravnavamo avtomobil in vse sisteme: sisteme za nadzor hitrosti, stabilnosti in ohranjanje razdalj med vozili, pri čemer so vsi ti sistemi podpore skupaj z navigacijskimi sistemi zelo pomembne stvari za izboljšanje delovanja avtomobila, tj. orodja tistih, ki potujejo po cesti.

Vendar ne smemo pozabiti, pri čemer je to v teh govorih primerno izpostaviti, da je za državljane in tiste, ki potujejo po cestah, zelo pomembno tudi vprašanje komunikacij v primeru tragedije, prometne nesreče ali drugih nesrečnih dogodkov. Državljani morajo zaupati, da bodo zaradi tehnične opreme in sistemov, ki jih uvajamo, čim hitreje dobili pomoč.

Obe vprašanji sta zelo pomembni. To pomeni učinkovit informacijski sistem, da lahko v primeru nesreče prispe pomoč, in hkrati sisteme, ki izboljšajo vozila sama.

Pri obravnavanju poročila, ki ga moja politična skupina podpira, moramo opozoriti tudi na njegove omejitve. Najprej pri obravnavanju inteligentnih avtomobilov ne smemo pozabiti, da je zelo pomemben del inteligentnega avtomobila inteligentni voznik. To ni nepomembno, pri čemer je zelo pomembno vprašanje izobraževanja. V veliko primerih smo ugotovili, da tehnološkega napredka niso spremljale izboljšave v zvezi z varnostjo. Zakaj? Ker so se vozniki kljub izboljšani tehnologiji in hitrejšim avtomobilom med vožnjo počutili nepremagljive. Boljše ceste so pomenile, da lahko vozijo hitreje. Zato je zelo pomembno tudi vprašanje izobraževanja, ki kaže, kaj je uporabno pri sodobni tehnologiji, vendar tudi njene omejitve, ter da vozniki ne smejo zlorabiti sodobnih tehnologij, ki jih bomo, upam, uvedli.

Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje tržnih sil, ker ni zagotovil, da bodo uredbe, ki jih bomo uvedli, ne glede na to, kako dobre, uporabne, primerne in koristne bodo za voznike, privedle do takojšnje menjave vozil za avtomobile, za katere menimo, da so varnejši, učinkovitejši in preprostejši za uporabo. Ni zagotovil, ker seveda obstaja ovira, in sicer cena. Ta ovira lahko resno omeji dostop do teh vozil. Ne podpiram sistemov, ki vključujejo financiranje, pri čemer je za Komisijo in vse nas to tudi nekakšen intelektualni izziv, da vemo, kaj narediti, ter ne le narediti varnejših vozil in boljših cest, ampak državljane Evropske unije spodbuditi, da jih bodo hoteli uporabljati in imeli finančne sposobnosti, ki so za to potrebne.

Ponovno se zahvaljujem poročevalki in izražam odločno podporo temu poročilu.

  Sepp Kusstatscher, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospod komisar, ki mu čestitam kot novincu v našem parlamentu, gospe in gospodje, tukaj imamo poročilo s preveč predlogi. Zagotovo lahko pohvalim gospo Gurmai za veliko zamisli, ki so vključene v to poročilo, da bi spodbudili tehnično izpopolnjenost vozil na naših cestah.

Za uvod se ne morem upreti pripombi v zvezi z izrazi „inteligentno vozilo“, „inteligentna infrastruktura“ in „inteligentne varnostne naprave“. Kot sem dejal že v odboru za promet in turizem, se mi zdi popolnoma neprimerno uporabljati te izraze za avtomobile in ceste. Intellegentia, intellegere, intellegens – ti latinski izrazi so povezani z bistroumnostjo, zaznavanjem in razumevanjem. Nanašajo se na miselno sposobnost ljudi, na njihovo sposobnost razumevanja, povzemanja, reševanja težav in uporabe znanja. Z jezikoslovnega vidika je popoln nesmisel govoriti o inteligentnih vozilih in inteligentnih cestah.

V obrazložitvi gospa Gurmai piše: „Vseeno pa vedno večji cestni promet sproža resne družbene in okoljske probleme, kot so zasičenost cestnega omrežja in mestnih območij, škoda na okolju in javnem zdravju, tratenje energije, nesreče, predvsem pa nepotrebne izgube življenj.“ S tem se strinjam v celoti. Niti ne poskušam zanikati, da pametno zasnovana tehnologija takšne vrste, kot prevladuje v tem dokumentu, lahko pripomore k manj nevarnemu cestnemu prometu, ki je prijaznejši do okolja. Vendar je to le del rešitve resničnih družbenih in okoljskih težav.

Pred kratim sem bil v veliko šolskih učilnicah. Med temi obiski sem izkoristil priložnost in nekaj učencev višjih razredov vprašal, kateri so po njihovem mnenju glavni vzroki veliko prometnih nesreč. Prvi odgovori so bili vedno „prehitra in nevarna hitrost ter vožnja pod vlivom alkohola“. Vendar so rešitve, ki jih tukaj obravnavamo, skoraj v celoti takšne, kot jih zagotavlja avtomobilska industrija, ki poskuša prodati vedno več novih in tehnično izpopolnjenih vozil.

Če so naraščajoče cene goriva težava, če je nujno treba zmanjšati porabo energije na splošno, če je treba zmanjšati neodgovorno velike emisije CO2 in če hočemo narediti nekaj za boj proti podnebnim spremembam, tega ne smemo reševati s filozofijo „vedno več, višje, hitreje, bolj izpopolnjeno in mobilno“, ampak s sprejetjem drugačnega življenjskega sloga, v katerem prevladuje bolj počasno, skromno in gospodarno.

Oporekam eni točki. Poročevalka piše: „Za potrošnika je ključno vprašanje, ali so ti sistemi cenovno dostopni. Številni potrošniki si jih enostavno ne morejo privoščiti. Zato je pomembno, da inteligentni transportni sistemi čim hitreje postanejo cenovno dostopni kar najširšemu krogu potrošnikov.“ Inštitut za okolje in napovedovanje (UPI) v Heidelbergu je pred nekaj leti izračunal, da vlada, to pomeni davkoplačevalci, v Nemčiji povprečnemu avtomobilu dodelijo subvencijo v višini približno 3 000 EUR, če upoštevamo vse neposredne in posredne stroške prevoza. Nesprejemljivo je, da so uničevanje okolja in tveganja za javno zdravje subvencionirana. Nasprotno morajo tisti, ki povzročijo škodo, plačati v skladu z načelom o preglednosti stroškov.

Gradnja in vzdrževanje cest nista edina dejavnika stroškov. Ti so tudi uporaba zemljišč in veliko oblik škode za naravo in zdravje ljudi. Prosim, ne razumite me narobe, saj ne nasprotujem boljši tehnologiji, ampak tej slepi veri vanjo. Če hočemo subvencionirati mobilnost, moramo najprej podpreti železniški promet, lokalni javni promet, kolesarjenje in hojo. To je bolj inteligentno, zdravo, varno in okolju prijazno.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospa predsednica, poročilo Zite Gurmai in priporočila, ki jih vsebuje, so še en korak k izboljšanju varnosti v cestnem prometu v Evropski uniji. Večina nas uporablja vozila na teh cestah. Opremljena so s tehnologijami, ki se stalno izboljšujejo: s katalizatorji, sistemoma ABS in ASC, žarometi, varnostnimi pasovi in tako naprej. Vendar vedno obstaja „ampak“. Na splošno je ta elektronska oprema prilagojena za drage avtomobile, ki morajo opraviti varnostne teste, imajo območja, namenjena za deformacijo, in so opremljena z veliko zračnimi blazinami ali posebnimi pasovi. Ta vozila lahko prestanejo skoraj vsako nesrečo, vendar je na naših cestah žal večina vozil iz srednjega ali nižjega cenovnega razreda. Še bolj pomembno je, da se prodaja teh vozil stalno povečuje, pri čemer se bomo po pisanju avtomobilskih revij kmalu utapljali v valu poceni avtomobilov iz Indije, Kitajske in drugih držav. Cena je očitno povezana s kakovostjo in opremo. Avtomobili, ki stanejo med 2 000 in 5 000 EUR, imajo zelo malo opreme poleg motorja, volana, koles, sedežev in v nekaterih državah morda enega varnostnega pasu.

Zelo spodbudno je, da v takšnih razmerah obstajajo ljudje, ki nas poskušajo narediti varnejše. Cene nenehno padajo, pri čemer se lahko obvezna oprema stalno širi. Ne le varnostni pasovi ali ekološki motorji. Morda bodo v prihodnosti protiblokirni zavorni sistem ali sistemi samodejnega nadzora stabilnosti postali obvezni.

Čestitam Ziti Gurmai za inovativno poročilo. Prepričan sem, da bomo sporočilo razumeli in podprli kljub zapletenim imenom in delovanju teh delov opreme. Poskušamo se boriti proti velikemu številu prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri čemer bo naša politična skupina podprla to poročilo, tako kot je prejšnja, ki smo jih včeraj obravnavali s kolegi poslanci.

  Johannes Blokland, v imenu skupine IND/DEM. – (NL) Gospa predsednica, gospe Gurmai se zahvaljujem za njeno poročilo. Izbrala je pravilen pristop. Gospod Kusstatscher ima dejansko prav glede filozofske kritike pojma „inteligentni avto“. Tukaj očitno govorimo o umetni inteligenci, zato moramo vključiti tudi to besedo.

Obstajajo tri točke, ki jih je treba pojasniti v resoluciji o inteligentnem avtomobilu. Najprej mora biti razvoj inteligentnega avtomobila v interesu čistega okolja. Nato mora imeti njegov razvoj pozitiven vpliv na varnost v cestnem prometu. Veseli me, da je bilo to pojasnjeno tudi v poročilu gospe Gurmai. Pripomnil bom tudi naslednje.

Najprej je pri razvoju inteligentnega avtomobila pomembno prizadevanje za izpolnitev okoljskih ciljev Evropske unije. Poročilo omenja, da je cilj Evropske komisije v zvezi z novimi osebnimi in lahkimi dostavnimi vozili, da ne proizvedejo več kot povprečno 120 gramov CO2 na kilometer. Dodajam, da je cilj za leto 2020 80 gramov na kilometer. Menim, da je lahko razvoj inteligentnih avtomobilov v pomoč tudi pri izpolnjevanju tega cilja. Pri trajnostnem razvoju virov energije za avtomobile je zagotovo veliko drugih inteligentnih možnosti za izpolnjevanje ciljev v zvezi z emisijami CO2.

Nato menim, da je razvoj inteligentnih avtomobilov prav tako v interesu varnosti v cestnem prometu. Poročilo je to podrobno obravnavalo, zato tukaj ne bom več govoril o tem.

V zvezi z uvodno izjavo J mora biti jasno, da mora vsak posamezni voznik voziti previdno ne glede na to, ali se zaradi tehnološkega napredka vozniki počutijo varne in manj odgovorne. To načelo mora še vedno veljati, pri čemer je odlično, če voznike spomnimo na to.

Zadnje pripombe se nanašajo na poročilo v celoti. Zelo pomembno je, da razvoja inteligentnih avtomobilov ne obravnavamo ločeno od razvoja okolja inteligentnih avtomobilov. Ta kombinacija ponuja zlasti veliko možnosti za zmanjšanje onesnaževanja in izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Dober prometni sistem je bistven za družbo. Soočiti se moramo s tem, da promet škoduje okolju in bo še naprej povezan z nesrečami.

Vendar lahko razvoj inteligentnih transportnih sistemov zagotovo pomaga zmanjšati te negativne učinke prometa. Zato ponovno opozarjam na uvodno izjavo 13. Od držav članic in Evropske komisije pričakujem odločno podporo uvedbe ekološke ureditve in ureditve v zvezi z varnostjo vozil.

Poudarjam tudi, da je pomembno ustrezno širiti znanje v zvezi z inteligentnimi transportnimi sistemi. Konec koncev je verjetno, da bo znanje, ki je na voljo v državah članicah, povezano s sorazmerno manj negativnimi posledicami prometa, kot sem omenil prej. V tem primeru bi bilo dobro razviti sistem, ki po eni strani zagotavlja, da je to pomembno znanje na voljo tudi v državah članicah, ki se za to zelo zanimajo, ter po drugi strani ustrezno upošteva pravice intelektualne lastnine razvijalcev inteligentnih transportnih sistemov. Menim, da morajo države članice te stvari med sabo jasno urediti.

  Luca Romagnoli (NI). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, čestitam gospe Gurmai za veliko zamisli, ki jih je predložila. V tem poročilu je veliko človeške in umetne inteligence, zato upam, da bo prva vedno prevladala nad drugo, ker bomo v nasprotnem primeru povzročili veliko težav, pri čemer morata biti naša cilja predlagati bolj varna, čista in inteligentna vozila ter tudi, kot je predlagano, prepoloviti število smrtnih žrtev na naših cestah do leta 2010.

V Italiji je bil do nedavnega na televizijskem programu grozljiv oglas; prikazoval je, kako z ozemlja Italije izginja celotna vas oziroma občina s prebivalstvom, enakemu 40 tisoč in več evropskih državljanov, ki vsako leto umrejo na cestah. Zato je treba narediti vse, da izrazito zmanjšamo število smrtnih žrtev ter ljudi, ki ne umrejo in predstavljajo zelo velik družbeni strošek, ker je veliko od njih invalidov do konca življenja ali so kako drugače prizadeti, pri čemer so težko breme za naše socialne sisteme in vest, in zato je treba s tega vidika narediti vse.

Strinjam se, da je tehnologija, ki se uporablja pri vozilih in infrastrukturi, zelo pomembna za varnost, pri čemer si moramo za varnost čim bolj prizadevati, kot sta dejala gospod Piskorski in gospod Kuc, vendar je pomembno tudi to, da so vozniki inteligentni in obveščeni. Zato menim, da so potrebni tudi skrajni ukrepi za omejitev hitrosti in poostritev sankcij, ki se lahko uporabijo, če so vozniki odgovorni, pri čemer tudi nova italijanska vlada pripravlja nekaj zanimivih odgovorov.

Zanima me na primer, po katerih merilih se še vedno izdeluje avtomobile, ki lahko dosegajo neverjetne hitrosti, in če povzamem gospoda Kusstatscherja, če potrošniki, ki kupujejo takšne avtomobile, ter se z njimi vozijo po naših mestih in velemestih, niso inteligentni, potem so odgovorni tisti, ki upravljajo in so odgovorni za odločanje o svobodi oseb, ki nikoli ne smejo omejiti svobode drugih, pri čemer so lahko ti v takšnih primerih žal fizično odstranjeni.

  Luís Queiró (PPE-DE). - (PT) Gospa predsednica, gospod komisar, gospe in gospodje, poročilo, ki ga obravnavamo, pri čemer čestitam poročevalki, je odlična priložnost za združitev najboljših vidikov tehnološkega razvoja z najpomembnejšimi vidiki varnosti v cestnem prometu, kar je varnost sama.

Razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je omogočil izpolnitev političnega in družbenega cilja, in sicer manj žrtev prometnih nesreč, tj. težave evropskih cest, ki jo je mogoče odpraviti.

Če hočemo možnosti, ki so tako na voljo, izkoristiti v celoti, morajo kampanje za ozaveščanje vključevati kratke, jasne in celovite informacije o novih sistemih inteligentnih vozil, pri čemer morajo doseči čim več ljudi.

Pomembno je zagotoviti, da sta razvoj in uvedba „sistemov inteligentnih vozil“, ki temeljijo na IKT, na mednarodni ravni vedno bolj sprejeta, pri čemer je še vedno treba zagotoviti, da države članice in industrija spodbujajo ter podpirajo naložbe v takšne sisteme.

Celostni pristop k tem težavam bo omogočil tudi upoštevanje veliko skupnih varnostnih in okoljskih ciljev, zlasti v zvezi z infrastrukturo in obnašanjem voznikov, kar je že poudarilo veliko kolegov poslancev.

Vendar v resnici ne delujejo dobro vsi vidiki tega procesa. Trženje teh sistemov je še vedno šibko. Njihova visoka cena, ki celo zdaj pomeni, da so najbolj varni avtomobili za veliko ljudi luksuzni, ter pomanjkanje kampanj za spodbujanje in ozaveščanje o njihovih prednostih preprečujeta večji prodor na trg.

Zato je zelo pomembno zagotoviti, da bodo pogajanja v zvezi s tem, da bo od leta 2010 sistem E-klic standard v vseh novih vozilih, uspešna, kot je že dejala Komisija. Po ocenah lahko že sama pobuda vsako leto reši do 2 500 življenj, potem ko bo v Evropi v celoti uvedena.

Drugi temeljni vidik tega poročila, gospod predsednik in gospod komisar, je cilj, da bo do leta 2012 dosežena 100-odstotna razpoložljivost elektronskega nadzora stabilnosti za vsa nova vozila, pri čemer bo tudi to vsako leto rešilo več tisoč življenj in preprečilo veliko poškodb na evropskih cestah.

Zato komisarja sprašujemo, ali nam lahko zagotovi, da ta cilj še vedno velja za načrtovani datum, in sicer za leto 2012.

Ponovno moramo imeti občutek, da smo vključeni v boj proti smrtnim žrtvam na evropskih cestah, tako da iščemo učinkovite in dolgoročne rešitve za uvedbo novih tehnologij v sektorju cestnega prometa. Zato je bistveno, da zainteresirane strani uskladijo svoje dejavnosti, da Komisija in države članice podprejo raziskave novih informacijskih tehnologij ter da se vozniki zavedajo varnostnih prednosti.

Vsi moramo sodelovati, da bodo ti sistemi postali vsakdanji in finančno dostopen proizvod na trgu, zaradi česar se bo povpraševanje potrošnikov po njih povečalo.

  Robert Evans (PSE). - Gospa predsednica, tako kot ostali se zahvaljujem poročevalki za delo v zvezi s predložitvijo te pobude Parlamentu.

Sinoči sem v eni od razprav dejal, da ta teden v Evropski uniji veliko raziskujemo, čemu je namenjena zamisel o Evropi ter kako se lahko ponovno povežemo z državljani in Evropejcem resnično pokažemo, da opravljamo koristno delo, pri čemer ščitimo njih, njihove družine in njihove interese.

To je še en primer, v katerem obravnavamo varnostne ukrepe in uporabo najsodobnejše tehnologije, da jim pomagamo v težavah; utemeljiti poskušamo, da morajo biti avtomobili bolje opremljeni. To ima dejansko vseevropsko razsežnost, ker avtomobile izdelujejo v skoraj vsaki evropski državi, pri čemer moram povedati, da jih je v Združenem kraljestvu izdelanih veliko manj kot nekoč. Ljudje vozijo francoske, italijanske ali nemške avtomobile, ki so narejeni v Španiji ali Združenem kraljestvu in sestavljeni drugje, pri čemer moramo seveda imeti nadnacionalno zakonodajo, tako da podpre čim višje standarde. Če to pomeni, da lahko prek te pobude rešimo življenja z zagotovitvijo medicinske pomoči in pomagamo ljudem, ki sicer ne bi preživeli nesreče, potem je to nekaj, kar lahko ocenjujejo britanski državljani in državljani drugih evropskih držav ter Irske.

To pobudo lahko obravnavamo ter menimo, da je futuristična in se še nekaj časa ne bo uresničila. Vendar do pred nekaj časa ni bilo tako, pri čemer mislim pred 30 leti, ko sem dobil svoj prvi avtomobil, drugi poslanci pa so morda dobili svoj prvi avtomobil še veliko prej, in sicer avtoradii takrat niso bili osnovna oprema avtomobilov. Ne vem, ali je zdaj mogoče kupiti avtomobil brez radia, CD predvajalnika ali podobnih stvari. Kot je omenil prejšnji govornik, so zdaj avtomobili narejeni tako, da gredo vse hitreje, pri čemer so bolj izpopolnjeni kot kadar koli prej: satelitski navigacijski sistemi, e-sistemi, ki jih obravnavamo danes, bodo v avtomobilih v kratkem, pri čemer bodo v dvajsetih letih verjetno osnovna oprema. S tem se moramo strinjati in širiti novice. Zato čestitam vsem, ki so sodelovali.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). - (PL) Gospa predsednica, opremljanje avtomobilov s sistemi samodejnega nadzora stabilnosti in samodejnim obveščanjem o prometnih nesrečah je postalo današnji izziv. Obstaja veliko razlogov v prid temu. Prvi je potreba po izboljšanju varnosti voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu. V Evropski uniji je vsako leto 41 600 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Invalidnost zaradi nesreč in škodljiv vpliv na zdravje veliko več tisoč udeležencev v cestnem prometu sta trdna razloga za vse nas. Če bi prva pomoč prišla hitreje do tistih, ki jo potrebujejo, bi bilo veliko manj smrtnih žrtev, zato je sistem samodejnega obveščanja o nesrečah bistvena rešitev.

Tretji pomembni dejavnik, ki ima bistven vpliv na veliko nesreč, je stanje cest. Naložba v ceste je ključna, zlasti v novih državah članicah in v zaostalih regijah s slabo infrastrukturo. Pri posodabljanju in širitvi cestnih omrežij je pomembno nameniti pozornost okolici. Obcestna drevesa, ki rastejo neposredno poleg cest, so pomemben dejavnik, ki poveča število smrtnih žrtev.

Inovacija v avtomobilski industriji ne pomeni le varnosti vozil ali varnosti ljudi. Vključuje tudi zmanjšanje škodljivih okoljskih vplivov, ki jih povzročajo emisije CO2 iz avtomobilov. Dobro je, da je poročevalka obravnavala tudi to težavo in veliko drugih. Zato se ji zahvaljujem za zelo dobro opravljeno delo.

Strinjati se ne morem le z izrazom „inteligentni avtomobil“. Strinjam se s prejšnjim govornikom, ki je dejal, da je ta pojem rezerviran za čuteča bitja. Če sledimo temu razmišljanju, bodo na koncu „inteligentne avtomobile“ vozili tehnično učinkoviti vozniki. Koga bi v takšnih razmerah vključili v izobraževalne dejavnosti, ki so zelo pomembne za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, in kdo bi imel koristi od tehničnih dosežkov civilizacije?

  Reinhard Rack (PPE-DE). - (DE) Gospa predsednica, sem poročevalec o vprašanju mobilnosti v mestih, pri čemer je zdaj moja glavna naloga nedvomno to, da naš parlament prepričam, naj glasuje za poročilo, ki ga je že obravnaval odbor za promet in turizem na julijskem delnem zasedanju, tako da lahko pravočasno predložimo pravo sporočilo za akcijski načrt Komisije o mobilnosti v mestih, ki bo pripravljeno jeseni. Eno od teh sporočil se nanaša neposredno na vprašanje naše današnje razprave.

Na splošno, vendar zlasti v naših mestih in velemestih, je vedno teže zbrati dovolj denarja za večje razvojne dosežke v zvezi s cestami. Za to obstajajo tudi dobri razlogi. Zato moramo uporabljati inteligentna vozila in prav tako inteligentno organizirati prometne tokove, da zagotovimo boljšo uporabo redkih virov, tj. naših cest. Zastoji so tako težava, za katero nedvomno potrebujemo novo in boljšo tehnologijo.

V zvezi s tem smo v odboru za promet in turizem kot del naših razprav organizirali obravnavo, na kateri so nam predstavniki industrije ne popolnoma nepričakovano povedali, da je mogoče vse. Mogočih je veliko stvari, vendar avtomobilska industrija po eni strani potrebuje pravočasna opozorila, pri čemer je medtem po drugi strani treba paziti in zagotoviti, da so razviti sistemi za pomoč voznikom oprema večine vozil in ne ostanejo privilegij tistih nekaj, ki si lahko privoščijo zelo dobro opremljene avtomobile.

To je argument, ki je bil med našo današnjo razpravo pravilno izpostavljen. Nov najboljši tehnološki razvoj ne sme biti rezerviran za nekaj vozil, pri čemer ima velika večina voznikov dejansko še naprej iste težave, vključno s tem, da sistemi v resnici niso medsebojno združljivi. Če torej resnično hočemo raziskovati vprašanje prometnih tokov in težave, ki jih povzročajo, skupaj s priložnostmi, ki nam jih ponuja osebna mobilnost, potrebujemo veliko zelo tesno usklajenih ukrepov.

V zvezi s tem bom omenil zadnjo pripombo, ki jo je gospod Koch pravilno omenil. Zaradi nove, dobre in izboljšane tehnologije so lahko avtomobili varnejši ter cestni promet manj nevaren, vendar se lahko tudi zlorabi, pri čemer vozniki sprejmejo napačno razumevanje, in sicer da jim ni treba več nameniti veliko pozornosti varni vožnji, ker lahko njihovi avtomobili naredijo vse. Sproščena vožnja je dobra, vendar je veliko bolj pomembno voziti previdno in se zavedati zlasti posledic načina vožnje. To je zato drugo področje, na katerem ne smemo pozabiti na psihološki učinek novih razvojnih dosežkov.

  Bogusław Liberadzki (PSE). - (PL) Gospa predsednica, gospod komisar, čestitam Ziti Gurmai. Poleg intelektualnega prispevka je izvedla tudi veliko promocijskih dejavnosti, pri čemer je v poročilo vključila resnično vse, kar je lahko. Poročevalki izražamo spoštovanje in se ji zahvaljujemo.

Danes govorimo o inteligentnem avtomobilu. Naj nas ne skrbi, ali je opis „inteligenten“ dober ali ne. Včeraj smo govorili o inteligentnih cestah, ne da bi jim dejansko rekli inteligentne ceste. Včeraj smo imeli veliko več pripomb kot danes. Danes drug drugega bolje razumemo. Seveda obstaja še tretji dejavnik, namreč inteligentni voznik. Kaj mora vključevati voznikova inteligenca? Najprej hoče imeti voznik koristi od inteligentnega avtomobila. Voznike moramo prepričati, da je treba narediti ekonomski izračun. Koliko bolečine smo pripravljeni prenesti in koliko dni preživeti v bolnišnici, da z nakupom tehnološko manj naprednega vozila prihranimo 1 000 EUR? Zavedati se, da lahko pomenita tehnološko napredni avto in cesta manj nesreč, manj resne nesreče in kakovostnejše življenje, je lahko na dosegu roke, če razumemo, ponavljam, da je vredno porabiti 1 000 EUR za novo tehnologijo.

  Malcolm Harbour (PPE-DE). - Gospa predsednica, najprej pozdravljam Antonia Tajanija in mu čestitam za imenovanje. Zelo pomembno je, da je prisoten pri tej pomembni razpravi.

Najprej se zahvaljujem Ziti Gurmai, ki je odlično opravila delo v zvezi z oblikovanjem poročila ter spodbujanjem celotnega programa Inteligentni avtomobil in njegovega prvega stebra e-varnost.

Vendar želim Komisiji le sporočiti, da je to izjemen primer, kako lahko pobuda Komisije združi ljudi prek lastnih dejavnosti, ker sta bila, kot veste, gospa Reding in njen predhodnik gospod Liikanen dejavno vključena v to. Veseli me, da kolega André Vits in Juhani Jaaskelainen sedita za komisarjem, ker imata pomembno vlogo pri vključevanju vseh udeležencev in resničnem napredku. Ponavljam, kar pravi Robert Evans, in sicer, da je to izjemen primer tega, kako lahko evropske institucije sodelujejo brez velike zakonodaje in z jasno vizijo o napredku.

Gospod predsednik, danes obžalujem le to, pri čemer upam, da boste to sprejeli v imenu Parlamenta, da je opazno, da v prvih vrstah ni drugih ključnih akterjev pri programu, saj ima Svet tukaj ključno vlogo. Države članice so v veliki meri odgovorne za velik del podrobne zakonodaje, ki bo pomagala uvesti te programe in pomagala našim državljanom. Kje so, da bi poslušale to razpravo?

Imam nekaj pripomb, pri čemer bom nadaljeval s tem, kar so povedali kolegi o ključnih vprašanjih avtomobilov in cest. Kolegom, ki so govorili o varnostnih lastnostih vozil, naj povem, da je proces evolucije industrije v celoti tehnološki napredek; dejansko je res, da so se inovacije v zvezi z varnostjo najprej začele pri dražjih avtomobilih z manjšo prostornino ter nato postale dostopne za cenejše avtomobile. Zdaj bodo imeli vsi avtomobili, prodani v Evropski uniji, protiblokirni zavorni sistem. To je inteligentni sistem, ker menim, da sta inteligenca zbiranje in uporaba informacij. To počnejo ti sistemi. Ta sistem zbiranja informacij se lahko nato uporabi tudi za sisteme proti drsenju. Dodatni stroški so veliko nižji.

Vendar so s sistemom E-klic avtomobili opremljeni z zunanjim sistemom zbiranja informacij, za katerega želimo, da deluje tudi z avtocestnimi sistemi, s katerimi prav tako zbiramo informacije.

V regiji, iz katere prihajam, in mimogrede, Robert Evans, Združeno kraljestvo zdaj proizvaja toliko avtomobilov, kot jih je nekoč, pri čemer imamo več proizvajalcev avtomobilov, ki avtomobile izdelujejo v Združenem kraljestvu, kot v kateri koli drugi državi Evropske unije, zato, prosim, ne podcenjujte naše avtomobilske industrije, je moja lokalna avtocesta prva britanska inteligentna avtocesta, na kateri se odpirajo pasovi in nadzorujejo hitrosti glede na prometni tok, pri čemer promet teče bolj gladko, izboljšala pa se je tudi poraba goriva: to so razmere, ki koristijo vsem.

To je vse, kar je pomembno. To je zmaga z uporabo inteligence, pri čemer upam, da boste to vsi podprli.

  Genowefa Grabowska (PSE). - (PL) Gospa predsednica, čestitam kolegici Ziti Gurmai, ker je naredila nekaj čudovitega, in sicer se spoprijela s tem in pripravila odlično poročilo na področju, ki se zdi zelo tehnično in „moško“.

Živimo v družbi, v kateri prevladuje informacijska tehnologija. Takšna oprema je z nami od zore do mraka. Hitro smo ugotovili, da olajša življenje, ter se naučili, kako nam lahko koristi. Zato je izjemen razvojni dogodek, da je kot del celostne strategije informacijske družbe in medijev Evropska komisija našla vprašanje, ki se nas tesno dotika, in sicer varnost ljudi in varnost v cestnem prometu, ter pripravila to pobudo o „inteligentnem avtomobilu“. Všeč mi je ime „inteligentni avtomobil“ in s tem nimam težav, saj razumem, da je ime uporabljeno v prenesenem pomenu. Ime „inteligentni avtomobil“ je zanimivo, ker pritegne pozornost ljudi in medijev, pri čemer ni mišljeno dobesedno. Zame je to ime simbol sodobnega evropskega prometa, ki bo zaradi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij postal še bolj varen, ekološki in učinkovit.

Prvotni namen inteligentnega avtomobila je pomagati ljudem. Nato pridejo na vrsto koristi za okolje, in nazadnje to, da mora narediti evropski promet bolj učinkovit. Ne vem, ali bo inteligentni avtomobil potreboval veliko spodbujanja in oglaševanja. Ljudje so po naravi radovedni in radi kupujejo novosti, zlasti če so finančno dostopne.

Prepričana sem, da bodo vsi, ki bodo kupili takšen avtomobil, čeprav je nekoliko držaji, čutili, da investirajo v lastno varnost. Prepričana sem tudi, da ne bodo čutili, da so zapravili tistih nekaj eurov pri zavarovanju lastne varnosti. Rečem lahko le, da morajo uporabniki vedeti, kaj je v inteligentnem avtomobilu in kako to deluje, pri čemer se morajo naučiti upravljati sodobno tehnologijo, do katere imamo pogosto teoretičen dostop, vendar je nikoli dejansko ne uporabimo.

Želim, da kot del varnostnih napotkov „inteligentni avtomobil“ prepove uporabo mobilnih telefonov ter da so mobilni telefoni v avtomobilih nameščeni tako, da ne preusmerijo pozornosti voznika s ceste.

Za konec naj povem, da niti najbolj inteligentni avtomobil, opremljen z najnovejšimi pripomočki in tehnologijo, ne bo izpolnil naših pričakovanj, če voznik naredi napako in če cestni sistem v Evropi ne bo tako dober, kot je že v nekaterih državah Evropske unije.

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE). - (RO) Gospa predsednica, spoštovani kolegi, gospod komisar, z veseljem vas nagovarjam na novem položaju. Čestitam gospe Gurmai za to nujno potrebno poročilo.

Spoštovani kolegi, zvišanje cene goriva je skrb vzbujajoče, prizadevanje za nadomestitev tradicionalnih goriv še ni prineslo pričakovanih rezultatov, pri čemer so rešitve zaenkrat predrage, sporne ali s tehnološkega vidika nezadostno testirane. Vseeno ostaja avtomobil najbolj priljubljena vrsta prevoza za Evropejce, pri čemer ta izbira žal povzroča veliko težav z družbenega vidika ter glede zaščite okolja, nesreč z materialno škodo in zlasti izgube življenj.

Obsežna uporaba inteligentnih transportnih sistemov in zlasti elektronskega nadzora stabilnosti je nujna. Na ta način lahko rešimo več tisoč človeških življenj, zmanjšamo onesnaževanje, odpravimo prometne zastoje ter izboljšamo udobje in varnost voznikov avtomobilov in odnose med partnerji v cestnem prometu. Države članice in zasebni podjetniki se morajo vedno dejavneje vključevati v pripravljanje in izvajanje pobud iz E-varnosti ter oblikovanje novih sistemov za preprečevanje nesreč, novih materialov in vrst senzorjev za medsebojno povezovanje avtomobilov ter avtomobilov s cestami. Jasno je, da pobude „Inteligentni avtomobil“ ne moremo ločiti od pobude o inteligentni cesti. Brez zadržkov podpiram predlog Komisije za začetek programa za izvajanje sistemov sodelovanja v zvezi z upravljanjem ter zagotovitev dostopnosti s tem povezanih radijskih frekvenc, česar koristi so vidne v poskusnih fazah v različnih državah, pri čemer bo to skupaj s stroški prineslo dolgoročne rezultate.

Ti sistemi dejansko naslavljajo predvsem avtoceste in promet TEN-T. Vztrajam, da je nujno, da se čez čas razlike med velikimi infrastrukturami in drugimi kategorijami cest zmanjšajo, zlasti v novih državah članicah. Nujno je, da države članice učinkovito uporabijo zagotovljena evropska sredstva ter poiščejo tudi druge finančne in tehnične rešitve za oblikovanje in izvedbo dolgoročnih strategij v zvezi z uvedbo s pomočjo in sodelovanjem podprte vožnje na območjih, ki so resnično težavna, ter: na nacionalnih, regionalnih in lokalnih cestah, obvoznih poteh za prevoz blaga, povezovalnih poteh s somestji iz ... v predmestjih in obmejnih območjih.

Evropska komisija in države članice si morajo še naprej prizadevati za uskladitev zakonodajnega okvira za E-klic in telefonsko številko za klic v sili 112, ki sta stebra temeljne varnosti, za okrepitev trajne mobilnosti ter za dobro počutje evropskih državljanov.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
Podpredsednik

  Pierre Pribetich (PSE). – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, najprej čestitam naši kolegici Ziti Gurmai za njen dosežek v zvezi s tem poročilom o pobudi Inteligentni avtomobil. Dobro se zavedamo, da je za razvoj družbe mobilnost vir premoženja, rasti ter posledično zmožnosti spodbujanja solidarnosti med ozemlji in ljudmi. Če hočemo trajnostni razvoj, je treba združiti različne načine prevoza, pri čemer bi se izboljšali prometni tokovi v mestih in na podeželju. Čeprav nikakor nočemo zgraditi družbe okrog avtomobila, kot smo to storili v preteklosti, motorno vozilo vseeno ostaja ključno sredstvo za doseganje inteligentne in trajnostne mobilnosti, za katero si prizadevamo. Če hočemo to uresničiti, moramo oblikovati inteligentna in trajnostna vozila, ki temeljijo na treh zahtevah: biti morajo varnejša, čistejša in inteligentnejša. Poleg te izjave o načelu mora Evropa praktično podpreti to pobudo z direktivami in politikami, ki bodo dolgoročno vključevale vse elektronske sisteme, mobilne ali ne, ter omogočile nadzorovanje procesov in vožnjo avtomobilov, ki so varnejši in čistejši, z manj emisijami CO2 in delcev.

V ta namen moramo spodbujati proizvajalce avtomobilov, da že na tej stopnji razmislijo o vključitvi vseh teh elektronskih sistemov v oblikovanje novih avtomobilov, pri čemer ne bi dosegli le večje učinkovitosti in olajšali vožnje, ampak bi se posledično tudi zmanjšali stroški ter poenostavili proizvodnja in namestitev.

Če hočemo doseči trajnostno mobilnost, moramo razširiti tudi področje uporabe teh politik. Raziskovalni projekti in inovacije bi morali sčasoma sprožiti nastanek inteligentnih cest, ki bodo izboljšale varnost, zmanjšale stroške energije, uporabile komunikacijo med vozili in izboljšale prometne tokove. Evropska unija hoče spodbujati družbo, ki temelji na znanju, in trajnostni razvoj. Te pobude morajo v tem okviru imeti prednost.

Na koncu naj poudarim temeljno potrebo po resnični ambicioznosti, določitvi ambicioznih ciljev ter ustvarjanju pogojev za rast in napredek v Evropi. Evropski parlament ponavlja poročilo naše kolegice Zite Gurmai in je prepričan, da se bo Komisija odzvala na to pričakovanje in potrebe z določitvijo nove meje za evropski inteligentni avtomobil ter končno dodelitvijo potrebnih sredstev za dosego tega cilja.

  Etelka Barsi-Pataky (PPE-DE). – (HU) Gospod predsednik, podpiram poročilo poročevalke gospe Gurmai. Gospod podpredsednik, prišel je čas za izvajanje inteligentnih prometnih sistemov, pri čemer se bo začelo novo obdobje v zgodovini evropskega prometa. Vemo, da je izvajanje inteligentnih prometnih sistemov eden od najpomembnejših instrumentov, lahko bi rekli celo orožij, ki nam je na voljo, če se želimo primerno odzvati na podnebne spremembe. Pred komaj dvema letoma sem tu na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta rekla, da je po mojem mnenju eden od najpomembnejših izzivov, s katerim se danes sooča promet, seveda doseganje široke dostopnosti inteligentnih prometnih sistemov v Evropi. Nato sem temu parlamentu leto pozneje predstavila pregled bele knjige o evropski prometni politiki, ki ga je izvedel Evropski parlament, pri čemer je Parlament nedvoumno podprl inteligentni promet, kot ga podpira tudi zdaj, kot eno od ključnih prednostnih nalog evropske prometne politike. Zakaj torej tako počasi napredujemo? Tehnologija je široko dostopna.

To na primer vključuje inteligentni avtomobil ter sisteme upravljanja mestnega prometa, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji; skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev EGNOS bo na voljo od leta 2009 ter sistem Galileo od leta 2013. Ena od velikih prednosti evropske industrije je njen avtomobilski sektor, pri čemer smo eni od najuspešnejših na svetu, ne nazadnje zaradi zelo inovativnih malih in srednje velikih podjetij, ki delujejo v tem sektorju. Poleg tega danes razvoj v tem sektorju zajema Zahodno in Vzhodno Evropo. V Budimpešti sta na primer dva pomembna centra znanja, ki sta pomembna na evropski ravni ter delujeta ob univerzi za tehnologijo in gospodarstvo v Budimpešti. Sektor je torej predan. Zdaj je čas za ukrepanje Skupnosti in predvsem držav članic. V primeru programa Equal mora na primer zagotoviti, da obstajajo potrebne naložbe v infrastrukturo; v primeru inteligentnega avtomobila in pobude za inteligentno infrastrukturo mora zagotoviti primerno gospodarsko okolje za spodbujanje njunega razvoja. Seveda uvajanje novih tehnologij ni preprosto, pri čemer lahko ta proces pomagamo spodbujati z razumnimi javnimi naročili. Na voljo so nam številni instrumenti. Komisijo prosimo, naj oblikuje primerno in medsektorsko strategijo za olajšanje izvajanja inteligentnih prometnih sistemov.

Evropski državljani s potovanjem izgubljajo dragocene minute in celo ure. Medtem avtomobili po nepotrebnem onesnažujejo ozračje, pri čemer je ogrožena osebna mobilnost, k čemur delno prispeva cena goriva za vozila, ki se tako uporabljajo. Inteligentni promet je ključna sestavina za rešitev teh težav. Evropski državljani so zdaj odprti za razmislek o katerem koli sredstvu za rešitev težav, ki so tu izpostavljene. Zato ukrepajmo.

  Jörg Leichtfried (PSE). - (DE) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem naši poročevalki Ziti za to poročilo. Zita, poznam vas kot osebo, ki se vsega loti z razumnostjo, odločenostjo, pametjo in živahnostjo. Po mojem mnenju to poročilo zaznamuje prav tak duh.

Prav tako bi rad izkoristil priložnost za nadaljnjo razpravo o točki, ki jo je izpostavila gospa Grabowska. Menim, da avtomobili ne bi smeli biti namenjeni izključno moškim. Bolj se nagibam k nasprotnemu mnenju. Če verjamemo statističnim podatkom, ki obstajajo v zvezi s tem, ženske vozijo previdneje, pazljiveje in varneje. To pomeni, da vozijo pametneje, pri čemer menim, da je to eden od razlogov, zakaj je bilo edino prav, da je to poročilo sestavila ženska.

Če preidem k bistvu, vsi se zavedamo, da cestni promet porabi veliko energije in oddaja velike količine izpušnih plinov v Evropi. To je ena od glavnih nevarnosti za človekovo življenje v Evropi. Veliko ljudi vsako leto umre ali se poškoduje v prometnih nesrečah. Zato je pomembno, da evropsko zakonodajno telo poskuša zmanjšati te številke. V skladu s tem je nujno, da se vozila preoblikujejo v inteligentnejša v pravem pomenu besede, da se to v prihodnosti ne bi dogajalo tako pogosto.

Menim, da je to poročilo ustrezno. Vendar je ključ do uspeha, pri čemer se popolnoma strinjam z gospodom Rackom, da bi morali biti ti sistemi na voljo veliko lastnikom avtomobilov, da imajo splošen vpliv in ne ostanejo privilegij majhnega razreda ljudi. Menim, da tudi poročilo izraža ta pogled precej jasno. Zato menim, da je prav, da ga danes sprejmemo.

  Emanuel Jardim Fernandes (PSE). - (PT) Gospod predsednik, gospod komisar, najprej se zahvaljujem gospe Gurmai za odlično poročilo in doseganje odmevnosti pobude, pri čemer se k sodelovanju spodbuja udeležence in zainteresirane strani.

To je resna težava. Ne moremo pozabiti 42 000 mrtvih leta 2005. Ne morem pozabiti, da je bilo leta 1993 na Portugalskem 150 smrtnih žrtev na 1 000 000 prebivalcev, čeprav te številke upadajo.

Prispevek tega poročila in dela naše kolegice je bistven, pri čemer želim izpostaviti dva vidika.

Danes je mobilnost bistvena za delovanje evropske družbe. V vsakdanjem življenju smo vsi odvisni od prevoza, pri čemer gostota prometa ter mobilnosti povzročata naraščajoče socialne in okoljske težave. Ukrepati je treba postopno, vendar je treba ukrepati, in to hitro. Upoštevati je treba omejitve, s katerimi se soočajo potrošniki in avtomobilska industrija, pri čemer nam ne smejo preprečiti doseganja cilja varnosti.

Druga točka je informiranje. Potrošniki morajo biti informirani o inteligentnih infrastrukturah in avtomobilih. Informiranje mora biti jasno, razumljivo in pravočasno. Trgovci z avtomobili in prodajno osebje, vsi vpleteni agenti, države članice, regije ter lokalni organi imajo na tem področju veliko odgovornost, kar velja tudi za medije. Tako sodelovanje mora zagotoviti Evropska unija, ker sami ne moremo doseči končnega cilja, ki je nedvomno cilj Komisije in naše poročevalke.

  Inés Ayala Sender (PSE). – (ES) Gospod predsednik, iskreno čestitam kolegici gospe Gurmai za njeno navdušenje pri spreminjanju „fantazijskega avtomobila“ naše mladosti v resnični avtomobil za prihodnost Evrope.

Seveda vedno pomembnejša postaja tehnologija, pri čemer nam bodo vsi predlogi, ki jih navaja poročevalka v svojem podjetnem poročilu, pomagali napredovati pri logističnem razvoju, ki mu je Evropska unija predana.

Menim tudi, da bo po sporazumu, sklenjenem o uporabi Galilea, „inteligentni“ avtomobil ena od pobud, zaradi katere bo uporaba Galilea bolj smiselna.

Včeraj smo brez nadaljnjih ukrepov odobrili direktivo o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki je že izpostavila potrebo po razvoju inteligentnih in interaktivnih sistemov ter vozil. Če že imamo infrastrukturo, seveda potrebujemo le še inteligentno vozilo.

Inteligentni avtomobil bo pomagal izboljšati tudi preprečevanje in nadzor prometnih prekrškov, zlasti v zvezi s komunikacijo s semaforji, omejitvijo hitrosti in preprečevanjem vožnje pod vplivom alkohola. Na področju varnosti v cestnem prometu bo seveda vse, kar je povezano s senzorji mase za pešce in druge izpostavljene udeležence v cestnem prometu, ključno.

Kar zadeva sistem E-varnost, s katerim se že izrazito zamuja, gospod komisar, smo že pozvali k temu, da se vključi v vsa vozila in ne le v vozila višjega razreda, pri čemer gospa Gurmai hoče, da se to čim prej izvede.

Vendar smo predvideli tudi, da bi se vključila vozila za poklicno uporabo, zlasti v kmetijstvu, ko so zaradi izoliranosti voznika posledice kakršne koli nesreče več časa, kot mine od nje, hujše.

Sprašujem vas, gospod komisar, kdaj bomo lahko sistem E-varnosti vključili v poklicna vozila, zlasti v kmetijska vozila.

V vsakem primeru bi moral biti „inteligentni“ avtomobil dostopen vsem, pri čemer bi bilo treba te tehnologije podpirati, da bi postale cenejše in dostopne ne le državam, ki jih najbolj potrebujejo, ampak vsem evropskim državljanom.

  Milan Gaľa (PPE-DE). - (SK) Poročilo navaja, da se pobuda Inteligentni avtomobil ne more v celoti izpolniti, če se loči od pobud za inteligentne ceste. Vendar so pred mano že drugi poslanci izpostavili, da se pobuda ne more izpolniti, če ni inteligentnega voznika, ki razume pravila v cestnem prometu in ima ustrezno tehnično znanje.

Kot zdravnik želim dodati, da bi moral biti inteligentni evropski voznik tudi veliko bolje pripravljen za dajanje prve pomoči v primeru nesreče. Voznik se mora stalno usposabljati, ne le teoretično, ampak tudi s primernim praktičnim usposabljanjem v okviru simulacije nesreče, da je on ali ona pripravljena, se lahko pravilno odzove in daje primerno prvo pomoč, pri čemer reši več življenj v stresnih okoliščinah nesreče. Ker je reševanje življenj eden od ciljev zadevne pobude, sem hotel na kratko omeniti to vprašanje.

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE). - (BG) Gospod predsednik, gospod komisar, gospa poročevalka, več kot očitno je, da potrebujemo skupen pristop in celostno politiko, ki bi zagotovila varnost v cestnem prometu za državljane. Vključenih je več pomembnih vidikov. Prvič, preprečevanje, izboljšanje infrastrukture, izboljšanje sposobnosti voznika in uvedba varnih tehnoloških inovacij v oblikovanje avtomobila. Sledi nadzorovanje in izvajanje v celotni verigi za zagotovitev varnosti v cestnem prometu. Poročevalka si zasluži vse zasluge za to pobudo in za odlično kakovost tega poročila. Varnost v cestnem prometu je zelo pomembna za vse nas, ker ukrepi, ki jih je treba sprejeti, rešujejo življenja. Pobuda Inteligentni avtomobil ne zadeva le tehničnih rešitev. Vključuje manj tveganja in več varnosti. Vključuje preživetje, pri čemer bi moralo biti življenje dostopno vsem državljanom. Pripravo tega poročila je spremljala dobra kampanja za spodbujanje ozaveščenosti, pri čemer si poročevalka tudi za to zasluži čestitke.

  Tomáš Zatloukal (PPE-DE). - (CS) Varnost v cestnem prometu bi morali podpirati sistemi pomoči. Ti sistemi koristijo voznikom in omogočijo večjo učinkovitost prometnih tokov. Njihov cilj je olajšanje vožnje in zmanjšanje tveganja padca zbranosti. Tehnologija inteligentnega avtomobila omogoča zmanjšanje ali celo odpravo teh težav. Podpiram mnenje poročevalke, da je zdaj stopnja prodora sistemov inteligentnih avtomobilov in aplikacij na tržišče zelo nizka glede na njihov potencial. Prepričan sem tudi, da moramo te sisteme in aplikacije izkoristiti pravočasno in v celoti. Inteligentne avtomobile mora podpreti še inteligentna infrastruktura, a „inteligentna“ cesta še ni pripravljena. Precej jasno je, da aktivni varnostni elementi v avtomobilih prispevajo k zmanjšanju smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Sistem E-klic je učinkovit dodaten element splošnega sistema za zaščito udeležencev v cestnem prometu. Poročevalki čestitam za njeno poročilo.

  Antonio Tajani , komisar. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, menim, da smo zaradi dela Parlamenta, besedila sporočila, ki ga je sestavila komisarka Reding, ki jo nadomeščam, in tudi zaradi odličnega dela gospe Gurmai danes poslali pomembno sporočilo državljanom, ki nas poslušajo v galeriji ter teoretično predstavljajo petsto milijonov evropskih državljanov, da institucije poslušajo državljane in si prizadevajo poiskati odgovore na njihove potrebe, pri čemer je to nekaj, kar mora biti prednostna naloga Parlamenta, Sveta in Komisije.

Le tako bomo odpravili vrzel med Evropejci in institucijami. Najboljši odgovor, ki ga lahko ponudimo tistim skeptikom, ki so se na referendumih odločili za „ne“, je pokazati, da je Evropa blizu državljanom; poslati moramo pozitivno sporočilo ter imeti pogum, da nadaljujemo ter poudarimo, da so ljudje in potrebe državljanov naša prednostna naloga, pri čemer sem vesel, da sem sprejel vaše povabilo, gospod predsednik.

Varnost v cestnem prometu bo prednostna naloga za mene in generalni direktorat, ki odgovarja komisarju za promet, pri čemer sem to povedal v govoru, s katerim sem pridobil zaupanje tega parlamenta, ki se mu ponovno zahvaljujem, saj sem bil tu toliko let, za zaupanje, ki mi ga je izkazal – kot sem rekel, varnost državljanov: posameznik mora biti v središču naše pobude.

Celotno razpravo sem poslušal z velikim zanimanjem, pri čemer so bile institucije danes resnično odločene ponuditi odgovore in reševati človeška življenja; vsako človeško življenje, ki ga lahko rešimo z našim zakonodajnim delom, bo hvalevredno delo po naši zaslugi. Zaradi navedenega razloga moramo nadaljevati in zaradi navedenega razloga se strinjam s toliko poslanci, ki so danes poudarili pomembnost inteligentnih instrumentov in inteligentnih avtomobilov, pri čemer moramo najprej zagotoviti, da je inteligenten človek, ker so najbolj odgovorni državljani za volanom, ki se morajo zavedati, da so od njihovih dejanj odvisna življenja drugih državljanov.

Tehnologija mora biti nedvomno namenjena človeku, človeškemu in temeljnemu elementu, pri čemer se zato strinjam s tistimi, kot sem že rekel med predstavitvenim govorom, ki trdijo, da mora biti voznik poučen, da morajo biti državljani informirani o novih instrumentih, ki so zaradi tehnologije in raziskav namenjeni državljanu. V nasprotnem primeru je nesmiselno porabljati javni ali zasebni denar za raziskave, če odkritja in pobude, ki so uspešno dokončane, niso namenjene ljudem, da bi se rešila človeška življenja. Ponavljam, da bo zaradi tega razloga sektor varnosti v cestnem prometu prednostna naloga, pri čemer je to obveznost, ki jo uradno sprejemam pred Evropskim parlamentom, in ena od glavnih nalog, ki jo bosta Komisija in prometni sektor uresničevala v prihodnjih mesecih.

Naj na kratko odgovorim na vprašanje v zvezi s časovnim okvirom, ki ga je zastavil gospod Pribetich. Na podlagi rezultatov posvetovanja, ki se je začelo 23. maja 2008, je Evropska komisija predlagala uredbo o zahtevah homologacije za splošno varnost vozil, ki navaja, da se bodo od leta 2012 sistemi elektronskega nadzora stabilnosti vgrajevali v nova vozila, da bi se znatno izboljšala varnost teh vozil. Uredba se nanaša na tehnične uredbe, ki so usklajene pri svetovnem forumu ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo.

Gospe Ayali Sender naj odgovorim, da je v zvezi s težkimi vozili novembra leta 2007 svetovni forum UNECE za usklajevanje uredb za vozila odobril besedilo, ki se nanaša na obvezno vgradnjo elektronskega nadzora stabilnosti in povezane tehnične standarde. To besedilo je podprla Evropska komisija, kar pomeni, da bo od leta 2010 obvezno vgrajevanje elektronskega nadzora stabilnosti v nove modele najpogostejših kategorij težkih vozil.

V zvezi s poklicnimi vozili, ki jih je omenila, zlasti tistimi v kmetijskem sektorju, pri čemer se v Evropi žal še vedno umira zaradi nesreč, ki jih povzročijo kmetijska vozila, v nekaterih primerih zaradi neodgovornosti voznikov, ki ne vozijo dovolj previdno, zdaj ni nobene določbe, ker smo prednost dali avtomobilom in težkim vozilom. Vseeno se strinjam z njenim predlogom, kar zadeva moje lastno področje pristojnosti, pri čemer ga bom posredoval komisarki Reding, ker se mi to zdi pomemben predlog in po tem obstaja potreba zlasti na podeželju. Ponavljam, da je v kmetijskem sektorju žal še vedno veliko nesreč s smrtnim izidom, ki se ne zgodijo na cestah, ampak na kmetijskih površinah, pri čemer se ne moremo pretvarjati, da to ni težava.

Zaradi tega razloga se zahvaljujem vam, gospa Ayala Sender, za vaš predlog, in tudi vsem poslancem, ki so spregovorili; ponovno Komisiji – končujem govor, gospod predsednik, pri čemer mi je žal, če sem si vzel nekaj dodatnih minut, a menim, da je to področje dovolj pomembno, da presežemo čas, ki ga dovoljujejo predpisi. Kot sem rekel, pozdravljamo poročilo gospe Gurmai, ki se ji zahvaljujem tudi za njeno navdušenje, pri čemer moramo pokazati, da smo navdušeni nad svojo obveznostjo, da branimo pravice državljanov.

Pozdravljam spodbujanje Parlamenta, njegovo podpiranje sistema E-klic in ukrepe za spodbujanje njegovega izvajanja, pri čemer verjamem, da je izid današnje razprave pozitiven, ker so se Komisija, Parlament in Svet, upam, da tudi Svet, strinjali, da bodo med tem prizadevanjem, da bi rešili čim več človeških življenj, na strani državljanov.

  Zita Gurmai, poročevalka. − (HU) Najlepša hvala, gospod predsednik. Gospod komisar, gospe in gospodje, državljani Evrope, najlepša hvala za vaše pripombe in mnenja. Menim, da je to resnično novo obdobje v zgodovini evropskega prometa, kot je dejala kolegica poslanka Etelka Barsi-Pataky. Zelo pomembno je, da so vsi prisotni v tem parlamentu izrazili podporo poročilu; jasno dejstvo je, da mora biti človek čim bolj zelen, da ugaja skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze, pri čemer smo navdušeni, da so tudi oni navsezadnje izrazili podporo temu poročilu. Poudariti moram, kako pomembno je to. Strinjam se z vami, gospod komisar, da smo nekaj dosegli, če rešimo vsaj eno življenje na cestah; veste, menim, da je najpomembnejše, kar lahko storimo kot evropski nosilci odločanja, zaščita človeških življenj. Nekaj vas je navedlo pretresljive statistične podatke: na cestah umre 41 600 ljudi.

Zahvaljujem se vam tudi za vašo podporo, ker morajo sodelovati vsi, če želimo dokončati zadevo. Zelo sem ponosna na Viviane Reding in njeno ekipo, Andréja in Juhanija, ki sedita tam. V tem procesu so vztrajali do konca. Ne le v zadnjem mesecu, ampak v zadnjih nekaj letih, ker je bilo treba preizkusiti tehnologije, da bi se prepričali, ali resnično delujejo. Ali se spominjate časov, ko ni bilo varnostnih pasov, pri čemer se nam zdaj zdijo samoumevni? Ali, kot je dejal Robert Evans, zdaj ima vsak avtomobil radio. Nove tehnologije bodo nekoč postale tako samoumevne, kot so danes varnostni pasovi in radio. Potrebujemo državljane Evrope, ki bodo kupili inteligentne sisteme, ko bodo jasno videli prednosti, ki jih prinašajo. Pomembno je, da so proizvajalci vozil na naši strani, ker se na leto v Evropi proizvede 17 milijonov avtomobilov, pri čemer sta v tem sektorju zaposlena dva milijona ljudi. Pomembno je, da države članice sodelujejo z nami glede tega vprašanja, čeprav se moram strinjati z Malcolmom Harbourjem: Svet je vidno odsoten.

Nima smisla, da si Komisija in Evropski parlament prizadevata po najboljših močeh, če Svet te zadeve ne jemlje dovolj resno. Svet se mora vseeno zavedati, da mora tudi on predstavljati državljane Evrope. Zato sodelujmo. To vas prosim, ker dejanja povedo več kot besede. Koristi vsem nam, da si priznamo, da vsi pridobimo z doseganjem rezultatov na tem področju, pri čemer bomo lahko varno potovali, promet bo optimalen, okoljsko onesnaževanje se bo zmanjšalo ter industrijski sektor Evrope lahko postane vodilni na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Imamo priložnost narediti veliko spremembo. Ne zamudimo priložnosti.

Hvala za vašo pozornost. Zelo sem optimistična, da bo komisar Tajani storil vse, kar lahko, da bo uresničil te sanje.

  Robert Evans (PSE). - Gospod predsednik, v zvezi z vprašanjem pravilnosti postopka pred sabo sicer nimam Poslovnika Parlamenta, a sem prepričan, da ga imajo vaše službe, zato mi oprostite, da to izpostavljam. To ni povezano s poročilom gospe Gurmai, ker smo govorili o tem.

Med vašim govorom oziroma med tem, ko je gospa Gurmai povzemala svoje poročilo, sem opazil, da so v galerijo za obiskovalce prihajali posamezniki. Izrekam jih dobrodošlico, pri čemer mislim, da je zelo dobro in pomembno, da ljudje prihajajo v galerijo za obiskovalce, vendar se zavedam tudi, da boste takoj, ko bom sedel po svojem pomembnem govoru, vi prekinili sejo do 12.00, ko bo potekalo glasovanje.

Ti ubogi ljudje, ki so prepotovali več sto kilometrov, to dopoldne ne bodo mogli poslušati razprave in govora. Nekaj jim ponujam jaz, a zanima me, ali bi bilo mogoče, da bi se vi in vaši pomočniki obrnili na zadevne organe in poiskali način, da bi se zagotovilo, da bi, če se razprava konča ob 11.30 kot danes dopoldne, pri čemer na sporedu ni nič do 14.00, z nečim zapolnili polurni premor med tem trenutkom in 12.00, morda z nujnimi zadevami tega popoldneva ali nečim podobno pretresljivo pomembnim.

Govorim v imenu približno sto ljudi v galeriji, ki so prišli poslušat govore ljudi, pri čemer zdaj poslušajo le mene, ki že dve minuti govorim o ničemer, čeprav hočem povedati nekaj resnega.

(Ploskanje.)

  Predsednik. − Gospod Evans, za govor ste imeli na voljo eno minuto, ne dveh.

Zapomnili si bomo idejo, ki nam jo je predstavil vedno duhoviti gospod Evans.

Skratka, preden prekinemo sejo, želim z vami in komisarjem deliti dobro novico, da je pred nekaj urami zgornji dom tako pomembne države, kot je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ratificiral lizbonsko pogodbo. Predstavljam si, da kraljica Elizabeta zdaj podpisuje zadevni dokument, pri čemer bo Združeno kraljestvo s tem ukrepom ratificiralo lizbonsko pogodbo. Menim, da smo vsi veseli te novice, tudi tisti, ki niso prisotni, čeprav puščajo svojo zastavo na sedežu in običajno niso prisotni v Parlamentu, ko je treba delati.

S to veselo novico končujemo to razpravo.

Glasovanje bo potekalo ob 12.00.

(Seja je bila prekinjena ob 11.30 in se je nadaljevala ob 12.00.)

PREDSEDUJOČA: Diana WALLIS
Podpredsednica

  Predsednica. − Naslednja točka je glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

– Po glasovanju o predlogu spremembe 37:

  Iratxe García Pérez (PSE). − (ES) Gospa predsednica, predlog spremembe 37 je bil umaknjen, zato o njem ne bomo glasovali.

  Predsednica. - Žal nismo bili obveščeni, da je bil predlog spremembe umaknjen, zato se je vseeno sprožilo glasovanje o njem.

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 15:

  John Bowis (PPE-DE). - Gospa predsednica, v imenu naše skupine ter želje po dosegu kompromisa in sporazuma o tem, smo pripravljeni umakniti naslednji predlog spremembe, če poročevalec sprejme manjši ustni predlog spremembe, kot je napisano na seznamu, preprosto zato, da to ne bi bilo tako specifično, kar zadeva pozivanje k pravno zavezujoči „direktivi“ in ohranjanje kot predložitev „ukrepov“. Če se poročevalec strinja s tem, lahko naslednji predlog spremembe umaknemo.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL). – (EL) Gospa predsednica, kot avtor predloga resolucije, ki ga je odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane skoraj soglasno sprejel, mi je žal, a ne morem sprejeti predloga gospoda Bowisa, ker njegov predlagani ustni predlog spremembe zelo ogroža bistvo besedila. Pozivam poslance, ki se strinjajo s tem, naj vstanejo.

  Predsednica. - Gospod Bowis, videti je, da je na nogah več kot 40 poslancev, zato se ne moremo ukvarjati z ustnim predlogom spremembe.

(Ustni predlog spremembe ni bil sprejet.)

– Pred glasovanjem o predlogu spremembe 35:

  John Bowis (PPE-DE). - Gospa predsednica, če nič drugega, vsaj malo telovadimo. Ustni predlog spremembe, ki je predlagan v zvezi s predlogom spremembe socialdemokratov, je na dnevnem redu, pri čemer ga predlagam v imenu naše skupine. Videli bomo, ali bo komu na drugi strani dvorane do aerobike.

  Predsednica. - To je telovadba z ene strani dvorane na drugo.

(Ustni predlog spremembe ni bil sprejet.)

  Predsednica. − V častni galeriji pozdravljam delegacijo švicarske zvezne skupščine. Švicarsko delegacijo vodi gospa Brigitta Gadient.

(Ploskanje.)

Z veseljem vas pozdravljam v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, v katerem ste včeraj in danes sodelovali na 27. medparlamentarnem srečanju EU-Švica.

Vem, da je nastalo nekaj zanimivih razprav o razvoju in sedanjem stanju, o prihodnjih izzivih za odnose med Švico in EU s posebnim poudarkom na dialogu EU-Švica glede vprašanj davkov, o prostem gibanju oseb in izkušnjah z zadnjo širitvijo EU, čezmejnem zagotavljanju storitev in sporazumih Schengen-Dublin, švicarskih finančnih prispevkih za širitev EU in prosti trgovini s kmetijskimi proizvodi.

Naša parlamenta že dolgo sodelujeta, že skoraj tri desetletja, zaradi česar se EU in Švica temeljito poznata. Prepričana sem, da bo izmenjava mnenj, ki je potekala ta teden, izboljšala naše parlamentarno sodelovanje.

(Ploskanje.)

  Predsednica. − Zdaj bomo nadaljevali glasovanje.

(Za rezultate glasovanja in druge informacije v zvezi z njim: glej zapisnik.)

Ustne obrazložitve glasovanja

Resolucija – Zmogljivost odzivanja Evropske unije na nesreče (B6-0303/2008)

  Oldřich Vlasák (PPE-DE). - (CS) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rad bi razložil svoje glasovanje glede resolucije Evropskega parlamenta o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče. Nedvomno je ton solidarnosti in medsebojne pomoči v dokumentu ustrezna rešitev. Barnierovo poročilo nas poziva k praktičnim korakom, pri čemer nam sporočilo Komisije v zvezi s tem kaže pot naprej. Resnično moramo zagotoviti skladnost in okrepiti čezmejno sodelovanje med zaščitnimi silami naših držav na različnih ravneh. Žal nisem mogel podpreti resolucije, ker naš ustni predlog spremembe ni bil sprejet. V njem nasprotujemo vzpostavitvi pravno zavezujočih instrumentov, ki bi vplivali na nacionalno zakonodajo, politike in programe, pri čemer bi vplivali na element solidarnosti. Preprosto menim, da bomo boljšo zaščito pred vplivom katastrof dosegli s podpiranjem zaščitnih sil v naših državah članicah z usklajevanjem in naložbami v njihovo opremo, ne s sestavo nove zakonodaje, zaradi katere bi bilo v celotnem procesu le še več birokracije.

Resolucija – Štirideseta obletnica carinske unije (B6-0297/2008)

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Od leta 1968 ima carinska unija pomembno vlogo pri ohranjanju in razvijanju enotnega trga. Štirideset let carinske unije predstavlja velik dosežek in koristi za podjetja ter državljane EU.

Strinjam se z resolucijo gospe Arlene McCarthy v imenu odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov o štirideseti obletnici carinske unije, pri čemer sem glasovala zanjo.

Zaradi globalizacije in tehnološkega napredka se mora carinska unija spopadati z izzivi, kot so ponarejeno blago, povečan uvoz nevarnih izdelkov in potreba po vzpostavitvi sistemov elektronske carine. Le medsebojno sodelovanje med carinsko upravo in organi za nadzor na mednarodni ravni lahko zaščiti trg EU pred uvozom nevarnih in ponarejenih izdelkov, pri čemer se bo okrepila zaščita potrošnikov. O tem sem se prepričala med obiskom nacionalnih carinskih organov in carinske uprave v Pragi, Antwerpnu, Washingtonu, Pekingu in Šanghaju.

Ta obletnica je primerna priložnost za zahvalo carinskim uradnikom za njihovo zahtevno in pogosto nevarno delo ter za izraz spoštovanja do uspešnosti, ki jo dosegajo v boju proti nevarnim izdelkom, ponarejenim izdelkom in piratstvu.

  Daniel Hannan (NI). - Gospa predsednica, štirideseta obletnica se zdi primeren trenutek, da spregovorimo o zmotnem mišljenju, ki v naši državi po mojem mnenju obstaja, odkar so se vaši in moji volivci pred 35 leti odločili, da se bodo pridružili, tako so mislili, skupnemu trgu, pri čemer ta zmota zadeva razliko med območjem proste trgovine in carinsko unijo.

Mislim, da je večina Britancev skupni trg razumela kot vzajemno priznavanje izdelkov, tj. če se lahko izdelek prodaja v Združenem kraljestvu, se lahko prodaja tudi v Nemčiji, Franciji in Španiji ter obratno.

Seveda imamo namesto tega standardizacijo. Zahteva se, da izdelek vsebuje nekatere sestavine, da njegova količina ni manjša od „x“ in večja od „y“, pri čemer se lahko izdelek označi kot nezakonit in prepove celo v lastni državi, tudi če nikoli ni bil namenjen izvozu ter nikoli ni prešel meje; to se pogosto dogaja zaradi tekmeca nekje v EU, zelo pogosto v Britaniji, pri čemer ta izdelek tako ali tako že ustreza vsem skupinam specifikacij, vendar se mehanizmi Evropske unije uporabijo, zato da bi tekmeci zaradi njega imeli višje stroške.

Menim, da je sramotno, da smo izgubili prvotni koncept prostega pretoka blaga in storitev zaradi usklajevanja, ki zmanjša izbiro potrošnikov.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, čudovito vas je videti na tem mestu.

Med mojimi govori v mojem volilnem okrožju Londonu, pri čemer ste morda slišali za London, najuglednejše mesto na svetu in prestolnico najuglednejše države na svetu, moji volivci pogosto poudarjajo, da so leta 1973 mislili, da se pridružujejo carinski uniji. Nato rečem: „Mar ne razumete narave zveri? Mar ne razumete narave evropskega projekta? Bistvo je nadaljnje politično in gospodarsko združevanje.“

Dejansko je med mojim prvim tednom v Parlamentu vodja moje skupine Hans-Gert Pöttering vstal in rekel: „Nič ne sme ovirati evropskega združevanja; nič ne sme ovirati evropskega projekta.“ Očitno se torej narava projekta v mojem volilnem okrožju razume napačno.

Tiste v tem parlamentu, ki podpirate projekt, prosim: bodite odkriti glede njegovih namenov. Če poskušate zanikati resnico o tem projektu, ga bodo ljudje zavrnili, kot so to storili na referendumu na Irskem.

Resolucija – Uvoz perutninskih trupov (B6-0309/2008)

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, tudi jaz sem vesela, da vas vidim na tem mestu.

Glasovala sem za predlog spremembe 6, ker menim, da bi odobritev uvoza kloriranih piščancev oslabila evropske standarde, pri čemer se bo to zgodilo na dveh področjih. Prvič, obstaja premalo znanstvenih podatkov o okoljskem in zdravstvenem vplivu uporabe predlaganih snovi. Drugič, ob upoštevanju režima, v okviru katerega delujejo proizvajalci perutnine, ni smiselno imeti dveh različnih standardov s stališča proizvajalcev in s stališča potrošnikov, kar je še pomembnejše.

Prejšnji govornik je omenil referendum o lizbonski pogodbi na Irskem. Nedvomno je eno od vprašanj na terenu, na katera sem naletela med agitiranjem, da ljudje nasprotujejo različnim standardom. A danes se v Parlamentu ukvarjamo s tem, zato sem vesela, da je Parlament sprejel to resolucijo.

Skupna resolucija – Kriza ribiškega sektorja zaradi naraščanja cene goriva (RC-B6-0305/2008)

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, v celoti podpiram resolucijo, ki jo je sprejel Parlament. Ena od zadev, o katerih pogosto govorimo v Parlamentu, je to, kako se odzivamo na potrebe državljanov. Mislim, da je tu odziv jasno potreben.

Ribiško industrijo je zajela kriza, saj se je cena goriva v zadnjih petih letih povečala za več kot 300 %, medtem ko so cene rib podobne tistim izpred dvajsetih let. Bistveno je, da ribiči ne morejo preživeti, zmanjkuje jim dela, pri čemer mislim, da bodo nekateri vaši predlogi v tej resoluciji pomagali izboljšati položaj.

Veseli me, da je slovensko predsedstvo dejalo, da bo to upoštevalo, pri čemer pozivam svet ministrov za ribištvo, da na srečanju naslednji teden posebno pozornost nameni tej resoluciji.

  Predsednica. − Gospod Kamall, predvidevam, da nam boste predstavili položaj ribičev v Londonu.

  Syed Kamall (PPE-DE). - Gospa predsednica, mislim, da jih sploh ni več zaradi skupne ribiške politike.

Zelo se vam zahvaljujem za priložnost, da razložim, kako sem glasoval v zvezi s to pomembno razpravo. Dejansko želim kolegom v Parlamentu sporočiti, da si oglejmo resnično težavo. Kadar koli nastane mednarodna kriza, jo hočete okriviti za težave ribiške industrije. Dejansko naraščanje cene goriva ni resnična težava ribiške industrije. To je skupna ribiška politika, sistem osrednjega načrtovanja, na katerega bi bili Sovjeti ponosni. Neverjetno se mi zdi, da so kolegi v tem parlamentu tako pripravljeni zagovarjati sovjetsko gospodarstvo.

Oglejmo si nekatere uspešne sisteme varstva rib po svetu. Če si na primer ogledate sisteme na Islandiji in Novi Zelandiji, boste ugotovili, da temeljijo na pravni državi in lastninski pravici ter prenosljivi lastninski pravici. Če resnično hočemo rešiti težavo ribiške industrije, je čas za zaupanje v pravno državo; čas za zaupanje v lastninsko pravico; čas za zaupanje v prosti trg.

Resolucija – Uvoz perutninskih trupov (B6-0309/2008)

  Peter Skinner (PSE). - Gospa predsednica, nočem govoriti o tej točki, ampak o prejšnji. Hotel sem pritegniti vašo pozornost.

O vprašanju perutninskih trupov nisem glasoval predvsem zato, ker menim, da obstajajo dokazi, ki zavračajo trditve, da moramo ohraniti prepoved. Zlasti mislim, da obstajajo znanstveni dokazi, ki omogočajo odpravo te prepovedi. A v vsakem primeru te razprave ni bilo.

Namesto tega imamo v Evropi zelo drag postopek za čiščenje perutninskih trupov. To je resnična težava, saj bi se vsi trupi, ki bi prispeli v Evropsko unijo, zdeli cenejši; posledično bi se hitreje prodali in seveda zadovoljili potrošnike.

To niso zdravstvene trditve, ampak protekcionizem. Mislim, da je zelo žalosten dan za Evropo, da je ta razprava tako kratka in okrnjena, pri čemer jo ta teden v Parlamentu hitro obravnavamo kot resolucijo.

Zaradi tega ne bom glasoval, pri čemer menim, da je naš odnos z Združenimi državami in drugimi državami posledično omadeževan.

Skupna resolucija – Vrh EU-Rusija v Hanti-Mansisku 26. in 27. junija 2008 (RC-B6-0235/2008)

  Miroslav Mikolášik (PPE-DE). - (SK) Vrhu EU-Rusija se upravičeno namenja veliko pozornosti. Ob upoštevanju pomembnega geopolitičnega položaja Rusije ter njenih trajnih zgodovinskih in kulturnih vezi z Evropo podpiram oblikovanje močnega političnega partnerstva med EU in Rusko federacijo.

To partnerstvo bi moralo vključevati medsebojno pomoč pri varnostnih vprašanjih, tj. boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ter premagovanje ovir na področju svobodne trgovine in potovanja. Vendar ne smemo prezreti več problematičnih vidikov v odnosu med Unijo in Rusijo. V zvezi s tem je za EU pomembno, da je enotna.

Nobena država članica, ki resno jemlje skupno zunanjo in varnostno politiko, ne bi smela vzpostaviti dvostranskih odnosov z Rusijo na način, ki bi škodoval pravičnim interesom držav članic. Na področjih, ki zadevajo občutljiva mednarodna vprašanja, bi morali EU in Rusija doseči soglasje, ki bi temeljilo na spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti, na primer v primeru Srbije in Kosova.

Za konec naj povem, da bi morala EU pomagati Rusiji razvijati in krepiti demokracijo, pravno državo ter zaščito človekovih pravic.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospa predsednica, vrh EU-Rusija se približuje. To je pomemben dogodek, zato je bila razprava v Parlamentu o pripravah tako pomembna.

Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so zelo pomembni za stabilnost, gospodarsko rast in varnost v Evropi ter vsem svetu. Ti odnosi so dobili novo razsežnost, ko se je EU pridružilo 12 novih držav predvsem iz Srednje in Vzhodne Evrope. To so države, ki so bile v preteklosti gospodarsko, politično in vojaško tesno povezane z nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Do zdaj so dvostranski trgovinski odnosi s posameznimi državami potekali na ravni EU in Rusije. Vendar se Rusija stalno poskuša dogovoriti s posameznimi državami, pri čemer bi obšla EU. Za to dvostransko sodelovanje se pogosto navajajo izredne okoliščine.

Rusija je zelo velika država z velikimi političnimi in vojaškimi težnjami ter obsežnimi viri energije, ki določajo njen položaj v Evropi in svetu. Z ratifikacijo kjotskega protokola je Rusija pomembna partnerica, ki bi jo bilo treba vključiti v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in ukrepe v zvezi z varstvom okolja.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospa predsednica, v primeru odstavka 29, ki se konča z „naj ponudi večje sodelovanje EU pri reševanju tega spora“, podpiram prvotno različico, ki dodaja in nadaljuje „vključno z možnostjo, da se tja napoti mirovna misija EU, ki bi zamenjala vojake Skupnosti neodvisnih držav in Rusije“.

Menim, da je zdaj zelo pomembno, da pošljemo jasno sporočilo v imenu EU, da smo pripravljeni sprejeti konkretno obveznost v obliki mirovne misije v Abhaziji.

– Poročilo: Liam Aylward (A6-0196/2008)

  Jim Allister (NI). - Gospa predsednica, glasoval sem za to poročilo, ker sem zaskrbljen zaradi upadanja proizvodnje ovčjega mesa v EU zaradi vse večjega uvoza, kar je vidno tudi v drugih sektorjih.

To ni le vprašanje prihodka kmetij, ampak so to ustrezna okoljska vprašanja, ker od vseh živali na kmetiji ovce najbrž največ prispevajo k naravnemu vzdrževanju manj rodovitnih območij in ohranjanju biološke raznovrstnosti.

Zaradi vse manj ovčjereje bo nastala degradacija okolja na veliko višinskih območjih in območjih z omejenimi možnostmi. Zato je treba ohranjati to dejavnost in premisliti o plačilih, povezanih z okoljem, s katerimi bi jo podprli.

Menim tudi, da bi lahko ustrezen režim označevanja države porekla veliko prispeval k spodbujanju rasti uživanja lokalne jagnjetine, zlasti ob naraščanju uvoza.

Končno, hitenje Komisije z uvedbo elektronskega označevanja bo pomenilo dodatne stroške za sektor, ki že tako propada zaradi nizkega donosa. Tako označevanje bi moralo biti za vsako državo članico in regijo kvečjemu prostovoljno.

  Marian Harkin (ALDE). - Gospa predsednica, strinjam se z zadnjim govornikom glede elektronskega označevanja. Nedvomno bi moralo biti prostovoljno.

Podprla sem predlog spremembe 4, ker hočem prositi Svet in Komisijo, naj premislita o uvedbi neke vrste financiranja Skupnosti za sistem elektronskega označevanja. Sektorje kozjereje, ovčjereje in jagnjetine je zajela kriza, pri čemer si nedvomno ne morejo privoščiti, da se jim naložijo dodatni stroški.

Resnično bi bila bolj zadovoljna s predlogom spremembe 1, ki je seveda propadel ob sprejetju predloga spremembe 4, v katerem se je priporočilo, da se izvajanje sistema elektronske identifikacije preloži vsaj na leto 2012. Strinjam se s prejšnjim govornikom, kot sem rekla, da birokracija in stroški, ki so vpleteni, izrazito zasenčijo katero koli prednost.

  James Nicholson (PPE-DE). - Gospa predsednica, kot sem rekel sinoči, je to zelo dobro poročilo. Žal je komisar sinoči izločil možnost, da bi se Komisija strinjala s predlogom poročevalca o delovni skupini, ki bi preučila dejavnost.

Delovnih skupin ne podpiram preveč, ker jih je tako veliko; ob vsaki težavi oblikujemo delovno skupino, pri čemer nato o njej nič več ne slišimo.

A menim, da bi lahko z boljšim sodelovanjem, preden smo prišli v to dvorano, predložili odločen predlog, ki bi pomagal dejavnosti in ji koristil.

Zdaj nimamo ničesar. Imamo elektronsko označevanje. Nismo dosegli, kar smo hoteli, da bi sistem odložili do leta 2012. Dejavnost si tega ne more privoščiti. A mislim, da se bomo vrnili k tej temi; ni še konec, ker moramo braniti dejavnost ovčjereje v vsej Evropski uniji.

Pisne obrazložitve glasovanja

– Poročilo: Boguslaw Liberadzki (A6-0227/2008)

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) O prevozu nevarnega blaga se je velikokrat razpravljalo, pri čemer so se varnostni standardi posledično postopno pojasnili in poenostavili. S poročilom gospoda Liberadzkega bo veljavna zakonodaja o prevozu nevarnega blaga oblikovala trdno podlago zlasti za področje uporabe direktive, ki se je razširilo na celinske plovne poti. Čestitam pogajalcem za dosežen sporazum, ki bo omogočil dokončanje te dokumentacije na drugi obravnavi.

Razširitev te direktive na celinske plovne poti bo vključevala dveletno prehodno obdobje prilagajanja za države članice, ki bodo sposobne urejati ali prepovedati prevoz nevarnega blaga na svojem ozemlju, in sicer izključno iz razlogov, ki niso povezani z varnostjo med prevozom.

Zato bi bilo treba poudariti, da je ta zakonodaja izraz naših prizadevanj, da bi prevoz nevarnih snovi v Uniji postal vse bolj učinkovit in varen, pri čemer bi se odpravila nepotrebna birokracija in dodani stroški ali pravila, zaradi katerih njegovo upravljanje ni učinkovitejše.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dejansko ni treba veliko razpravljati o odličnem poročilu gospoda Liberadzkega o notranjem prevozu nevarnega blaga. Za poročilo sem glasoval v odboru, pri čemer tu potrjujem svoj glas.

Menim, da bolj kot se krepi notranja trgovina, kot je trgovina med državami članicami Unije, bolj koristna je za primerljivost tokov, zlasti v zvezi z varnostjo ter tudi s stališča inšpekcijskih pregledov in s tem povezanih upravnih postopkov. Še več, nelogično bi bilo kritizirati ali celo zavrniti tako tehnično besedilo, v zvezi s katerim so potekala obsežna in kakovostno utemeljena posvetovanja z veliko strokovnjaki iz držav članic.

  Bart Staes (Verts/ALE) , v pisni obliki. − (NL) V celoti podpiram to poročilo. Vsako leto se prepelje velika količina nevarnega blaga, kot sta klor in bencin, po celinskih plovnih poteh v Evropski uniji. Za zdaj se glede tega predpisi še niso določili, čeprav obstaja zakonodaja o cestnem in železniškem prevozu nevarnega blaga.

Zakonodaja o prevozu nevarnega blaga s čolni je nujno potrebna, ne le zaradi varnostnih razlogov, ampak tudi za urejanje zaščite okolja in javnega zdravja na evropski ravni. Veliko tovrstnega prevoza je čezmejnega. Še več, evropski predpisi bodo koristili tudi podjetjem, ki morajo zdaj izpolnjevati različne nacionalne zahteve v različnih državah članicah. Prevoz po celinskih plovnih poteh povzroča tudi manj toplogrednih plinov. Zato je zelo pomembno, da se zahteve za različne načine prevoza uskladijo. Tako bo združevanje različnih načinov postalo privlačnejše, pri čemer se del potovanja na primer opravi z vlakom in nato tovor nadaljuje pot s čolnom. To je učinkovito in predvsem trajnostno. Zato upam, da se bodo prevozna podjetja večkrat odločila za kombinacijo različnih načinov prevoza.

– Poročilo: Helmuth Markov (A6-0050/2008)

  Stanisław Jałowiecki (PPE-DE), v pisni obliki. − (PL) Nisem glasoval glede poročila gospoda Helmuta Markova o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Razlog za to je, da je to poročilo v očitnem nasprotju z načelom subsidiarnosti: „večji subjekt ne sme izvajati nalog, ki jih lahko izvaja manjši“. To načelo bi se moralo čim bolj skrbno ohranjati. Žal se je celo v tem parlamentu to načelo prevečkrat kršilo. Upam, da nam je ob tej priložnosti uspelo vsaj delno zavarovati to načelo, pri čemer se je porabilo zelo veliko časa. Naše zakonodajno delo ni bilo usmerjeno k oblikovanju dobre zakonodaje, ampak k spreminjanju slabega zakonodajnega predloga. Vseeno ne mislim, da bo to zadnji napad na načelo subsidiarnosti. To je resnično nenavadno, saj ti napadi prihajajo iz istega okolja kot najglasnejše kritike Irske, države, ki je pred nekaj dnevi zavrnila lizbonsko pogodbo. Ljudje ne morejo razumeti, da so državljani te države rekli „ne“, ker je dobro znano, da to načelo Evropska unija redno krši. Dejansko bi morali prav zaradi primera Irske spoznati, da ne moremo kar spregledati subsidiarnosti ali jo žrtvovati zaradi domnevno višjih ciljev, kot je varnost v cestnem prometu. Prej ali slej, najbrž prej, se nam bo to maščevalo.

  Luca Romagnoli (NI) , v pisni obliki. − (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval bom za poročilo gospoda Markova. Po mojem mnenju je to zelo celovit predlog, ki vključuje veliko vidikov, ki so usmerjeni k zagotavljanju, da se varnost upošteva v vseh stopnjah življenja cestne infrastrukture: od načrtovanja do oblikovanja in uporabe.

Strinjam se s spoštovanjem načela subsidiarnosti v predlogu, pri čemer naj se države članice same odločijo, kako intenzivno se bodo izvajale „ocene učinka varnosti v cestnem prometu“, revizije varnosti v cestnem prometu in varnostni inšpekcijski pregledi.

Sprejetje zakonodajnega instrumenta, ki je usmerjen k varnemu razvoju cestnega omrežja skozi pristop, ki ni preveč neprožen, je treba videti kot pozitiven rezultat, pri čemer bodo njegove posledice odvisne od intenzivnosti izvajanja. Vseeno menim, da je bistveno, da se določijo zavezujoči minimalni standardi, od katerih ni mogoče odstopati in ki bodo veljali v vseh državah članicah.

Resolucija – Okrepitev zmogljivosti odzivanja Evropske unije na nesreče (B6-0303/2008)

  Richard James Ashworth (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konservativci vemo, kako škodljivi so lahko vplivi naravne nesreče. Zaradi poplav v Združenem kraljestvu se zavedamo, kakšna človeška, gospodarska in okoljska škoda se lahko povzroči. Prav tako razumemo vplive takšnih naravnih nesreč na druge države.

Kljub temu menimo, da so države članice tiste, ki se lahko najhitreje in najustrezneje odzovejo na nesreče na svojem ozemlju. Mislimo, da bi vzpostavitev evropske enote za civilno zaščito le upočasnila zmogljivost odzivanja, ker bi pomenila dodatno birokratsko obremenitev. Tisti, ki jih prizadenejo nesreče, si želijo pravočasnega in potrebnega posredovanja, ne pa več birokracije.

Končno, ne moremo se strinjati z dodatno zakonodajo EU na področju preprečevanja nesreč in odzivanja nanje. Menimo, da na ravni držav članic in na ravni EU že obstaja ustrezna zakonodaja ter da je za finančno pomoč že poskrbljeno s solidarnostnim skladom, namen katerega je ublažitev strukturne in dolgoročne škode.

S podpiranjem te resolucije na končnem glasovanju želimo pojasniti, da smo tudi mi glasovali za predloge sprememb, ki so pozivali k črtanju sklicevanj na enoto za civilno zaščito ter dodatno zakonodajo EU na tem področju.

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Odločno podpiram ta predlog spremembe o okrepitvi zmogljivosti odzivanja Evropske unije na nesreče.

Kot član odbora za razvoj tega parlamenta sem imel možnost obiskati nekatera najrevnejša in nesrečam najbolj izpostavljena področja na svetu, v nekaterih primerih uničena (kot v primeru cunamija) zaradi katastrofalnih naravnih nesreč. Ob tej priložnosti želim poudariti odlično delo našega komisarja za razvoj, Louisa Michela, ki je ob teh tragičnih dogodkih vedno hitro in učinkovito ukrepal, pokazal solidarnost in bil pripravljen sodelovati.

Vendar kot poudarja resolucija, so postopki, ki so določeni v našem zakonodajnem okviru, še vedno prezapleteni: treba je urediti mehanizme in zagotoviti sredstva za izredne razmere, ki se bodo na žalost še pojavljale. Parlament danes v tem smislu posreduje jasno sporočilo. Zdaj moramo preiti od besed k dejanjem.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kljub temu, da smo glasovali za, nam je žal, da nekateri od naših predlogov niso bili sprejeti, zlasti tisti, ki določa, da je treba v zvezi z urejanjem strukturnih skladov v primeru naravne nesreče posebno pozornost posvetiti regijam z omejenimi možnostmi ali konvergenčnim regijam, ali tisti, ki poudarja pomembnost ohranjanja upravičenosti naravnih nesreč na regionalni ravni do evropskega solidarnostnega sklada ter prilagoditev tega sklada značilnostim naravnih nesreč, kot so suša in požari, v smislu časovnih omejitev in upravičenih ukrepov.

Kljub temu menimo, da je pozitivno, da so bili sprejeti drugi predlogi v zvezi s priznanjem naravnih nesreč v Sredozemlju, tj. suše in gozdnih požarov. Vendar so potrebni podporni mehanizmi za ljudi, ki jih prizadenejo nesreče, in za pogozdovanje, ki morajo vključevati tudi področje preprečevanja nadaljnjih velikih nesreč, kot je sistem javnega kmetijskega zavarovanja, ki ga financira EU in mora v primeru nesreč na nacionalni ravni, kot so suša, požari ali poplave, kmetom zagotoviti minimalni dohodek.

Skupna kmetijska politika se mora temeljito spremeniti, da bo podpirala male, srednje velike kmetije in družinske kmetije ter tako spodbujala kmetijsko proizvodnjo, biološko raznovrstnost in uporabo zemljišč.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Menimo, da je treba med državami članicami vzpostaviti okvir sodelovanja za preprečevanje, zmanjševanje posledic nesreč in za boj proti njim. Poleg drugih vidikov se ne strinjamo tudi z vzpostavitvijo evropske enote za civilno zaščito (zlasti če vključuje vojaško razsežnost), ker morajo zmogljivosti in operativna sredstva na tem področju obravnavati države članice v okviru svoje pravne pristojnosti; države morajo zagotoviti, da bo s sredstvi in strategijami omogočeno (hitro) odzivanje na potrebe, poleg tega tudi bolj poznajo svoje ozemlje.

Menimo, da bi sprejetje predlogov, ki zagovarjajo naslednje zadeve, imelo pozitiven vpliv:

– priznanje posebnih značilnosti naravnih nesreč v Sredozemlju, kot so suša in gozdni požari, na ravni Skupnosti, ter posledična prilagoditev instrumentov Skupnosti v smislu preprečevanja, raziskav, obvladovanja tveganja in solidarnosti, da se izboljša odzivanje vseh držav članic;

– potreba po več sredstvih Skupnosti za preventivne ukrepe.

Vendar obžalujemo zavrnitev naših predlogov:

– da se poudarja, kako pomembno je ohranjati upravičenost regionalnih nesreč do evropskega solidarnostnega sklada;

– da se zagovarja prilagajanje evropskega solidarnostnega sklada posebnim značilnostim naravnih nesreč, kot so suša in požari, v smislu časovnih omejitev in upravičenih ukrepov.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Strinjam se s pobudo Komisije pri pripravi dokumenta o izboljšanju skladnosti, učinkovitosti in preglednosti odziva EU na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek.

Žal mi je, da to še vedno ni praktičen predlog, ki bi lahko izboljšal zmogljivost Evrope na področju civilne zaščite, vključno s preprečevanjem in hitrim odzivanjem v primeru večjih kriz, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje.

Zahvaljujem se poslancem, da so podprli moj predlog spremembe o uporabi strokovnega znanja v zvezi z geografskim položajem najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav ali ozemelj.

Zahvaljujem se tistim čezmorskim skupnostim, v katerih je prisotna EU, ob afriški obali (Kanarski otoki, Madeira), v Indijskem oceanu (Reunion), blizu ameriške celine (Gvajana, Guadeloupe, Martinique, Azori) ter seveda pacifiškima ČDO (Francoska Polinezija, Nova Kaledonija).

Evropska čezmorska ozemlja bi lahko postala baze za predhodno razmestitev nujnih proizvodov in logistično oskrbo. To bi olajšalo predvidevanje evropskih človeških in materialnih virov, ki so na voljo, v primeru potrebe po nujnem posredovanju zunaj Unije.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Seveda sta zelo pomembni boljša usklajenost in pripravljenost organizacij za odzivanje na nesreče v evropskih državah na medsebojno pomoč. Vendar Evropska komisija kot vedno čaka na drugo priložnost za razširitev svojega področja dela in svojih pristojnosti, tu je zapisano, da je treba razviti bazo znanja, ugotoviti pomanjkljivosti itd. V nasprotju z željami britanskih konservativcev poročilo poziva tudi k pravno zavezujočim instrumentom. Zato sem se vzdržal glasovanja.

Resolucija – Štirideseta obletnica carinske unije (B6-0297/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kljub temu, da poročilo pozitivno ocenjuje 40 let delovanja carinske unije, imajo številni sektorji, zlasti na Portugalskem, drugačno mnenje. Pravzaprav je njihovo mnenje ravno nasprotno. Vedo, da je popolno odprtje mej v imenu svobodne konkurence povzročilo zelo nepravične razmere in okrepilo strukturni primanjkljaj zaradi neenakomernega razvoja različnih držav.

Poleg te nesorazmernosti proizvodne zmogljivosti in razvoja procesa proizvodnje so stanje poslabšali še drugi ukrepi, politike in instrumenti, najbolj oblikovanje notranjega trga, liberalizacija mednarodne trgovine, pakt stabilnosti v ekonomski in monetarni uniji ter neoliberalizem lizbonske strategije.

Zaradi tega je začetno izhodišče poročila nesprejemljivo, čeprav so v poročilo vključeni nekateri pozitivni predlogi za okrepitev sodelovanja. Zato smo glasovali proti poročilu.

  Hélène Goudin in Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) O tej resoluciji imava pozitivno mnenje, ker podpirava skupno trgovinsko politiko in carinsko zakonodajo kot predpogoj za delovanje notranjega trga. Vendar želiva poudariti, da sva zelo kritična do številnih trgovinskih sporazumov, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami.

  Kartika Tamara Liotard, Erik Meijer, Søren Bo Søndergaard in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. − Čeprav v celoti podpiramo sodelovanje med državami članicami za preprečitev uvoza nevarnih igrač, zdravil in drugih nezakonitih ali nevarnih proizvodov; čeprav v celoti podpiramo sodelovanje s trgovinskimi partnerji v ta namen, ne moremo glasovati za zadevno resolucijo zaradi velikega vpliva carinske unije na trgovino držav v razvoju.

EU uporablja carinsko unijo kot orodje za pogajanje o trgovinskih sporazumih z državami v razvoju, vendar hkrati določa visoke tarife za proizvode, ki veljajo za neželeno konkurenco proizvodom EU. Ta politika ovira možnosti za gospodarsko rast v državah v razvoju.

− Poročilo: Mia De Vits (A6-0202/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Na začetku to poročilo podpira različne liberalizacijske pakete za trge z električno energijo in zemeljskim plinom ter tako spodbuja privatizacijo, čeprav gre za strateške sektorje za razvoj in socialni napredek. Kot je dobro znano, je uporaba teh paketov na Portugalskem okrepila težave z oskrbo, zvišala porabniške cene ter tudi povečala brezposelnost in negotovost zaposlitve v tem sektorju.

Evropska komisija poskuša zdaj prikriti težave, ki jih je povzročila njena strategija s predstavitvijo „Evropske listine o pravicah odjemalcev energije“. Kljub omejenemu številu pravic, ki jih obravnava, se s to listino strinjamo. Vprašanje je, ali jo bodo upoštevale nadzorne gospodarske skupine zadevnega sektorja, katerim je politika Skupnosti vse bolj podrejena. Zato smo se končnega glasovanja o tem poročilu vzdržali.

  Małgorzata Handzlik (PPE-DE) , v pisni obliki. − (PL) Sprejeto poročilo o Evropski listini o pravicah odjemalcev energije zelo povečuje pravice odjemalcev energije. Odjemalcem bo na voljo več informacij, kar bo olajšalo izbiro med dobavitelji in različnimi možnostmi dobave. Ta listina predstavlja zelo pomemben korak na področju liberalizacije energetskega trga.

Prepričana sem, da bodo jasnejše in bolj berljive informacije odjemalcem omogočile najboljšo izbiro. To je zlasti pomembno, ker se cene energije nenehno višajo in postajajo področje, zaradi katerega so odjemalci vse bolj zaskrbljeni.

S sprejetjem te rešitve bo lažje primerjati ponudbe in dejansko porabo energije; to bo odjemalce spodbudilo, da bodo v primeru, da s ponujeno storitvijo ne bodo zadovoljni, dobavitelje zamenjali. Posledica tega bo dejanska konkurenca med dobavitelji energije, večje zanimanje za zadovoljstvo odjemalcev in večje možnosti za vpliv odjemalcev na odločitve energetskih družb.

Verjamem, da bo Listina o pravicah odjemalcev energije počasi, vendar zagotovo pomagala spremeniti energetski trg, za kar smo si prizadevali dolgo časa. Ne pozabimo, da so odjemalci najpomembnejši del notranjega trga in pričakujejo, da bomo uvedli dejanske spremembe.

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. − (RO) Glasovala sem za poročilo gospe De Vits o Evropski listini o pravicah odjemalcev energije. Glede na vse višje cene energije je nujno zagotoviti oskrbo za državljane z nižjimi dohodki in ljudi, ki živijo v oddaljenih regijah, kjer so energetski trgi manjši in nekonkurenčni. Države članice morajo čim prej ukrepati, jasno opredeliti te skupine odjemalcev ter spodbujati in podpirati ukrepe, na primer socialne tarife, da se zagotovi stalen dostop do elektrike in zemeljskega plina.

Glasovala sem za predloge sprememb 3, 4, 5, 6 in 7 skupine evropskih socialdemokratov. Navedli so, da je treba uvesti socialne tarife, odjemalce vsako četrtletje obveščati o njihovi porabi energije, in zaprosili, da se javnost obvešča o določbah Evropske listine o pravicah odjemalcev energije. Žal mi je, da ti predlogi sprememb niso bili sprejeti.

Varstvo odjemalcev energije mora biti tudi v prihodnosti odvisno od skupnih ukrepov Unije in držav članic. Evropska listina o pravicah odjemalcev energije je način, s katerim se državljanom na učinkovitejši in enostavnejši način zagotovi podpora pri pridobivanju informacij o svojih pravicah.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE), v pisni obliki. − Zelo podpiram zagotovitev varne, zanesljive in trajnostne oskrbe odjemalcev s plinom in elektriko po sprejemljivih cenah. Pri tem imajo pomembno vlogo nacionalni regulativni organi. Vendar nasprotujem prizadevanjem Evropske komisije, da bi posegla na to področje, da bi prek „študij“, „listine“ in „uskladitve“ povečala svoje pristojnosti in področje dela, ter ne odobravam koncepta „državljan Unije“. Zato sem se vzdržal glasovanja.

Resolucija – Uvozi trupov perutnine (B6-0309/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Strinjamo se z ravnanjem Evropskega parlamenta, ko je kritiziral predlog Evropske komisije glede uvedbe sprememb predpisov o trženju perutnine, le da bi se odobrilo trženje protimikrobno obdelanega mesa za prehrano ljudi.

V praksi se skuša s tem predlogom Evropske komisije le ugoditi prošnji Združenih držav, da bi Evropska unija odobrila uvažanje perutnine, ki je bila obdelana s kemijskimi ali protimikrobnimi snovmi.

Zato Evropska komisija ne upošteva previdnostnega načela, niti sprejetja ter okrepitve standardov varnosti in higiene živil, ki na ravni EU že obstajajo. Ti standardi so v EU veliko višji kot v Združenih državah, kjer so se odločili za rešitev, prednost katere ni kakovost; zdaj želijo, da Evropska unija to rešitev odobri, da bodo lahko svoje proizvode prodajali po Evropi.

Zato upamo, da Svet ne bo sprejel predloga Evropske komisije.

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. − (SV) Kloriranje perutnine se ni izkazalo za zdravju škodljivo ali škodljivo na kakršen koli drug način in naše politične odločitve morajo vedno temeljiti na dokazih. Zato sem v korist proste trgovine glasoval proti poročilu, ki ga po mojem mnenju spodbuja protekcionizem.

Vendar je zaradi zaskrbljenosti javnosti v EU v zvezi s klorirano perutnino najpomembneje, da se izpolnijo pravne zahteve za označevanje, da se vsakemu posamezniku omogoči možnost izbire v zvezi z zadevnim proizvodom, na primer v trgovinah ali restavracijah.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to resolucijo, ker poudarja eno od najpomembnejših vprašanj, s katerim se EU sooča na notranji in zunanji ravni.

V EU smo se odločili za spodbujanje visokih standardov proizvodnje hrane, ker se zavedamo potreb v zvezi z varnostjo in kakovostjo živil.

V EU ne dovoljujemo kloriranja piščancev za proizvode, ki se uporabljajo v EU, zato ni smiselno, da bi dovolili uvoz piščancev, ki so obdelani na ta način, iz Združenih držav v EU.

V zadnjih mesecih imamo podobno težavo z uvozom govedine iz Brazilije, kjer standardi sledljivosti zelo zaostajajo za standardi EU.

Morda se bomo soočili s podobno težavo, ko bomo v EU prepovedali proizvodnjo jajc za baterijsko rejo, vendar bomo na koncu iz držav, ki niso članice EU, uvažali proizvode iz jajc v prahu, proizvedenih v sistemih za baterijsko rejo.

Če bo EU vztrajala pri internih standardih, jih mora biti pripravljena zagovarjati in preprečiti uvoz, ki ne izpolnjuje naših internih standardov.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − Predlog Komisije, da bi se odpravila prepoved uvoza perutnine, obdelane s protimikrobnimi snovmi, kot je klor, je zelo zaskrbljujoč. Treba je priznati, da tovrstne prakse enostavno ne izpolnjujejo standardov EU glede varnosti živil.

Zdi se, da je ta predlog politično motiviran in očitno prezira upravičeno zaskrbljenost glede zdravja in varnosti državljanov EU. Zagotovila, da bo tovrstna perutnina označena in da jo bodo potrošniki zlahka prepoznali, enostavno ne zadostujejo.

Evropska unija ne bi smela na noben način podpirati uporabe protimikrobnih snovi pri obdelavi perutnine. Ta prepoved je veljala več kot deset let in njeno izvajanje je bilo že od začetka upravičeno. Zato pomeni predlog Komisije, da bi se zadevna prepoved odpravila, velik korak nazaj in je žal popolnoma nesprejemljiv.

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. – (EL) Komisija mora ponovno razmisliti o svoji prvotni odločitvi, ki temelji izključno na komercialnih merilih, njena posledica pa je zločin proti javnemu zdravju in zaščiti potrošnikov. Evropske zakonodaje ne moremo prezirati tako, da popuščamo Američanom in dajemo prednost poslovnim interesom pred javnim zdravjem. Pričakujemo odgovor pristojne komisarke za zdravje, gospe Vassilou, in odgovor grške vlade.

Skupna resolucija – Kriza ribiškega sektorja zaradi naraščanja cene goriva (RC-B6-0305/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Hvala, gospa predsednica. Ta resolucija je začetni odgovor na zelo resno krizo, s katero se zaradi naraščanja cene goriva sooča ribiški sektor naše unije. V zadnjih letih sem osebno obiskal različna pristanišča v moji državi in opazil, da so tamkajšnje razmere zelo težke in zapletene, na kar se moramo biti sposobni hitro in učinkovito odzvati.

Nesprejemljivo zvišanje cen goriva lahko poslabša stanje celotnega sektorja. Unija ima posebne ribiške sklade, ki se lahko uporabijo v zelo resnih razmerah. Komisarja Borga pozivam, naj čim prej ugotovi, ali je takšno ukrepanje Komisije priporočljivo. Preidimo od besed k dejanjem. In od obljub k dejanskemu ukrepanju. Opazil sem, da so delavci do evropskih institucij vedno bolj nezaupljivi. Naša naloga je, da odpravimo to pomanjkljivost in zlasti da prevzamemo svoje odgovornosti v zvezi z gospodarskim in socialnim razvojem, od česar je lahko odvisen pojav resne krize.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Kot je poudarjeno v sporočilu, zadevne resolucije ne podpiramo, ker:

– ne rešuje neposredne težave plač delavcev, ne pojasnjuje, da ribiči (delavci) plačujejo gorivo ter da jih težava zato zadeva neposredno (kot zadeva lastnike velike večine majhnih plovil);

– prezira nedejavnost EU in njen odklonilen odnos v zvezi s sprejemanjem nujnih odločitev;

– ne vključuje nobenih posebnih predlogov v zvezi s cenami goriva (bencina in dizelskega goriva) ter oblikovanjem cene rib v prvi prodaji;

– ne obsoja politike, ki izkorišča dvig cen za nadaljnjo zmanjšanje in koncentracijo sektorja, povzročitev večje brezposelnosti, zagotovitev upada proizvodnega sektorja ter poslabšanje prehranske in trgovinske bilance;

– so njena stališča veliko slabša od tistih, ki jih je prej sprejel EP in so bila predlagana v okviru skupne ribiške politike;

V skladu z nedavnimi predlogi, ki jih je predstavila Evropska komisija, in ne glede na enega ali dva vidika, ki bi lahko, če bi se uporabila, pozitivno vplivala na ta sektor, zadevna resolucija dejansko še naprej spodbuja odstranitev plovil in ribičem ponuja nadomestno možnost, tj. opustitev njihove poklicne dejavnosti.

Ker ima ribištvo prihodnost, pozivamo k nujnemu sprejetju ukrepov, kot so predlogi v resoluciji, ki smo jo predstavili.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. − Ribiška industrija se je soočila s številnimi krizami, vendar še nobena ni bila večja kot sedanja, ko naraščanje cen goriva ogroža celo obstoj ribiške industrije.

Nenehno naraščanje cene nafte bi lahko bilo katastrofalno za številne industrije, vendar nobena druga ni tako ranljiva kot ribiška, v kateri so ogrožena delovna mesta na morju in kopnem.

Proučiti moramo vse možnosti, ki so nam na voljo. Ena od možnosti, ki bi jo morali raziskati, je znižanje davkov, da se zagotovi znižanje cen goriva.

Naj postavim eno vprašanje. Od kje bomo dobili ribe, ki jih potrebujemo, če ne bomo imeli ribičev? Ali bomo dovolili tuj uvoz na naše trge in propad lastne industrije?

Reševanje našega ribiškega ladjevja in ribiške industrije na splošno se bo izkazalo za velik izziv. Vendar menim, da je z voljo in sodelovanjem vse mogoče. Strinjam se z včerajšnjo izjavo Komisije v zvezi z njeno namero zagotovitve nujne pomoči ribiškemu ladjevju. Resnično upam, da bo Svet ministrov za ribištvo naslednji teden uradno sprejel te ukrepe in da se bodo potem čim prej začeli izvajati.

  Margie Sudre (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Veliko zvišanje cen dizelskega goriva, tj. za 300 % od leta 2003, je ribiški sektor občutil v celoti. Ker se kriza nenehno stopnjuje, je veliko ribiških podjetij v zelo neugodnem finančnem položaju.

Ribištvo je dejansko zelo pomemben steber gospodarskega in socialnega razvoja najbolj oddaljenih regij. Poleg tega so v še slabšem položaju, ker so v geografskem smislu odmaknjene. Te razmere so nesprejemljive. Evropska unija mora doseči kompromis.

Evropski parlament je ribičem pravkar posredoval odločno sporočilo. Poslanci so ribičem jasno pokazali, da upoštevajo njihov klic na pomoč tako, da so pozvali k dvigu uradne zgornje meje pomoči na 100 000 EUR na plovilo in ne na podjetje, da so pozvali k takojšnji uporabi izrednih ukrepov in ukrepov socialne pomoči ter da so zahtevali preureditev porabe sredstev evropskega sklada za ribištvo.

Svet evropskih ministrov za ribištvo bo o teh predlogih razpravljal 23. in 24. junija 2008. Evropska unija nima druge možnosti, kot da ponovno vzpostavi zaupanje ribičev, da se odpravijo nedavno nastale težave.

Skupna resolucija – Vrhunsko srečanje EU-Rusija v Hanti-Mansijsku 26. in 27. junija 2008 (RC-B6-0235/2008)

  Adam Bielan (UEN), v pisni obliki. − (PL) Gospod predsednik, ponovno želim poudariti, da nobeno zahodno podjetje ni tako tesno povezano z državo, kot je Gazprom s Kremljem. Zdaj se soočamo s hladno politično preračunljivostjo. Prevlada Gazproma v energetskem sektorju bo povzročila še eno zvišanje cen energije v Evropi. Rusija bo lahko pridobila še večje politične koncesije za oskrbo s plinom in nafto. Na posledice visokih cen že kažejo vedno pogostejši protesti v Evropi. Prav tako se še dobro spomnimo večkratnih prekinitev oskrbe s plinom pri naših vzhodnih sosedih.

Gospod predsednik, to resolucijo sem podprl, ker menim, da mora biti Evropa v svojih odnosih z Rusijo enotna, ker bomo le tako lahko zagotovili učinkovitost EU.

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. − (PT) Dobro je znano, da je Rusija za Evropsko unijo pomembna strateška partnerica in zaradi geografskih razlogov smo medsebojno odvisni. Zato je treba najboljše rešitve za to neizogibno bližino iskati z diplomacijo. Vendar si zaradi potrebe po sodelovanju ne smemo odkrito ali prikrito zatiskati oči pred resnimi težavami, ki jih izpostavlja Rusija.

Na notranji ravni se ne sme prezreti dejstva, da Rusija ni popolnoma demokratična država in da pravna država ne zagotavlja učinkovitega spoštovanja človekovih pravic. Na zunanji ravni ni mogoče prezreti uporabe energije kot orožja v zunanjih odnosih, zlasti s poudarjanjem neenotnosti EU na tem področju, nejasne vloge, ki jo je imela v iranski zadevi, ter njene nepripravljenosti, da bi Kitajsko prisilila, da se med drugim zavzema tudi za človekove pravice.

V odnosu med Rusijo in EU mora biti jasno, da je EU resna partnerica, pripravljena sodelovati, vendar ne želi sklepati kompromisov glede bistvenih vprašanj demokracije, človekovih pravic in varnosti.

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. − (PL) Zapleteni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo zahtevajo dobro vodeno in usklajeno diplomatsko ukrepanje.

Bližajoči se vrh EU in Rusije vzbuja veliko čustev, ker naj bi se sklepali sporazumi, ki so zelo pomembni za obe, Rusijo in Evropsko unijo. Pred tem vrhom moramo dojeti, da je za prihodnost Evropske unije zelo pomembno, da v mednarodnem prostoru nastopa enotno. Zato je obžalovanja vredno, da so prebivalci Irske na referendumu prejšnji teden ogrozili ratifikacijo lizbonske pogodbe, ker prav ta pogodba vključuje predpise, ki bi Evropsko unijo v mednarodnih odnosih predstavili kot verodostojno partnerico.

– Poročilo: Liam Aylward (A6-0196/2008)

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. − (PT) Glasovali smo za to poročilo, ki vključuje pomembne predloge za zaščito proizvodov iz ovčjega in kozjega mesa, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi in gorskih območjih. Vendar bi želeli, da se v tej smeri napreduje, zlasti na področju zaščite avtohtonih pasem in tradicionalne proizvodnje sira. Kljub temu morata Evropska unija in Svet upoštevati te odobrene predloge in razpravo na plenarnem zasedanju, kjer smo tudi razložili naša stališča v zvezi s to pomembno zadevo.

Sedanja revizija skupne kmetijske politike mora odpraviti težave, ki so nastale zaradi reforme leta 2003, zlasti v zvezi z nevezanostjo neposrednih plačil. Poleg tega poudarjam, da je proizvajalcem, ki vzrejajo zlasti avtohtone pasme ovc in koz, pomembno zagotoviti dodatno plačilo. To plačilo je treba povečati na gorskih območjih in drugih posebnih območjih, da se v kmetijstvu ohrani biološka raznovrstnost, zaščitijo te živali na ranljivih območjih ter da se zemljišče uporablja na naraven način, kar pomembno prispeva k varstvu okolja in preprečevanju gozdnih požarov v vzhodni Evropi.

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. − Glasovala sem za to poročilo, ker poudarja težave v sektorju ovčjereje, ki bo propadel, če ne bomo ukrepali.

Parlament je glasoval za to, da EU financira elektronsko označevanje ovc in čeprav se s tem strinjam, bi bilo po mojem mnenju boljše, da se z elektronskim označevanjem ne ukvarjamo, dokler ne bo zagotovljen nadaljnji obstoj ovčjereje.

V zvezi s predlogom za delovno skupino, ki ga je Parlament zavrnil, je zdaj Komisija odgovorna za to, da se še bolj osredotoči na sektor ovčjereje in Parlamentu poroča o napredku ali na drugačen način izvaja predloge tega poročila.

– Poročilo: Zita Gurmai (A6-0169/2008)

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. − (IT) Hvala, gospa predsednica, glasujem za poročilo Zite Gurmai in ji čestitam za odlično delo.

Zlasti podpiram pobudo „E-varnosti“ (www.esafetysupport.org ), v okviru katere Evropska komisija, javni organi, industrija in ostale zainteresirane strani sodelujejo, da bi pospešile razvoj in uvedbo inteligentnih integriranih varnostnih sistemov za vozila. Ti sistemi uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za povečanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje števila nesreč na naših cestah. Forum „eSafety“ je prvi korak v okviru pobude „Inteligentni avtomobil“, ki jo je leta 2006 sprožila Evropska komisija. Menim, da moramo hitro nadaljevati v tej smeri, da se spodbuja prihodnja rast prometa, ki bo po besedah Komisije pametnejši, varnejši in čistejši.

  Zita Pleštinská (PPE-DE), v pisni obliki. − (SK) Od prometa smo vsak dan bolj odvisni. Vsi državljani imajo pravico do varne in trajnostne mobilnosti. Sedanji napredek informacijske in komunikacijske tehnologije nam omogoča izdelavo in kupovanje vozil, ki so pametnejša, varnejša in čistejša. Potrošniki morajo imeti dostop do informacij, na podlagi katerih se bodo lahko odločali za inteligentne avtomobile, in pomembno je, da ti avtomobili postanejo cenovno dostopni.

Ker poročilo gospe Zite Gurmai evropskim državljanom omogoča varnost v cestnem prometu, sem glasovala za.

Prometne nesreče se dogajajo zaradi človeških napak in zaradi slabega stanja vozil. Z uvedbo inteligentne tehnologije je mogoče preprečiti 16 % nesreč. Sodobni sistemi lahko zmanjšajo število smrtnih žrtev v cestnem prometu za tretjino. Tudi program Galileo na tem področju pomembno prispeva.

Države članice EU so zelo odgovorne za vzpostavitev vseevropskega avtomobilskega klica v sili, sistema E-klic. Cilj je do leta 2010 v celoti uvesti sistem E-klic. Zato pozivam vse države članice, ki niso še podpisale memoranduma o soglasju za sistem E-klic, da to storijo zdaj, leta 2008.

Glede na to, da evropske ceste po statističnih podatkih vsako leto zahtevajo 41 600 smrtnih žrtev, moramo v cestnem sektorju začeti znova. Za evropske državljane bomo storili veliko, tudi če bomo rešili le nekaj človeških življenj.

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Kolegica Zita Gurmai je pripravila odlično poročilo, zato ji čestitam za njeno natančno delo in predanost.

Poročilo o prvem inteligentnem avtomobilu je za informacijsko družbo in medije vodilni projekt v okviru strateške politike Komisije; poročevalka ustrezno ugotavlja, da bi lahko sistemi inteligentnega avtomobila zmanjšali letno število smrtnih žrtev na cestah EU, ki zdaj znaša približno 42 000. Prav tako je pravilno izpostavila, da so zdaj novi sistemi za veliko ljudi cenovno nedostopni, zato si je treba prednostno prizadevati za nižje cene.

Poročevalka obravnava teme, kot so tehnologija elektronskega nadzora stabilnosti, uporaba prenosnih ali mobilnih naprav ter delovanje v smeri zagotavljanja čistejših vozil.

To poročilo je odlično in ga v celoti podpiram.

  Bernard Wojciechowski (IND/DEM), v pisni obliki. − (PL) Pobuda Inteligentni avtomobil je zelo dragocena. Pomembno je, da se za večjo varnost in učinkovitost prometa čim bolj uporablja sodobna tehnologija. Ocene kažejo, da če bi bili vsi avtomobili opremljeni z elektronskim nadzorom stabilnosti, bi bilo v EU vsako leto štiri tisoč manj smrtnih žrtev. Obstaja še en varnostni element, ki ni še vsesplošno uveden, tj. vseevropski avtomobilski klic v sili, znan kot E-klic. Glede na opravljeno raziskavo bi uvedba tega sistema v celotni Evropski uniji vsako leto zmanjšala število smrtnih žrtev za 2 500. Končno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je velika količina ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov, ki jih sproščajo avtomobili, ki predstavlja 12 % vseh emisij CO2 v EU. Menim, da bi se morali avtomobili z najnižjimi emisijami CO2 tržiti s socialnimi kampanjami. Prav tako bi morali uvesti strožje predpise za zmanjšanje emisij škodljivih plinov iz avtomobilov.

  Predsednik. − S tem se obrazložitve glasovanja končajo.

(Seja je bila prekinjena ob 12.45 in se je nadaljevala ob 15.00.)

PREDSEDUJOČI: GOSPOD ONESTA
Podpredsednik

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Burmi.⁽¹⁾

  Mikel Irujo Amezaga, avtor. − (ES) Gospod predsednik, kot sem rekel, je glede na kampanjo za človekove pravice, mir in demokracijo v Burmi najstarejši politični zapornik 12. marca preživel svoj 78. rojstni dan v samici v zaporu Insein.

Ta zapornik je U Win Tin, ugleden novinar in vodja Nacionalne zveze za demokracijo. U Win Tin je najstarejši zapornik vesti v Burmi. V zaporu je zadnjih 19 let, od julija 1989.

Obsojen je bil trikrat, skupaj na 21 let zapora. Kakšen je njegov sedanji položaj, vemo le iz zadnjega poročila o pogojih burmanskih zapornikov, ki ga je pripravil Yozo Yokota, posebni poročevalec Združenih narodov o položaju človekovih pravic v Burmi.

U Win Tin je vztrajal pri svojih političnih idealih za ceno svobode. Januarja 2008 so ga odpeljali v bolnišnico na drugo operacijo kile.

Je eden od 1 873 političnih zapornikov Burme. Seveda želimo v tej resoluciji izraziti tudi naše obsojanje podaljšanja hišnega pripora Daw Aung San Su Či.

Moja skupina poziva k takojšnjemu ukrepanju na področju nujnega postopka politične in gospodarske reforme. Prvič, izpustitev vseh političnih zapornikov. Drugič, ponovna vzpostavitev osnovnih državljanskih svoboščin in seveda političnega dialoga med vsemi strankami.

Ponovno prosimo Svet, naj sprejme učinkovite ukrepe proti burmanski vojaški hunti, ki je postala vodilna v svetu na področju kršitev človekovih pravic.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Parlament je sprejel številne resolucije, ki obsojajo burmansko vojaško hunto zaradi večkratnih resnih kršitev človekovih pravic prebivalcev Burme. Vendar ti brezsrčni generali ne upoštevajo našega mnenja. Namesto tega še naprej izkazujejo svojo moč na zelo domišljav in moteč način.

Celo po pustošenju nedavnega ciklona so ovirali poskuse pomoči svobodnega sveta, poleg tega pa tudi izkoriščali težaven položaj svojih državljanov, ko so potrebovali pomoč, tako, da so se pojavljali v državnih medijih, ki so pod nadzorom hunte, in pri tem poudarjali, da je njihova vloga človekoljubna in dobronamerna, ter izvedli referendum o ustavi le nekaj dni po nesreči, ki jo je povzročil ciklon.

Tiste, ki nasprotujejo hunti, mučijo, ubijejo ali pridržijo. Tovrsten primer je seveda dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Su Či, ki je vodila Nacionalno zvezo za demokracijo, ko je pred 18 leti zmagala na volitvah, in 12 let preživela v priporu; nedavno se je hunta odločila, da bo njen pripor še podaljšala.

Menim, da je treba zdaj proti hunti v Burmi uvesti strožje ukrepe. Najučinkovitejši ukrep bi bilo izvajanje pritiska na Kitajsko, da je ne bi več podpirala. Če Kitajska pri tem ne bo sodelovala, bomo morali ukrepati v zvezi z našimi trgovinskimi odnosi s Pekingom in olimpijskimi igrami na Kitajskem. Verjetno nam je za uvedbo sprememb na področju svobode in demokracije v Burmi ostala le ta možnost.

  Ryszard Czarnecki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, kakšna je dejansko država, se izkaže, ko gre za nudenje mednarodne pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč. Čeprav imamo v zvezi s Kitajsko lahko veliko pomislekov, vemo, da je ta država v težavnem obdobju sprejela mednarodno pomoč. Podoben odnos do mednarodne pomoči, vključno s pomočjo držav članic Evropske unije, je imela tudi Burma.

To me spominja na ameriško igro „Same Time, Next Year“ (Ob letu osorej). Odnos našega parlamenta do Burme nekoliko spominja na to igro. Vsako leto se srečamo in razpravljamo o razmerah v Burmi. V resnici ni nobenih dejanskih, pomembnih sprememb. Strinjam se z dejstvi, ki so jih predstavili prejšnji govorniki. Dejstvo, da je bila ženska, voditeljica opozicije, toliko let v hišnem priporu, v svetu velja za nezaslišano. Takšne razmere ne smejo postati sprejemljive. Upam, da bomo v tem parlamentu lahko uskladili stališča in si enotno prizadevali za zaščito demokracije v Burmi.

  Thomas Mann, avtor. − (DE) Gospod predsednik, vojaška hunta v Burmi vztraja pri poskusih osamitve svoje države in njenih prebivalcev od ostalega sveta. Septembra 2007, po tem, ko so bili protesti budističnih menihov nasilno zatrti, je bil uveden embargo na novice. Prejšnji mesec so mednarodnim organizacijam preprečili, da bi pomagale žrtvam ciklona. Humanitarni delavci so prispeli do ljudi v stiski z veliko zamudo, za nekatere prepozno.

Zdaj se pojavljajo prav tako zaskrbljujoča poročila, kot so na primer novice o priprtju žrtev ciklona, ki so prosile za pomoč služb ZN. Poleg tega so varnostne sile ustrelile ali močno poškodovale jetnike, ki so poskusili zbežati iz zapora, ki ga je uničil ciklon Nargis. EU si ni zatiskala oči. Uvedla je trgovinski embargo, čeprav to ni imelo želenega učinka. Zagrozila je z uvedbo strožjih sankcij, če se položaj človekovih pravic ne bo izboljšal. Vendar burmanski voditelji niso storili še popolnoma ničesar.

Ne zmanjšajmo svojih zahtev. Politične zapornike morajo izpustiti. Preklicati morajo več desetletij trajajoč hišni pripor Aung San Su Či. Pogumno udejstvovanje te dobitnice Nobelove nagrade bi ogrožalo vsakega diktatorja. Burmanski generali morajo končno odgovarjati za ravnanje z državljani svoje države, od katerih je še vedno veliko pogrešanih. Prvi korak predstavljata dialog s posebnim poročevalcem Združenih narodov in zagotovitev, da mu bo dovoljen obisk države. Vlade držav članic ASEAN morajo prav tako uporabiti svoj vpliv za spametovanje hunte. Treba je tudi povečati pritisk na Kitajsko, ki je verjetno edina, ki še podpira Burmo. Če je treba, morajo Svet in države članice EU zaostriti svoje sankcije. Gospod komisar, resnično pričakujemo, da boste ukrepali, ker ljudje iz Burme potrebujejo našo solidarnost.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, v Burmi želijo, da bi zgledalo, da njihov vojaški režim ohranja dobro politiko in pomembne nacionalne vrednote v nasprotju s sovražnim zunanjim svetom, ki te pozitivne vrednote ogroža. Za ščitenje teh vrednot je potrebna soglasna podpora prebivalstva.

Želim si, da bi bile te trditve resnične in da bi bili prebivalci Burme zadovoljni s svojim položajem v zadnjih 40 letih. Ampak katere vrednote zagovarja ta režim? Razmišljam o štirih zadevah. Prvič, privilegiji za vojaško kasto, zaprta oborožena skupina nadzoruje upravljanje in gospodarstvo. Ta skupina lahko obogati, ostali pa ne. Drugič, zatiranje narodnih manjšin, skupin v državi z drugačnim jezikom in kulturo, ki želijo samoupravo. Njihova ozemlja so bila v obdobju britanske kolonizacije priključena Burmi, kjer imajo status tretjerazrednih državljanov. Tretjič, tuji prihodki se pridobijo z izvozi, ki temeljijo na konkurenci prek zelo nizkih plač ali prisilnega dela. Četrtič, načrtno zavračajo posvetovanje s skupinami, ki želijo spremeniti te razmere, čeprav so enkrat zmagale na edinih svobodnih volitvah pod tem režimom.

Pri nudenju pomoči po poplavah smo ugotovili, da se ta režim zelo boji, da bi se tujci sami prepričali o slabih razmerah ali vplivali na prebivalstvo. Notranji begunci so se morali takoj vrniti v opustošene vasi, ki niso bile obnovljene, le da se je preprečil stik med nezadovoljnimi množicami. Takoj po nesreči se je prednost namenila izvedbi referenduma, glavni namen katerega je bil, da se demokratični opoziciji z lažnimi rezultati trajno odvzame pristojnosti. Za takšen režim je zaporna kazen iz političnih razlogov sredstvo preživetja. Zunanji svet se mora zavzemati za te zapornike in druge nasprotnike. To bi morale storiti Kitajska, Indija in tudi Evropa.

  Józef Pinior, avtor. − (PL) Gospod predsednik, v zadnjem času smo v Strasbourgu razmere v Burmi obravnavali skoraj vsak mesec ob četrtkih popoldan. Pred seboj imamo dve poročili v zvezi z razmerami v Burmi. Prvo je pripravila Medparlamentarna unija, drugo pa posebni poročevalec Združenih narodov o položaju človekovih pravic v Burmi. Ti poročili sta jasni. Obravnavata zaporno kazen za poslance, umore, nevzdržne razmere v zaporih za politične zapornike in katastrofalne razmere za prebivalstvo te države.

Kot Evropski parlament moramo izvajati pritisk na organe v Burmi. Da bi se stanje spremenilo v naslednjih tednih ali mesecih, je potrebno ukrepanje vseh demokratičnih parlamentov po svetu in sodelovanje držav, kot sta Indija in Kitajska, da se izvaja pritisk na organe v Burmi in se stanje lahko resnično izboljša.

Želim govoriti o usodi poslancev, ki so zdaj zaprti v Burmi, tistih, ki so bili pridržani jeseni 2007 in tistih, ki so izginili ali umrli v neznanih okoliščinah, ko so bili pridržani, ter tudi tistih, ki so bili umorjeni in tistih, ki so umrli v nepojasnjenih okoliščinah.

Poročilo poročevalca Združenih narodov je jasno. Takojšnja izpustitev Aung San Su Či bi pomenila začetek pogajanj z organi v Burmi o demokraciji in izboljšavah položaja človekovih pravic v tej državi. Zelo pomembno je, da se zagotovi svoboda političnim zapornikom in predvsem, da se jim zagotovi zdravniška pomoč, zato moramo k temu pozivati organe v Burmi.

  Laima Liucija Andrikienė, v imenu skupine PPE-DE. – (LT) Danes govorimo o Burmi, o več tisoč političnih zapornikih, ki trpijo v zaporih, o Aung San Su Či, karizmatični voditeljici Nacionalne zveze za demokracijo. Stranka je pod njenim vodstvom leta 1990 zmagala na volitvah z 82 % glasov, vendar generali, ki so vodili državo, niso spoštovali volje naroda in od takrat je Aung San Su Či 13 let v hišnem priporu.

Dobitnica Nobelove nagrade je nekoč rekla, naj ljudje s svojo svobodo podprejo njihovo. Ne dvomim, da bi prebivalci Burme potem premagali moč generalov. Nesmrtni diktatorji ne obstajajo, duh svobode pa je večen.

Ko se soočamo s surovim nečloveškim obnašanjem, ne smemo ostati nepristranski. Martin Luther King je dejal: „Na koncu naše poti se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, temveč tišine naših prijateljev.“

Zato mora Evropski parlament danes razmisliti, na čigavi strani smo. Smo na strani Aung San Su Či, na strani več tisoč političnih zapornikov. Zahtevamo njihovo takojšnjo izpustitev; zahtevamo, da se v Burmi spoštujejo človekove pravice.

  Genowefa Grabowska, v imenu skupine PSE. – (PL) Gospod predsednik, v manj kot enem letu že tretjič razpravljamo o razmerah v Burmi. Ponovno pozivamo vlado v tej državi, naj spoštuje človekove pravice in temeljne humanitarne standarde za ravnanje z zaporniki. Opozarjamo na krivice, se pritožujemo, vlagamo zahteve, tožimo o razmerah, uvajamo sankcije in ponovno – obsojamo režim v Burmi. Ta režim je imun na pritisk mednarodne skupnosti, ne upošteva pritožb, v zvezi z njimi sploh ne ukrepa. Zato sem v zadregi, ko govorim o Burmi. Opažam, da sta bila do zdaj Evropski parlament in Evropska unija neuspešna, kar velja tudi za vse ostale skupnosti, vključno z Združenimi narodi.

Zato menim, da se je čas za besede iztekel. Odločno moramo zahtevati, da se izvaja diplomatski pritisk, da se prek Sveta Evropske unije in držav članic režim prisili k ustreznemu ravnanju.

Želim pozvati k sprejetju sedme in desete točke zadevne resolucije, ki pozivata k procesu nacionalne sprave v tej državi.

  Marcin Libicki , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, diktatorski režim in režimi, ki uporabljajo nasilje, ali režimi, ki preganjajo svoje prebivalce, redko propadejo zaradi nekega splošnega diplomatskega pritiska. Seveda se strinjam z gospo Grabowsko, da je pritisk potreben. Ti režimi lahko propadejo le, ko notranje razmere postanejo takšne, da režim izgubi podporo tistih, od katerih so odvisne notranje politike. Zato bi se morala celotna diplomatska prizadevanja po eni strani usmeriti v podporo opoziciji, čeprav je šibka in skoraj nevidna, po drugi strani pa bi morale biti mednarodne politične organizacije podprte z nasiljem. Zato želim ponovno poudariti: Evropska unija mora imeti svoje sile, da lahko posreduje v primerih, kot je primer Burme.

  Urszula Krupa , v imenu skupine IND/DEM. – Gospod predsednik, o težavi kršitev človekovih pravic v Burmi smo v tem mandatu Evropskega parlamenta razpravljali večkrat. Žal razprave in resolucije niso spremenile političnih in socialnih razmer v tej državi, kjer od leta 1962 v okviru enega od najbolj razvpitih političnih režimov na svetu vlada vojska.

V zadnjih 40 letih je bilo v tej državi, ki se je soočala z nesrečami, ki se niso zgodile le zaradi režima, zaprtih na tisoče ljudi, ki so bili preganjani in obsojeni zaradi politične dejavnosti. Prebivalstvo Burme je prisiljeno delati in celo otroci so prisilno vpoklicani v vojsko. Generalna sekretarka Nacionalne zveze za demokracijo je bila kot politična zapornica trinajst od zadnjih osemnajstih let v hišnem priporu in nedavno je bilo pridržanih 1 900 ljudi (ki živijo v pogojih, v katerih so kršene človekove pravice), ker so izražali željo po demokraciji v Burmi ali prosili za humanitarno pomoč, ki so jo potrebovali po ciklonu.

Režim v Burmi ne le preganja opozicijo. Poleg tega je kršil človekove pravice, ker je oviral oskrbo s humanitarno pomočjo po ciklonu, kar je ogrožalo življenja državljanov. Žrtve je tudi prisilil, da so zapustile začasna bivališča in se vrnile v svoje domove, ki so bili v nesreči uničeni. Zaradi pritožb generalnega sekretarja ZN in drugih organizacij se je povečalo število priporov in ubojev državljanov.

Seveda podpiramo resolucijo, ki ne vključuje le našega nasprotovanja preganjanju dobitnice Nobelove nagrade, ampak tudi predlaga izpustitev ostalih političnih zapornikov in izvedbo raziskave pod okriljem ZN v zvezi z obtožbami, da je vojska v času zadnje nesreče ubijala zapornike.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (PSE). - (PL) Gospod predsednik, pred enim letom je bila sprejeta zadnja resolucija Evropskega parlamenta, ki je opozarjala na dramatične notranje razmere v Burmi. Vendar vladajoči vojaški režim v smislu demokracije ni napredoval. Generalna sekretarka Nacionalne zveze za demokracijo je zadnjih 13 let v hišnem priporu. Dobitnica Nobelove nagrade Aung San Su Či, ki ji je Evropski parlament podelil tudi nagrado Saharov, je bila kljub pritiskom mednarodnih organizacij zaprta brez sojenja. 1 900 opozicijskih aktivistov je bilo zaprtih v Burmi v nečloveških razmerah. Zaskrbljujoča so tudi poročila o umorih 36 zapornikov v zaporu v Rangoonu in poškodovanju še dodatnih 70 zaradi preplaha, ki ga je povzročil ciklon, ki je letos maja opustošil Burmo.

Vladajoči režim mora takoj odpraviti vse omejitve v zvezi s svobodo govora in temeljnimi pravicami, vključno s prepovedmi mirnih političnih dejavnosti. Burma je odgovorna za zagotavljanje pomoči žrtvam ciklona in omogočanje prostega dostopa mednarodnim humanitarnim organizacijam do regij, ki jih je prizadel ciklon. Okrepitev sedanjih gospodarskih sankcij in nadzora v zvezi z dostopom hunte do pomoči EU ter večji politični pritisk ASEAN bosta zagotovo izboljšala možnosti za stabilizacijo razmer v Burmi.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). - (SK) Strinjam se s poslanci, ki so govorili pred menoj, da mora biti Evropski parlament do države, v kateri totalitarna predrznost moči ne pozna meja, brezkompromisen. Totalitarni režim, ki tragičen položaj svojih ljudi izkorišča za politični kapital, ni sprejemljiv in ga je treba obsojati.

Gospe in gospodje, skupaj z ZN moramo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo, da pomagamo žrtvam ciklona Nargis. Svet pozivam, naj sprejme dodatne ukrepe in prepreči dostop hunte do sredstev EU. Ker vemo, da se v Burmi stalno kršijo nekatere človekove pravice, mora EU podpirati demokratične sile v tej državi in zahtevati izpustitev vseh političnih zapornikov.

  Marianne Mikko (PSE). - (ET) Gospe in gospodje, danes, na 63. rojstni dan burmanske borke za človekove pravice in demokracijo Aung San Su Či, moramo posebno pozornost posvetiti dogajanju v Burmi.

Burma se zelo hitro oddaljuje od demokratičnih vrednot, kar je zaskrbljujoče. Dobitnica Nobelove nagrade in nagrade Saharov Aung San Su Či je v zaporu 12 let in 239 dni. Ne sme imeti obiskov, govoriti po telefonu ali prejemati elektronske pošte.

Poleg te pomembne ženske je zaradi političnih razlogov zaprtih tudi več tisoč miroljubnih protestnikov in ljudje skrivnostno izginjajo. Burmanska hunta se poslužuje nasilja.

Nedemokratično in kruto ravnanje burmanske vojaške vlade moramo obsojati. Kitajska ne sme več podpirati Burme. Aung San Su Či in druge politične zapornike je treba takoj izpustiti; to pomeni danes. Ne sme se dovoliti, da Burma nenehno kljubuje Združenim narodom in mednarodni skupnosti.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, približno 1 900 ljudi je priprtih v zelo slabih pogojih, ker so izrazili podporo uvedbi demokracije v Burmi. Številni protestniki so izginili brez sledu. Aung San Su Či je priprta že trinajst let brez obsodbe, kar je nezakonito celo v Burmi. Veliko ljudi, žrtev ciklona Nargis, je bilo priprtih, ker so zaprosili za humanitarno pomoč. Poleg tega so v Rangunu streljali na zapornike, ko je ciklon dosegel zapor. Organe v Burmi pozivamo, da odpravijo prepoved miroljubnih dejavnosti in takoj izpustijo politične zapornike. Pričakujemo, da bo izvedena preiskava v zvezi z umori političnih zapornikov med divjanjem ciklona Nargis.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, kljub velikemu zanimanju celotnega sveta ter različnih mednarodnih institucij in organizacij za dogajanje v Burmi se v državi razmere niso spremenile. Na tisoče ljudi je še vedno zaprtih v neznosnih pogojih, ker so se zavzemali za demokracijo ali ker so protestirali proti ustavnemu referendumu, rezultati katerega niso zanesljivi. V zvezi s političnimi zaporniki je vojaški režim vedno nasilnejši. Upanje, da bodo burmanski organi začeli sodelovati z opozicijo in mednarodnimi organizacijami, je vse manjše. Zato je bistveno, da čim več držav uvede učinkovite sankcije proti tamkajšnjemu režimu in izreče učinkovita opozorila.

  Filip Kaczmarek (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, le osem dni po ciklonu je burmanski režim svoje državljane prisilil, da se udeležijo referenduma. Referenduma o zelo kritiziranem in spornem osnutku ustave. Izid? Smešen, značilen za komunistično obdobje: 99-odstotna udeležba; novo ustavo podprlo 93 % volivcev. O teh izidih lahko rečemo le, da so neverjetni.

Prepričan sem, da bodo režimi, kot je burmanski, nekoč zagotovo odpravljeni, pri čemer mora Evropska unija pomagati pri njihovi odpravi.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, gospe Ferrero-Waldner žal danes ni tukaj, zato bom v njenem imenu povedal nekaj pripomb o razmerah v Burmi/Mjanmaru.

Predlog resolucije Evropskega parlamenta se osredotoča na politične razmere ter zlasti na nadaljevanje odvzema prostosti političnim zapornikom. Preden povem nekaj v zvezi s tem vprašanjem, vas bom seznanil, kako se je Komisija odzvala na ciklon, ki je pred šestimi tedni uničil delto reke Ayeyarwady.

Komisija se je hitro odzvala na ciklon in zagotovila znatno pomoč: odobrili smo 17 milijonov EUR humanitarne pomoči, vključno s 5 milijoni EUR pomoči v hrani. Uporabili smo tudi mehanizem civilne zaščite, pri čemer je bilo sodelovanje z državami članicami EU, ki so se pridružile temu mehanizmu, zelo uspešno. V okviru potreb po nesreči zagotavljamo čiščenje pitne vode, ladijski promet, osnovno zdravstveno oskrbo in druge pomembne potrebe.

Humanitarna kriza še ni končana. Približno polovica preživelih, do katerih smo prišli do zdaj, tj. en milijon, še vedno potrebuje nujno pomoč. Težko je oceniti nesrečo, in sicer prizadeta območja in razporeditev pomoči, zlasti zaradi obsega nesreče in birokracije. Naši delavci na terenu v Burmi poročajo o vedno boljšem sodelovanju organov. Še naprej izvajamo humanitarne dejavnosti dokaj učinkovito. Zavedamo se, da imajo mednarodne nevladne organizacije več težav pri dostopanju do prizadetih območjih.

Države ASEAN so prevzele usklajevanje zunanje pomoči. So članice tako imenovanega „tristranskega mehanizma“, ki ga sestavljajo države SEAN, burmanska/mjanmarska vlada in Združeni narodi.

Vlada je sprejela nove „smernice“ za zunanjo pomoč. Nimamo še dokazov, ali se te smernice uporabljajo za omejevanje zagotavljanja pomoči.

Za nas so ciklon in njegove grozljive posledice le humanitarno vprašanje. Zagovarjamo koncept humanitarne pomoči „na podlagi potreb“.

Kar zadeva politične razmere v Burmi/Mjanmaru, se zdi, da je vlada odločena nadaljevati s tako imenovanim „časovnim načrtom za vzpostavitev demokracije“. Ta načrt obravnavamo kot strogo nadzorovan in počasen prehod na civilno vlado, pri čemer ima vojska še vedno glavno vlogo. Zdi se, da je vlada zavezana k izpolnitvi tega načrta, kot se ji zdi primerno ter ne glede na mnenja in pripombe od zunaj. Dejansko druge možnosti ni.

Za dosego nacionalne sprave bi bil potreben vključujoč dialog. Takšen dialog ni mogoč, dokler so politične zainteresirane strani v zaporu ali hišnem priporu. Zato se še naprej zavzemamo za izpustitev vseh političnih zapornikov. Moja kolegica gospa Ferrero-Waldner je javno izjavila, da je burmanska vlada s podaljšanjem hišnega pripora Aung San Su Čijevi znova zamudila priložnost za spravo v času nacionalne stiske.

Burmanski/mjanmarski državljani si zaslužijo vlado, ki se osredotoča na gospodarski in socialni razvoj ter na sodelovanje volivcev v političnem procesu. Zagotovo se Evropa ne sme odzvati z izražanjem ogorčenja in izoliranjem države. Burmanski/mjanmarski državljani ne smejo trpeti posledic političnega zastoja. Tega si ne zaslužijo.

Na koncu poudarjam, da bomo pozorno spremljali razmere v Burmi/Mjanmaru. Pri čemer si bomo še naprej prizadevali za izpustitev vseh političnih zapornikov ter za vključujoč dialog, v katerem bodo sodelovale zakonite politične stranke in etične skupine.

Še naprej se zavzemamo za uravnotežen pristop. Smo proti nepotrebnemu nasprotovanju. Naš končni cilj je pomagati pri mirnem prehodu na zakonito in civilno vlado. Zato v celoti podpiramo dobro delo generalnega sekretarja ZN in njegovega posebnega svetovalca za Mjanmar.

Z uravnoteženo politiko ter znatno pomočjo bodo interesi Burmancev najbolje zagotovljeni. Komisija je pozorno izbrala območja, da bi pomoč zagotovila najbolj ranljivemu družbenemu razredu. Zelo smo že povečali finančna sredstva, pri čemer upamo, da bi lahko ob usklajenem prizadevanju z drugimi donatorji namenili splošna raven financiranja znašala toliko, kot znaša na prebivalca v primerljivih državah, kot sta Laos in Kambodža. Burmanski/mjanmarski državljani si zaslužijo boljšo prihodnost.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Somaliji.⁽¹⁾

  Mikel Irujo Amezaga, avtor. − (ES) Gospod predsednik, zelo sem zaskrbljen zaradi zadnjih primerov ugrabitve čolnov v somalskih vodah ter ponižujočim ravnanjem ugrabiteljev s posadko.

V tem parlamentu sem Evropsko unijo že pozval k čim prejšnjemu sprejetju politike Skupnosti v zvezi z usklajevanjem in medsebojno pomočjo, ki bi vojaškim plovilom v mednarodnih vodah, ki plujejo pod zastavo ene od držav članic, omogočila, da varuje trgovska in ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo druge države članice.

Poleg tega odločno obsojam trgovino z orožjem in strelivom z organiziranimi tolpami in paravojaškimi skupinami. Moja skupina poziva pristojne mednarodne organizacije in ustrezne regionalne organizacije, da predlagajo ustrezne preventivne ukrepe za preprečitev prodajanja orožja tem skupinam.

Moja skupina poziva države donatorice in Evropsko unijo, da spoštujejo svoje obveznosti in tesno sodelujejo, da bi povečale učinkovitost razvojne pomoči.

Komisijo, ki je danes prisotna, pozivamo tudi, da predlaga hitro in znatno povečanje finančnih sredstev Evropske unije za Somalijo, zlasti v okviru vmesnega pregleda desetega evropskega razvojnega sklada, ter da okrepi svojo fizično prisotnost v tej državi. Ob tej priložnosti Komisijo sprašujem, kako ukrepa ali kako namerava ukrepati v zvezi s tem?

Na koncu pozivam tudi vse somalske skupine, da končajo enega od najdaljših in najbolj uničujočih oboroženih spopadov v zadnjih letih, pri čemer k temu poziva tudi ta resolucija.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Somalija se že več let spopada z državljansko vojno in revščino. Zaradi tega je umrlo več tisoč civilistov, medtem ko jih zaradi tega trpi več sto tisoč.

Mednarodna skupnost je sprejela nekaj ukrepov, ki niso bili uspešni. Somalci še vedno trpijo, pri čemer je pobijanje civilistov v tej regiji žal zdaj postalo rutina.

Menim, da je treba sprejeti zlasti naslednje dodatne ukrepe.

Prvič, dosledno je treba izvrševati embargo na orožje za Somalijo. To mora upoštevati tudi Kitajska, ki v takšnih primerih to navadno krši.

Drugič, zagotoviti je treba, da vso pomoč ZN in EU, dodeljeno Somaliji, prejmejo tisti, ki so do nje upravičeni in jo dejansko potrebujejo ter ne snovalci vojne.

Tretjič, varnostni svet ZN je treba pozvati, naj takoj nadaljuje z izvajanjem svoje soglasne odločitve z dne 15. maja 2008 v zvezi z razporeditvijo zadostnega števila mirovnih sil ZN v regiji, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo pripadniki mirovnih sil ustreznejši od tistih, ki so bili nedavno obtoženi kaznivih dejanj proti lokalnim prebivalcem, ki naj bi jih varovali.

Četrtič, Afriški uniji je treba znova pojasniti, da je odgovorna za dogajanje v afriških regijah, kot je Somalija, pri čemer mora namesto neučinkovitih opozoril sprejeti nujne in dejanske ukrepe proti vsem tistim režimom, strankam ali skupinam, zaradi katerih ljudje v Afriki živijo v vedno bolj neznosnih razmerah.

  John Bowis, avtor. − Gospod predsednik, britanska in italijanska kolonija Somaliland se je leta 1960 veselila neodvisnosti. Vendar se je to veselje kmalu razblinilo, pri čemer se kot predsednik stranke Britancev in Somalcev v britanskem parlamentu spominjam beguncev, ki so najprej poročali o avtoritarnem režimu v tej državi ter nato o spopadu med skupinami in anarhiji.

Somaliland je še vedno delno neodvisen in stabilen, tako kot Puntland. Vendar je mesto Mogadiš sinonim za nasilje, uboje, izgrede, lakoto in propadlo gospodarstvo.

Kaj lahko naredimo? Ne moremo narediti veliko. Zagotovo ne posamezno; verjetno ne kot Evropa. Vendar lahko skupaj z drugimi mednarodnimi udeleženci udeležence v državi prisilimo k ustavitvi spora, nasilja in kršitev mednarodnih človekovih pravic ter k prizadevanjem za mir.

Prepričati jih moramo, da bodo dovolili zagotavljanje humanitarne pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ter da jim pomagamo zagotoviti varnost teh humanitarnih delavcev.

Obrniti se moramo na tiste, ki lahko pomagajo. Pozivamo Kenijo, da somalskim beguncem dovoli prečkati mejo pri mestu El Wak ter jim zagotovi pomoč.

Pozivam vse, kot je že bilo povedano, da zagotovimo izvajanje embarga na prodajo orožja tej državi. Vztrajamo, da je treba odgovorne za vojne zločine privesti pred sodišče, tudi pred Mednarodno kazensko sodišče, kadar je to ustrezno. Prav tako seveda podpiramo resolucijo varnostnega sveta ZN iz maja v zvezi z razporeditvijo 28 000 mirovnih sil; pri čemer pozivamo, kar je verjetno bolj realno, da se misiji Afriške unije v Somaliji AMISON podeli mandat za zaščitno ukrepanje.

Potrebujemo ukrepe, ne le resolucije, vendar potrebujemo mednarodne ukrepe.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, nasilje v Somaliji je povezano s tem, da od leta 1991 država nima splošno priznane vlade. V osrednjem in južnem delu države se že leta spopadajo različne milice, pri čemer na severu vlada nekdanje britanske kolonije Somaliland mednarodno ni priznana.

Nato so se začeli spopadi med zvezo islamskih sodišč in vojsko sosednje države Etiopije. Predlogi o ponovni združitvi države niso nikoli prejeli splošne podpore, pri čemer so si tisti, ki so jih podpirali, pogosto premislili.

Po večletnem kaosu je bil preostali svet pripravljen podpreti katero koli prehodno vlado, ki bi posegla v nerešljive oborožene spopade.

V zadnjih letih sem večkrat opozoril, da s financiranjem neuspešnih struktur Evropska unija podpira eno od sprtih strani, pri čemer upanja za dosego dolgotrajne in splošne rešitve ni.

Evropa mora zagotovo pomagati pri iskanju rešitve, če je to izvedljivo, vendar ima prenagljeno vmešavanje negativne posledice.

Na nujni razpravi o Somaliji 15. novembra 2007 je ta parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozval k prenehanju tujega vojaškega posredovanja ter k vzpostavitvi dialoga in spravi v državi.

Dobrodošlo je, da resolucija, ki je bila zdaj predložena, nasprotuje temu, da bi Evropska unija podpirala vojaške poveljnike, ki poskušajo prevzeti oblast z uporabo otrok vojakov in nadaljnjim dobavljanjem orožja.

Včeraj je spodletel atentat na prehodnega predsednika Abdulahija Jusufa. Oborožene sile se še vedno spopadajo. Počakati moramo, ali bo sporazum, dosežen prejšnji teden, v zvezi s prenehanjem nasilja v 30 dneh ter zamenjavo etiopskih enot za posredovanje z mirovnimi silami Združenih narodov dejansko izveden. Če bo sporazum zagotovil dejanske rešitve, je smiselno, da ga Evropa podpre.

  Adam Bielan, avtor. − (PL) Gospod predsednik, v ponovnih spopadih med enotami prehodne zvezne vlade in uporniki je bilo v Somaliji ubitih več kot sto ljudi, medtem ko so zaradi teh spopadov civilisti množično zapuščali glavno mesto Somalije Mogadiš. Človekove pravice v Somaliji dnevno kršijo vse strani, vpletene v spopade, in sicer z mučenjem, posiljevanjem, ubijanjem in napadanjem civilistov.

Mednarodna skupnost ne sme biti brezbrižna do tega očitnega nasilja v Somaliji. Evropska unija mora odločneje sodelovati pri reševanju spora v Somaliji, pri čemer mora udeležence v sporu pozvati k sprejetju ukrepov za zagotavljanje neoviranega dostopa humanitarnih organizacij do žrtev v tej državi, da jim lahko nudijo pomoč. Ustrezna ukrepa bi bila tudi posredovanje mirovnih sil ZN, dokler se politične razmere ne izboljšajo, ter ponovna uvedba embarga ZN na dobavljanje orožja Somaliji.

  Filip Kaczmarek , v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, pred mesecem dni so bili objavljeni rezultati globalnega indeksa miru. To raziskavo vsako leto v 140 državah izvede Inštitut za ekonomijo in mir.

Raziskava je pokazala, da je Somalija za druga najnevarnejša država na svetu, takoj za Irakom. Dejansko stanje je zaskrbljujoče. Napredka pri reševanju tega dolgotrajnega spora ni, pri čemer so novice o dogajanju grozljive. Tukaj ne bom navajal vseh, vendar naj v zvezi s somalskimi pirati povem le, da so v tem letu ugrabili 26 ladij.

Vsakemu sporazumu v zvezi s sporom, ki je tako brezupen kot ta v Somaliji, je treba nameniti posebno pozornost. Upajmo, da bo sporazum, dosežen 9. junija v Džibutiju, zagotovil napredek v tem sporu ter omogočil trajni mir.

  Marianne Mikko, v imenu skupine PSE. – (ET) Gospe in gospodje, Somalija je prizorišče grozljivih spopadov. Človekove pravice in mednarodno pravo se kršijo; v državi vlada revščina.

Več tisoč civilistov je izginilo v spopadih med islamisti in vladnimi silami, medtem ko jih je moralo več sto tisoč zbežati. Ljudi pobijajo, mučijo in posiljujejo vsak dan.

Po podatkih Združenih narodov za leto 2007 je na svetu približno 457 000 somalskih beguncev. To pomeni, da je zaradi preživetja moralo domovino zapustiti pol milijona Somalcev.

V zadnjih treh mesecih je moralo zaradi nasilja v Mogadišu pobegniti več kot petdeset tisoč ljudi. Razmer nihče več ne nadzoruje.

Sočustvujem z ljudmi, ki so pobegnili pred nasiljem. Evropa si mora čim bolj prizadevati pomagati Somaliji pri vzpostavljanju miru. Spor ne sme prerasti v regionalno vojno. Afrika nujno potrebuje mir.

  Ewa Tomaszewska , v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, nasilni spopadi v Somaliji potekajo že več let. V zadnjih nekaj dnevih naj bi bilo ubitih približno sto ljudi, medtem ko jih je bilo približno dvesto ranjenih. Več tisoč ljudi je moralo zapustiti svoje domove v Mogadišu. Napadi na civiliste in medije se povečujejo. Nasteh Dahir Farah, podpredsednik nacionalnega združenja somalskih novinarjev, je bil 7. junija nasilno umorjen. Umorjeni so bili tudi delavci organizacij za pomoč, med njimi Mohamed Mahdi. Novačenje otrok v vojsko se povečuje. Humanitarno pomoč potrebuje 2,6 milijonov Somalcev, tj. približno 35 % prebivalstva. Organizacija Amnesty International je v svojih poročilih opisala nekatere od najbolj grozljivih oblik napadov na neoborožene civiliste. Napadalci ženskam in najstnikom pogosto kar prerežejo grlo.

Pozivamo varnostni svet ZN, da okrepi delež mirovnikov v Somaliji v skladu z resolucijo, sprejeto 15. maja, ter poostri embargo na dobavo orožja Somaliji.

  Bernd Posselt (PPE-DE). - (DE) Gospod predsednik, zelo redko ima resolucija tega parlamenta tako grozljiv naslov, kot je „rutinski poboji civilistov“. Ne smemo se odzvati rutinsko, ampak narediti vse, kar je v naši moči. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil razseljen eden od osmih prebivalcev, medtem ko bo do konca leta od humanitarne pomoči verjetno odvisna polovica prebivalstva.

Zahvaljujem se gospodu Dessu in drugim za zagotavljanje hrane in zdravniške pomoči na tem območju, vendar se moramo zdaj osredotočiti tudi na doseganje politične rešitve, ki je potrebna že vse od leta 1991. Menim, da je edina možna rešitev razporeditev sil ZN ob hkratni vzpostavitvi ustreznih civilnih struktur. V zvezi s prehodno zvezno vlado, se je treba vprašati, kaj bo to prehodno obdobje zagotovilo. Zagotoviti mora prehod na zanesljivo avtonomno strukturo, drugače je treba tako kot v drugih državah vzpostaviti mednarodno civilno strukturo. Če ne bomo zagotovili ustrezne rešitve, bo na koncu od humanitarne pomoči odvisna celotna država. To ni ustrezen način za odpravo pobojev, posilstev in lakote.

  Colm Burke (PPE-DE). - Gospod predsednik, humanitarne razmere v Somaliji se hitro slabšajo zaradi spora, politične nestabilnosti, hude suše ter visoke inflacije.

Če mednarodna skupnost ne bo večjo pozornost namenila Somaliji, se lahko ponovijo prizori lakote iz leta 1992. Nujno pomoč potrebuje 2,6 milijona ljudi od približno 8,6 milijona prebivalcev. Če se razmere v tej državi bistveno ne bodo izboljšale, bi lahko to število povečalo na 3,5 milijona do konca leta 2008. Notranje razseljenih je zdaj 1,1 milijona ljudi. Samo od januarja do zdaj je domove zapustilo več kot 300 000 ljudi.

Delo humanitarnih organizacij pri zagotavljanju pomoči somalskim civilistom je zelo ovirano, pri čemer se soočajo z napadi, krajo in oviranjem na kontrolnih točkah. Ti delavci so vsak dan izpostavljeni velikemu tveganju, ko poskušajo hrano dostaviti tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Misijo Afriške unije v Somaliji in mirovno misijo ZN, ki jo bo zamenjala, je treba pooblastiti za zaščito civilistov, vključno z ženskami, otroki in notranje razseljenimi osebami. Prizadevati si je treba tudi za preprečevanje nadaljnjega novačenja otrok vojakov, zlasti v Mogadišu.

  Manuel Medina Ortega (PSE). - (ES) Gospod predsednik, izpostaviti nameravam le eno vprašanje, in sicer piratstvo v somalskih vodah.

Nekateri govorniki, gospod Kaczmarek in gospa Tomaszewska, če se ne motim, so omenili to vprašanje, ki je obravnavano tudi v uvodni izjavi G in odstavku 8 predloga skupne resolucije, vendar želim poudariti, da odstavek 8 omejuje ukrepanje proti piratstvu za zaščito plovil s humanitarno pomočjo, zato bi bilo bolje, če bi o tem odstavku glasovali posebej in proti.

Na koncu sprašujem Komisijo, ali ima dodatne informacije o možnem sodelovanju med Evropsko unijo in varnostnim svetom za zagotavljanje varnosti na morju na tem območju.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, notranji spopadi in državljanske vojne so zlasti nevarni za družbe in narode, saj povzročajo pobijanje, plenjenje, prisilne izgone, posilstva, mučenje in druge grozote, poleg tega so ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove. Zaradi tega trpijo civilisti, ki so neoboroženi in jih pogosto napadejo različne strani v sporu.

Kljub ukrepom, ki sta jih sprejela generalni sekretar ZN in Afriška unija, ter podpori Evropske unije so razmere v Somaliji tako težke, da se govori o humanitarni katastrofi. Otroci, ki so prisiljeni sodelovati v spopadih, se prav tako soočajo z grozotami.

Zdi se, da je najučinkovitejši način za reševanje te katastrofe in vojne razvrstitev mednarodnih vojaških sil v Somaliji.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, gospoda Louisa Michela žal danes ni tukaj, zato bom v njegovem imenu povedal nekaj pripomb o teh razmerah v Somaliji.

Prvič, tudi Komisija je zaskrbljena zaradi spora in politične nestabilnosti v Somaliji. V Somaliji oborožene enote, ki izvajajo sistematične in obsežne napade na civiliste, ne spoštujejo temeljnih pravic in osnovnega človekovega dostojanstva. V sedemnajstih letih brez države je življenje izgubilo veliko civilistov, veliko ljudi je bilo razseljenih in uničene so bile fizične infrastrukture. Zdaj je od humanitarne pomoči odvisna ena tretjina prebivalstva, tj. 2,6 milijona ljudi. Evropska unija si skupaj z drugimi ključnimi mednarodnimi akterji prizadeva pomagati v teh kriznih razmerah.

Na politični ravni bo EU še naprej v celoti podpirala posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN pri njegovih prizadevanjih v zvezi z usklajevanjem ukrepanja mednarodne skupnosti in spodbujanjem političnega dialoga med somalskimi stranmi. Skupaj z drugimi donatorji zdaj preučujemo ustrezne načine in sredstva za zagotavljanje ustreznejše pomoči Somalcem pri učinkovitem izvajanju sporazuma iz Džibutija, ki je bil sprejet 9. junija. Ta sporazum Somalcem vzbuja novo upanje, da bosta vzpostavljena dolgoročen mir in stabilnost.

V zvezi s humanitarno pomočjo se EU osredotoča predvsem na zagotavljanje pomoči na osnovnih področjih, kot so zdravstvo, prehrana, pomoč v hrani, zatočišča, druge osnovne potrebščine razen hrane, pitna voda in sanitarije, v okviru različnih dejavnosti, zlasti na osrednjih in južnih območjih države, ki so jih zelo prizadeli spori civilistov in hude naravne nesreče.

Naša služba za humanitarno pomoč je v letu 2007 namenila 18 milijonov EUR za humanitarno pomoč. Zaradi vedno slabših humanitarnih razmer in dviga cen živil bo pomoč letos znašala 27 milijonov EUR.

Kar zadeva razvoj, je EU že največja donatorka pomoči Somaliji, pri čemer zagotavlja srednjeročno ter dolgoročno podporo za oblikovanje mirne in samozadostne družbe.

V okviru državne strategije za Somalijo je iz desetega evropskega razvojnega sklada namenjenih več kot 212 milijonov EUR za obdobje 2008–2013. Ena tretjina tega programa bo namenjena za izobraževanje, ki je pomembno za spoštovanje človekovih pravic. Odločilen cilj je spodbuditi spravo, demokracijo in razvoj vladnih struktur na vseh ravneh. Vendar je brez miru in varnosti nemogoče učinkovito zagotoviti dolgoročen razvoj. Zato je prednostna naloga spodbujati mirno in varno okolje, v katerem so človekove pravice spoštovane ter je omogočen razvoj demokratičnih procesov in institucij.

Komisar Michel se je pred nekaj dnevi sestal s somalskim predsednikom ob robu vrha Medvladne agencije za razvoj v Adis Abebi. Ob tej priložnosti je predsednik Jusuf odločno pozval k zagotavljanju mednarodne pomoči za vzpostavitev boljšega in varnejšega okolja za ljudi v Somaliji. Zavezali smo se, da bomo zagotovili odločno podporo somalski vladi za dosega tega cilja. Evropska komisija že financira usposabljanje somalskih policijskih enot v okviru ZN ter prispeva sredstva za misijo Afriške unije v Somaliji AMISON.

Ne nazadnje bo politični proces sprave in stabilizacije odvisen tudi od sodelovanja in podpore ključnih regionalnih udeležencev, in sicer Etiopije in Eritreje, ki sta Somalijo izkoristili za posredno vojno. V tem smislu je umik etiopskih sil iz Somalije ključen za kakršen koli političen napredek.

Komisar Michel se je prejšnji konec tedna sestal z etiopskim predsednikom vlade Melesom in eritrejskim predsednikom Isaiasom, pri čemer ju je pozval, da podpreta sporazum iz Džibutija, ki sicer ni popoln, vendar ponuja dejansko in edino možnost za vzpostavitev dialoga med različnimi stranmi v Somaliji.

Kljub težkim okoliščinam bo Komisija še naprej izvajala program pomoči za Somalijo, ki je bil oblikovan skupaj z državami članicami za odpravo trpljenja Somalcev ter za vzpostavitev podlage za mirno družbo.

Izpostavljenih je bilo nekaj vprašanj v zvezi s piratstvom, pri čemer dodajam, da je Komisija ne glede na to, da ni pristojna za razporeditev pomorskih sil v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 1816, skupaj s Svetom ustanovila delovno skupino, katere namen je preučiti najboljši način izvajanja resolucije ZN in ki je sestavljena iz ustreznih generalnih direktoratov, kot so generalni direktorat za promet in energetiko, generalni direktorat za ribištvo in pomorske zadeve, generalni direktorat za razvoj in program EuropeAid.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Iranu.⁽¹⁾

  Mikel Irujo Amezaga, avtor. − (ES) Gospod predsednik, položaj človekovih pravic v Iranu se je po letu 2005 zelo poslabšal.

Iransko sodstvo izreče največ usmrtitev na prebivalca na svetu. Le Kitajska izvede več usmrtitev kot Iran.

Kot je omenjeno v resoluciji, dva pomembna sporazuma, konvencija o otrokovih pravicah in mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, prepovedujeta smrtno kazen kot kazen za kazniva dejanja, kadar je povzročitelj mlajši od 18 let. Najbolj zaskrbljujoče je, da je Teheran ratificiral oba sporazuma. Kljub ratifikaciji država ne upošteva teh sporazumov.

Umor, posilstvo, oborožen rop, ugrabitev in trgovanje z drogami se v Iranu kaznujejo s smrtjo. Večini otrok so sodili za umor, vendar se zdi, da je veliko obsodb temeljilo na nezanesljivih priznanjih, ki so jih izsilili z mučenjem ter v okviru zaslišanj, pri čemer je bila pridržanim kratena pravica do odvetnika.

Sodišča ne upoštevajo dokazov tožene stranke, da je obtoženec ravnal v samoobrambi.

Usmrtitev otrok v Iranu bo eno od vprašanj, obravnavano v poročilu, ki ga bo generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun septembra predložil generalni skupščini.

Zato Iran pozivamo, da dokončno prepove izvajanje usmrtitev, tudi tistih 85 ljudi, ki so obsojeni na smrt za kazniva dejanja, ki so jih storili kot otroci.

Na koncu menim, da sta s včerajšnjim sprejetjem sramotne direktive v tem parlamentu, ki omogoča zaporno kazen za otroke, ki so v Evropo prišli brez dokumentov, Parlament in Evropska unija izgubila moralno verodostojnost za varovanje pravic otrok.

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, okrutno ravnanje teokratskega iranskega režima s prebivalstvom je dobro znano, pri čemer je to ravnanje ta parlament obravnaval v prejšnjih resolucijah.

Znano je, da pripadniki tega režima v božjem imenu, kot trdijo, izvajajo sistematične in podle zločine nad nedolžnimi civilisti. V Iranu je odpor zelo tvegan in življenjsko nevaren. Zunaj države se iranski civilisti borijo za demokratične spremembe v svoji državi.

Med njimi so tudi člani popolnoma nenasilne organizacije Mudžahedini iranskega naroda (PMOI). Vendar je Komisija to organizacijo uvrstila na teroristični seznam in je šele pred kratkim popravila to napako kljub zadevnim sodbam EU. Ali lahko komisar pojasni, zakaj je bila ta odporniška organizacija sploh uvrščena na teroristični seznam? Je to zato, ker so želele nekatere države članice EU, ki imajo z Iranom sklenjene donosne trgovinske pogodbe ali vzpostavljene donosne trgovinske odnose, ugoditi režimu v Teheranu?

  Marcin Libicki, avtor. − (PL) Gospod predsednik, ko razpravljamo o kršitvah človekovih pravic v svetu, moramo razlikovati zlasti med razmerami v okviru katerih obravnavamo to vprašanje, na primer, ali gre za nestabilne režime, državljanske vojne, zločine v okviru popolnega kaosa ali razmere, kot so v Iranu, kjer je država relativno stabilna, kjer ni državljanske vojne, kjer občasno potekajo volitve, vendar kjer država uporablja kaznive metode, kot je usmrtitev otrok. To vprašanje se v celoti razlikuje od drugih vprašanj, o katerih smo razpravljali danes, na primer v zvezi s Somalijo in Burmo. V tem primeru ne gre za vprašanje notranjega nereda, ampak za vprašanje drugačne civilizacije. Spominja nas na delo politologa Huntingtona z naslovom „Spopad civilizacij“ ali na dela znanega zgodovinarja in filozofa Feliksa Konecznija, ki je obravnaval temeljne razlike med civilizacijami. Če želimo rešiti te težave, moramo razmisliti o tem, kako lahko spremenimo miselnost teh režimov.

  Laima Liucija Andrikienė, avtorica. – (LT) Najpomembneje je prepovedati usmrtitev otrok, pri čemer je to stališče Evropski parlament jasno izrazil v resoluciji. To je naše sporočilo novemu iranskemu parlamentu majlisu, ki se mora zavedati svoje dolžnosti, in sicer, da mora takoj reformirati iranski kazenski zakonik, da bo v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela ta država, in mednarodnim pravom.

Menim, da je usmrtitev mladoletnikov ali tistih, ki so storili kaznivo dejanje, ko so bili mladoletni, popolnoma nesprejemljiva. Visoki komisar ZN je pred kratkim poudaril, da je politika, ki jo izvaja iranska vlada, v nasprotju z mednarodnim pravom.

Evropski parlament je že večkrat izrazil svoje odločno mnenje in nasprotovanje: nasprotuje smrtni kazni in se zavzema za svetovni moratorij na smrtno kazen. Govorimo o moških, ženskah, otrocih, najstnikih in manjšinah, zato na koncu pozivam iransko vlado, da prepreči usmrtitev tistih najstnikov, ki so že bili obsojeni na smrt, saj je to nečloveško.

  Věra Flasarová, avtorica. − (CS) Gospe in gospodje, ne strinjam se z Bushevo vlado, da Iran ogroža svetovno varnost ter da je zato treba okrepiti oboroževanje. Prav tako nasprotujem vsiljevanju naših vrednot in našega načina življenja različnim kulturam samo zato, da se zagotovi vstop nadnacionalnega kapitala, ki omogoča dostop do virov surovin na tem planetu in oblikovanje sodobnega kolonializma. Vendar nasprotujem barbarskim ukrepom, ki se še vedno izvajajo, čeprav niso več opravičljivi. Poleg tega v iranski kulturi ni utemeljitve za barbarske ukrepe, kot so usmrtitve mladoletnih prestopnikov in celo političnih nasprotnikov, ki jih izvaja iranski režim Mahmuda Ahmadinedžada. V preteklosti se je smrtna kazen v tej državi izvajala le v izjemnih primerih, medtem ko so se javne usmrtitve izvajale le kot kazen za množične umore ali umore otrok. Medtem ko se pod sedanjo iransko vlado vsako leto izvede več sto usmrtitev, med drugim tudi mladoletnikov, kot je sedemnajstletni Mohamad Hasanzadeh, ki je bil usmrčen 10. junija. Pred kratkim sem videla fotografije javnih usmrtitev v Iranu. Verjemite mi, da je to ena od najhujših stvari, ki sem jih videla v svojem življenju.

Moja skupina GUE/NGL v okviru Evropskega parlamenta poziva Islamsko republiko Iran, da takoj preneha izvajati usmrtitve, zlasti usmrtitve ljudi, ki so storili kaznivo dejanje, ko so bili mladoletni. Pod vodstvom gospoda Ahmadinedžada Iran ne izvaja le usmrtitve množičnih morilcev, ampak tudi ljudi, ki so storili kazniva dejanja, za katera bi bila v razvitih državah določena lažja kazen ali ki v razvitih državah sploh niso nezakonita. Država mora preučiti razumevanje zakonodaje ter ga spremeniti tako, da bo zagotovila spoštovanje človeškega življenja. Dokler to ne bo zagotovljeno, bo Iran še naprej na robu civiliziranega sveta.

  Paul Casaca, avtor. − (PT) Gospod predsednik, znova razpravljamo o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Temeljno vprašanje je usmrtitev mladoletnikov zaradi domnevnih kaznivih dejanj.

Naj pojasnim, da so mladoletniki pogosto obsojeni na smrt in javno usmrčeni zaradi homoseksualnosti, ki sploh ni kaznivo dejanje, kot je bilo mogoče videti na posnetkih teh barbarskih dejanj tega režima.

V skladu z evidenco o usmrtitvah ta barbarska dejanja ne vključujejo le mladoletnikov in usmrtitev s kamenjanjem. Vključujejo tudi zunanjo razsežnost terorizma.

Zato moramo znova vprašati evropske institucije, zakaj še naprej spodbujajo teroristični režim v Teheranu, da naj opozicijsko gibanje Mudžahedini iranskega naroda označi za teroristično organizacijo, kot je poudaril naš kolega gospod Matsakis.

Zakaj z gospodarskimi in trgovinskimi paketi Teheran spodbujajo k obsojanju terorističnih napadov, namesto da bi obsodile terorizem in kršitve človekovih pravic? To je popolnoma nemoralna in neopravičljiva politika, ki bo zagotovo povzročila spor in vojno, če je ne bomo spremenili.

Zato Komisijo in Svet pozivam, da spremenita svojo politiko in ravnata v skladu s sodišči ter ne nagrajujeta terorizma na ta način.

  Tadeusz Zwiefka, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, razumem, čeprav tega ne odobravam, da nekateri pravni sistemi na svetu izvajajo smrtno kazen. Vendar ne menim, da celo zagovorniki smrtne kazni, zlasti v naših kulturnih krogih, ne morejo odobravati smrtnih obsodb ter usmrtitev otrok in najstnikov. Ampak prav to se dogaja v Iranu. Po podatkih zadnjega poročila organizacije Amnesty International zdaj na usmrtitev čaka več kot sto najstnikov, pri čemer to ni popolno število, saj vse obsodbe niso evidentirane.

Res je, da moramo iranske politične in sodne organe pozvati k uvedbi moratorija na smrtno kazen. Vendar se moramo vprašati tudi, kako je treba obravnavati mednarodno skupnost in kako je treba obravnavati nas, saj ne moremo zagotoviti, da bi podpisnice mednarodnih sporazumov spoštovale določbe teh sporazumov, kar občutijo najstniki, obsojeni na smrt. Razlog je samo eden, tj. gospodarski, ki je žal pomembnejši od humanitarnih vprašanj.

  Marianne Mikko, v imenu skupine PSE. – (ET) Gospe in gospodje, svet nasprotuje smrtni kazni, vendar Iran tega ne upošteva. Razmere v tej državi so hude. Iranski organi ne delajo razlik pri usmrtitvah; usmrčeni so celo mladoletniki.

Kot država, ki je ratificirala konvencijo o otrokovih pravicah, je v sporu s preostalim svetom. Izvajanje smrtne kazni je v celoti v nasprotju s človekovimi pravicami. Ta način kaznovanje je nečloveški. Popolnoma nepravično je, da je bilo do zdaj v Iranu usmrčenih vsaj tridesetih mladoletnikov.

Upam, da bo svet, vključno z nami, lahko rešil 85 mladoletnikov, ki čakajo na usmrtitev.

Upajmo, da bo nov parlament uvedel več humanosti. Srednjeveške metode usmrtitev je treba odpraviti. V Iranu je treba uvesti zakonodajo, ki bo v skladu z mednarodnim pravom. Skrajni čas je, da Iran vstopi v 21. stoletje. V celoti podpiram to resolucijo.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Gospod predsednik, o tem vprašanju danes razpravljamo zato, ker smo bili zgroženi nad možno usmrtitvijo štirih mladoletnikov. To ni prva takšna odločitev iranskega pravosodnega sistema. Na srečo je Iran ena od redkih držav, ki najstnike obsojajo na smrt, in kar je še huje, te obsodbe dejansko izvršujejo. Poleg tega je bila v Iranu v zadnjih treh letih izrečena ena tretjina vseh tovrstnih obsodb na svetu.

Nesprejemljivo je, da Iran krši mednarodne konvencije, ki jih je podpisal ter ki prepovedujejo izrekanje in izvajanje teh ukrepov na takšen očiten način. S tem se postavlja bolj splošno vprašanje: ali ima mednarodna skupnost mehanizme in instrumente za obravnavanje teh držav? Povedano drugače, ali je mogoče državi, ki prostovoljno krši obveznosti, izreči dejanske in smiselne sankcije?

Ob tem je treba poudariti dve stvari. Prvič, ponovno je treba proučiti splošno uporabljen koncept pravne države. Obsojanje najstnikov zaradi homoseksualnosti je mogoče v skladu z iransko zakonodajo, vendar seveda to ni v skladu z načelom pravne države.

Drugič, če od drugih zahtevamo, da spoštujejo svoje obveznosti in razumne zakone, ki so v skladu z osnovnimi svoboščinami, potem moramo tudi sami spoštovati te zakone. V tem smislu je treba opozoriti na naše obotavljanje, če se lepo izrazim, v zvezi z upoštevanjem končne sodbe sodišča glede odstranitve iranskega gibanja Mudžahedini iranskega naroda s seznama terorističnih organizacij.

  Zdzisław Zbigniew Podkański, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, človekova največja dragocenost je njegovo življenje. Zato ga človeku nihče ne sme vzeti. Zlasti nesprejemljivo je, da iz mladostnikov s pretepanjem in mučenjem izsilijo priznanje, ki je potrebno za izrek smrtne kazni. Iran zagotovo izvede veliko usmrtitev, tudi mladostnikov. Po zadnjih podatkih v tej državi na usmrtitev čaka vsaj 85 mladoletnih prestopnikov.

Zato je skrajni čas, da Iran preneha izvajati te usmrtitve in sprejme pravne standarde, ki jih uporabljajo druge države. Mlade ljudi je treba izobraževati in ne ubijati.

  Tunne Kelam (PPE-DE). - Gospod predsednik, pred devetimi dnevi je bil usmrčen iranski mladoletnik Mohamed Hasanzadeh. Na usmrtitev čakajo še drugi, ki so bili obsojeni za domnevna kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki.

Menim, da je treba ob tej priložnosti javnost opozoriti, da Teheran izvede največ usmrtitev mladoletnih prestopnikov na svetu. Zato iranski režim odločno pozivamo, da preneha izvajati usmrtitve.

Vendar menim, pri čemer je to namenjeno komisarju, da lahko storimo več. Končno lahko iranski demokratični opozicijski stranki Nacionalni svet za odpor omogočimo, da za vedno odpravi nečloveško diktatorstvo.

  Philip Bushill-Matthews (PPE-DE). - Gospod predsednik, gospod Matsakis je na začetku razprave izpostavil vprašanje, ali je za spodbujanje celotne EU, da prepove organizacijo Mudžahedini iranskega naroda (PMOI), odgovorna ena država. Odgovor na to vprašanje je: Združeno kraljestvo. Vlada Združenega kraljestva je to naredila zato, ker jo je k temu pozvala iranska vlada.

Žal vlada v moji državi ljudem ne dovoli, da bi na referendumu odločali o lizbonski pogodbi, ter onemogoča, da bi mnenje iranskega prebivalstva slišali v Evropi.

Vlado Združenega kraljestva pozivam, da na glasovanju v Westministru naslednji teden zagotovi, da bo prepoved odpravljena v skladu sodbo EU. Predolgo je bila vlada Združenega kraljestva del težave. Postati mora del rešitve.

  Peter Skinner (PSE). - Gospod predsednik, to je zelo resno vprašanje. Iran z usmrtitvami mladih moških in žensk izvaja družbeni nadzor. Neverjetno je, da so v dobi sodobne civilizacije mladi fantje in dekleta usmrčeni s kamenjanjem ali obešeni z industrijskimi žerjavi.

Mednarodno skupnost pozivamo, da naredi več, vendar nekateri kritizirajo dele mednarodne skupnosti, namesto da bi jo podpirali. Na primer nekateri nasprotujejo Združenim državam Amerike; v tem parlamentu se mnenja razlikujejo o tem, kako bomo to rešili. Tega vprašanja ne bomo nikoli rešili, dokler ne bomo enotni v boju proti tem srednjeveškim razmeram v tej državi. To moramo storiti sami.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, znova prevzemam besedo zato, ker želim kolege opozoriti na knjigo, ki obravnava kršitve človekovih pravic v Iranu v letu 2007. S knjigo sem se seznanil pred kratkim, pri čemer opisuje veliko pretresljivih primerov, eden od njih je v zvezi z deklico Ameneh Salam iz vasi Nakadeh, ki čaka na usmrtitev, ker je zanosila neporočena. Medtem ko je bil moški, s katerim je zanosila, obsojen na 99 udarcev z bičem.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, v Iranu je bilo po letu 1990 izvedenih vsaj 430 smrtnih kazni. Sramotno je, da odrasli izrekajo smrtne kazni za otroke. Za vsako kaznivo dejanje, ki ga stori najstnik, je kriva neuspešna vzgoja odraslih. Prenos odgovornosti za lastne napake ali nesposobnosti na najstnika ter izrekanje nečloveških kazni za otroke, vključno s smrtno kaznijo, je zločin. V Iranu so usmrčeni celo desetletniki. Z izvajanjem smrtne kazni za najstnike Islamska republika Iran krši svoje mednarodne obveznosti. Iranski organi morajo takoj prenehati z usmrtitvami mladostnikov v imenu nečloveške zakonodaje.

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, mislili bi si, da se po objavi dela Roberta Hughesa z naslovom „Fatal Shore (Usodna obala)“, v katerem opisuje deportacije malih otrok in njihovih staršev v Avstralijo v skladu z odločitvami britanske krone, tj. sodišč, to ne bo nikoli več ponovilo. Vendar je minilo le stoletje ali mogoče stoletje in pol, pri čemer se zdaj podobno dogaja v Iranu, islamski državi, ki po eni strani poudarja pomen družine. Barbarskega ravnanja v Iranu si ne moremo niti predstavljati.

Če ne bomo ukrepali, da bi zaščitili te otroke, če ne bomo bojkotirali režima in če ga ne bomo čim bolj obsojali v svetu, nas bodo obsodili sokrivde, in sicer, da smo le opazovali in nismo ukrepali.

  Michael Cashman, (PSE). - Gospod predsednik, obsojam vsakodnevne kršitve človekovih pravic v Iranu. Menim, da moramo čim prej odpraviti prepoved organizacije Mudžahedini iranskega naroda.

Nasprotujem izrekanju smrtne kazni mladoletnikom. Nikoli ne bom pozabil fotografije dveh fantov, ki sta bila javno obešena. Obsojena sta bila zato, ker sta bila mlada homoseksualca, ki sta se imela rada. Takšno nečloveško ravnanje je treba obsoditi. Komisar, zato moramo čim prej temeljito spremeniti našo politiko do Irana. Ne smemo več čakati: čas se je iztekel.

  Avril Doyle (PPE-DE). - Gospod predsednik, tudi jaz obsojam kršitve človekovih pravic v Iranu, pri čemer Svet, pod francoskim predsedovanjem, pozivam, da po glasovanju v Združenem kraljestvu naslednji teden za vedno odstrani organizacijo Mudžahedini iranskega naroda (PMOI) s seznama terorističnih organizacij.

Čeprav je bilo Združeno kraljestvo odgovorno za uvrstitev organizacije PMOI na seznam, sta na koncu prav anglosaški pravni sitem in britanski sodni sistem omogočila zagotovitev neodvisne, svobodne in nepristranske pravice ter predložitev priporočila, da je bila organizaciji PMOI z uvrstitvijo na seznam terorističnih organizacij storjena krivica in da jo je treba s seznama črtati.

Francosko predsedstvo pozivam, da upošteva odločitev sodišča in to organizacijo takoj odstrani s seznama. Ne moremo le opazovati kršitve človekovih pravic in izvajanje smrtne kazni, zlasti ko gre za mlade moške in ženske ter mladoletnike.

  Charlie McCreevy, komisar. − Gospod predsednik, moje kolegice Benito Ferrero-Waldner žal danes ni tukaj, zato se vam v njenem imenu zahvaljuje, za priložnost, da lahko spregovorim o vprašanju usmrtitev mladostnikov v Iranu.

Tudi Komisija je zelo zaskrbljena zaradi tega morečega vprašanja. Čeprav, kot veste, Komisija nima predstavništva v Teheranu, pozorno spremlja položaj človekovih pravic in ukrepa v skladu s posvetovanji z veleposlaništvi držav članic EU. Pomembno je poudariti, da Evropski parlament, Svet Evropske unije in Komisija ukrepajo skladno in enotno. Kako resno smo zaskrbljeni je razvidno iz treh izjav, ki jih je predsedstvo EU objavilo v zadnjih dveh tednih: 4. in 10. junija v zvezi z obsodbami na smrt gospoda Fadaja, gospoda Šojaija in gospoda Jazija za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki; 13. junija v zvezi z usmrtitvijo Mohamada Hasanzadeha.

Komisija v celoti podpira stališče in vsebino teh izjav: ni opravičljivo, da iranski organi izrekajo smrtno kazen za mladoletne prestopnike. To je izrecno v nasprotju s pravno zavezujočimi predpisi mednarodnega prava, ki jih je Iran ratificiral, in sicer mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in konvencijo o otrokovih pravicah.

Dejstvo, da smo morali v tako kratkem obdobju podati toliko izjav, jasno dokazuje, da se je število usmrtitev v Iranu, vključno mladoletnikov, povečalo. Moratorij na usmrtitev mladoletnikov, ki ga je odredil vodja iranskega pravosodja ajatola Šahrudi, njegovi sodniki ne upoštevajo.

Vendar žal vsebina in število naših izjav kažeta, da naš dialog ter ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami na splošno in v zvezi z usmrtitvami mladoletnikov niso bili uspešni. Iranski organi ne upoštevajo naših pozivov k spoštovanju mednarodnega prava v zvezi s človekovimi pravicami, zato nam ne preostane drugega, kot da uporabimo tako imenovano „glasno diplomacijo“ prek javnih izjav, ki jih Teheran ne priznava in zavrača.

Iran mora prevzeti svojo odgovornost. Po usmrtitvi gospoda Hasanzadeha je Komisija iranskim oblastem jasno sporočila, da bo takšno ravnanje ogrozilo mednarodni ugled Irana in naše odnose. Dokler Iran ne bo dejansko izboljšal položaja človekovih pravic, bo naš skupni cilj v zvezi z utrditvijo odnosov med Evropsko unijo in Islamsko republiko Iran oviran.

Verjamem, da se bodo Evropski parlament in vsi partnerji EU s tem strinjali in ustrezno ravnali. Zato znova pozivam organe Islamske republike Iran, da upoštevajo mednarodne konvencije, ki so jih podpisali, ter ne usmrtijo mladostnikov, ki čakajo na izvršitev smrtne kazni.

  Predsednik. – Ta razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na koncu razprav.

  Predsednik. – Naslednja točka je čas glasovanja.

(Za rezultate glasovanj in druge informacije v zvezi z njimi: glej zapisnik.)

Pred glasovanjem o odstavku 8:

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, da bi se izognili možni zmedi v zvezi s plovili, ki so jih napadli pirati ob obali Somalije, predlagam, da se v odstavku 8 za besedama „zlasti tista“ doda beseda „plovila“. S tem se strinjata skupini PPE-DE in PSE.

  Manuel Medina Ortega (PSE). - (ES) Gospod predsednik, skupina socialdemokratov je v zvezi z odstavkom 8 predlagala glasovanje po delih, da bi glasovali proti drugemu delu, ker je zadnja besedna zveza v zvezi s „humanitarnimi plovili“ omejevalna. Predlog spremembe, ki ga je predložil gospod Matsakis, pomeni, da glasovanje po delih ni potrebno ter da bomo lahko glasovali o besedilu kot celoti. Zato predlagam, da sprejmemo ustni predlog spremembe ter da o odstavku 8 ne glasujemo po delih.

(Ustni predlog spremembe je bil sprejet.)

  Predsednik. – Razglašam, da je zasedanje Evropskega parlamenta prekinjeno.

(Seja se je končala ob 16.25.)