Predsednik. − Naslednja točka so izjave Sveta in Komisije o razmerah v Zimbabveju.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, na predsedniških volitvah, ki so se pred kratkim odvijale v Zimbabveju, je bil za predsednika države za naslednjih pet let ponovno izvoljen Robert Mugabe. Drugi krog volitev se je zgodil po umiku edinega drugega kandidata, gospoda Morgana Tsvangiraija, kar je gospodu Mugabeju omogočilo zmago s 85 % oddanih glasov. Volitve so številni voditelji držav, tudi Afričani in generalni sekretar Združenih narodov, ki jih je označil kot nezakonite, opisali kot norčevanje iz demokracije.

Takoj po zaprisegi je gospod Mugabe odpotoval v Šarm el Šejk na vrhunsko srečanje Afriške unije 30. junija in 1. julija letos. Med vrhunskim srečanjem je Nigerija sprožila dejavno razpravo o volitvah. Sprejeta je bila resolucija, ki odraža resno zaskrbljenost zaradi položaja v Zimbabveju in izpostavlja kritična poročila, ki so jih sestavili opazovalci volitev iz Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC), Afriške unije in vseafriškega parlamenta, pri čemer izpostavlja tudi nasilje in izgubo življenj.

Resolucija gospoda Mugabeja in gospoda Tsvangiraija prav tako poziva k začetku dialoga v interesu prebivalcev Zimbabveja za vzpostavitev vlade nacionalne enotnosti ter za podporo misije posredovanja, ki jo izvaja SADC.

V okviru teh dogodkov se je aktivirala mednarodna skupnost. Združene države so Varnostnemu svetu Združenih narodov predstavile resolucijo, v kateri pozivajo k uporabi sankcij proti Zimbabveju, in sicer k embargu na orožje, zamrznitvi premoženja ter prepovedi potovanja, ter ki vsebuje prilogo s seznamom štirinajstih posameznikov, ki jih je treba kaznovati, skupaj z gospodom Mugabejem in drugimi politiki, pri čemer je večina že na evropskem seznamu sankcij, ki je bil sprejet leta 2002.

Kanada je prav tako okrepila sprejete ukrepe, Evropski svet pa je 20. junija razglasil pripravljenost za nadaljnje ukrepe, ki jih bo 22. julija pregledal gospod komisar Michel. Predsedstvo Sveta Evropske unije je resno obsodilo drug krog volitev kot zanikanje demokracije takoj po tem, ko se je odvil, torej 29. junija, predsedstvo Sveta pa je v svoji izjavi v imenu Evropske unije 4. julija poudarilo, da ne bo sprejelo nepreklicnih dejstev, ki izhajajo iz izkrivljenih volitev 27. junija, ter da je edina možna rešitev prehodno obdobje, ki temelji na izidih prvega kroga volitev.

Prav tako je pomembno, da bi Afrika morala izraziti svojo zaskrbljenost zaradi krize na regionalni ravni, pri čemer je treba podpirati prizadevanja zlasti Afriške unije in SADC. Treba je zagotoviti skladnost z načeli, določenimi zlasti v Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Dobro bi bilo, da se Afriška unija in ZN vključita v ta pristop z namenom dopolnjevanja regionalne perspektive Južnoafriške razvojne skupnosti z afriško in mednarodno perspektivo.

V svoji resoluciji je Afriška unija zadevne države in stranke prav tako pozvala, naj se vzdržijo ukrepanja, ki bi lahko ogrozilo ozračje dialoga. To je sporočilo, ki je bilo poslano zlasti Evropski uniji. Kljub temu EU ne bo prenehala s pripravo na podaljšanje seznama oseb, odgovornih za nasilje, katerim so namenjene usmerjene sankcije z zavrnitvijo vizuma ali zamrznitvijo premoženja. EU mora prav tako zagotoviti, da bo omejila načrtovane izjeme za prepoved izdaje vizuma in uvedla nove sankcije, zlasti gospodarske sankcije, pri čemer bo ta sklop povračilnih ukrepov dejansko odvisen od napredka, doseženega pri pogajanjih.

Pogajanja med strankama bi se morala začeti čim prej. Menim, da bo gospod komisar to potrdil, čeprav je izid pogajanj negotov. Po našem mnenju bi morala pogajanja temeljiti na izidih prvega kroga volitev 29. marca, ki odražajo resnično voljo prebivalcev Zimbabveja, pri čemer je bil drugi krog volitev zanikanje demokracije. Vsaka oblika koalicije lahko sprejme začasni ukrep z namenom ponovnih volitev, ki bodo svobodne, demokratične in pregledne, kot je izjavil tekmec gospoda Mugabeja.

Na koncu bom omenil, da so člani G8 na svojem zadnjem srečanju, ki se je pravkar končalo, predvideli dodatne finančne ukrepe, ki so namenjeni odgovornim za nasilje v času zadnjih volitev. Nedvomno moramo ohraniti pritisk, da bi ustavili te nesprejemljive kršitve zakona.

  Louis Michel , komisar. − (FR) Gospod predsednik, gospod minister, gospe in gospodje, veseli me, da lahko danes v tej izmenjavi mnenj z vami delim prihodnje izzive in misli o vlogi, ki bi jo lahko odigrali pri podpiranju vseh prizadevanj za iskanje rešitve krize, ki jih bodo sprejele vse glavne politične zainteresirane strani, predvsem trajne rešitve, ki lahko predstavlja začetek novega obdobja blaginje za državo in ljudi, ki jo tako potrebujejo.

Malo pred začetkom te seje sem imel priložnost govoriti z gospodom Pingom, predsednikom komisije Afriške unije, pred približno pol ure pa sem dolgo razpravljal z voditeljem opozicije, gospodom Tsvangiraijem. Tako imam nekaj svežih novic, ki dejansko še niso dokončno potrjene, vendar vam morda končno lahko podam bolj natančne in posodobljene podatke.

Najprej bi z vami rad delil svojo resno zaskrbljenost v zvezi s položajem. Kot sem javno povedal pred in po dogodku, mi je bilo zelo žal, da se je drugi krog predsedniških volitev, kot je povedal gospod minister, odvil kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti, skupaj s pozivi držav partnerk Zimbabveja, naj se volitve preložijo. Dejansko je ekstremno politično nasilje in sistematično ustrahovanje zaznamovalo te volitve ter jim odvzelo legitimnost in kredibilnost.

Večkrat sem, tako kot predsedstvo Sveta Evropske unije, javno povedal, da je v okviru pogojev, v katerih se je odvil drugi krog predsedniških volitev, predsedniku, ki je to postal po volitvah, popolnoma nemogoče pripisati kakršno koli legitimnost. Vedno znova je treba ponavljati, da gre za zmago, ki je bila dobljena nepravično ter je zelo oddaljena od duha demokratičnega preporoda, ki se danes odvija v Afriki. Vrhunsko srečanje Afriške unije v Egiptu, ki se ga je udeležil predsednik Mugabe, je bilo priča zelo napeti in razvneti razpravi med afriškimi voditelji, ki so jo mnogi opisali kot razpravo, kakršne do zdaj še ni bilo.

Resolucija Afriške unije je kritična do predsednika Mugabeja in ga poziva k iskanju političnega sporazuma z Morganom Tsvangiraijem, voditeljem gibanja za demokratične spremembe (MDC), z namenom oblikovanja vlade nacionalne enotnosti. Poleg tega je Afriška unija Južnoafriško razvojno skupnost pozvala k nadaljevanju s svojo nalogo pomoči z namenom doseganja političnega sporazuma. Nedvomno lahko to resolucijo opišemo kot neustrezno. Zlasti lahko kritiziramo dejstvo, da se je Afriška unija vzdržala podaje jasnega mnenja o legitimnosti ali o predsedniku Mugabeju, vendar je treba priznati, da v sedanjih okoliščinah ta resolucija predstavlja znaten napredek. Dejansko pa zadeva s tem še ni zaključena. Za Afriško unijo in za SADC je pomembno, da zagotovijo konkretne dokaze o svoji predanosti iskanju političnih razmer.

V tem okviru so Evropska unija in drugi mednarodni akterji jasno izrazili svoja pričakovanja. Ta politični sporazum se lahko doseže le na podlagi izidov prvega kroga volitev, ki je pokazal mnenje prebivalcev Zimbabveja, pri čemer je bilo mnenje izraženo svobodno in demokratično. Izide drugega kroga volitev ni mogoče uporabiti kot izhodišče za posredovanje in pogajanje. Z drugimi besedami, po našem mnenju bo politična rešitev vključevala koalicijsko vlado, ki jo bo vodil gospod Tsvangirai kot predsednik vlade z najširšimi pooblastili, pri čemer se bo zanašal na večino, ki jo ima v parlamentu.

V zvezi z Evropsko unijo so še vedno na voljo vse možnosti. Prvič, pripravljeni smo podpreti prizadevanja SADC in Afriške unije ter pričakujemo dejanski napredek v naslednjih dveh tednih.

Če bo dosežen konstruktiven političen sporazum, ki bo odražal izide prvega kroga volitev, smo dejansko pripravljeni, kot smo že povedali, na postopno ponovno navezavo stikov z Zimbabvejem. Poleg tega smo pripravljeni začeti takoj. Naj vas spomnim, da sem, ko se je sestavljal program za deseti evropski razvojni sklad, zagotovil, da se delo opravlja tako, kot bi bila v Zimbabveju ponovno vzpostavljena demokracija, da bi se tako izognili kaznovanju prebivalcev Zimbabveja za tragične razmere, v katerih so se znašli.

Zdaj bom prešel k dvema pogovoroma, ki sem ju opravil to popoldne, pri čemer sem imel v mislih srečanje s Parlamentom. Prvi je pogovor z gospodom Pingom. V čem je težava? Danes je težava v tem, da se vsi v Afriški uniji strinjajo glede podpore pogajanj med gospodom Mugabejem in gospodom Tsvangiraijem ter glede tega, da bi morala biti osnovna načela dejansko, da bi vlado moral voditi voditelj opozicije, gospod Tsvangirai; da bi ta vlada morala potencialno temeljiti na koaliciji, v kateri bo imela stranka gospoda Tsvangiraija, ki je večinska stranka v parlamentu, dejansko prevladujoč položaj; ter da bi ta vlada morala imeti popolne in najbolj široke pristojnosti v zvezi z izvršilnimi odločitvami.

Menim, da veste, da se ta pristop zdi sporen. Vse je bolj zapleteno zato, ker je gospod Tsvangirai izrazil nekatere dvome glede uravnoteženosti posredovanja in očitno želi temu posredovanju ponuditi okvir, ozadje, podporo, ki bi omogočili zagotavljanje uravnoteženosti. S to izjavo ne obsojam položaja, ampak ga preprosto opisujem. Zaenkrat mi je gospod Ping zagotovil, da prizadevanja, ne bom rekel prizadevanja za posredovanje, ampak prizadevanja, ki pripravljajo miselnost za ta razvoj, že potekajo, ter da bi se resnične možnosti, če bo vse dobro potekalo, morale odpreti v naslednjih nekaj dneh.

Za tem sem se dolgo pogovarjal z gospodom Tsvangiraijem. Potrdil je, da je podprl zamisel o vladi, ki bi vsebovala člane Zimbabvejske afriške narodne zveze – patriotske fronte, vendar znotraj katere bi dejansko imel zadnjo besedo pri imenovanju njenih članov. V bistvu je položaj podoben tistemu v Keniji, čeprav se sam ni tako izrazil in kljub temu, pri čemer se s tem pogledom strinjam, da sta položaja neprimerljiva. Niso vsi enaki. Ljudje izkoriščajo priložnost, da se obnašajo, kot da so enaki, vendar če na položaj gledamo popolnoma objektivno, pri čemer se moški in ženske razlikujejo, je položaj popolnoma drugačen. To je prva točka.

Drugič, gospod Tsvangirai bi rad imel „stalno pogajalsko ekipo“, ekipo, ki bi vodila posredovanje, pri čemer bi mu morala dejansko zagotoviti uravnoteženost. Dejansko bi rad, da bi to ekipo postavili pod zaščito Afriške unije in Združenih narodov, kot je izjavil gospod minister. Zdi se mi, da je razumno optimističen; verjame, da se stvari premikajo. Očitno meni, da je vprašanje sankcij pomembno, pri čemer je poudaril nekaj, o čemer smo se vsi strinjali, in sicer, da če bodo uvedene sankcije, morajo veljati za posameznike in ne dejansko neposredno ali posredno vplivati na prebivalstvo.

Zdi se mi, da je Afriška unija v celoti dojela svojo odgovornost, da se je dejavno vključila, da išče rešitev s posredovanjem, ki v vseh primerih upošteva, kot je poudaril gospod minister, potrebo po prenosu izida prvega kroga volitev v izvršilno oblast, ker je to edini izid, ki je zakonit za tiste, ki bodo imeli od njega korist.

PREDSEDUJOČI: GOSPOD BIELAN
Podpredsednik

  Michael Gahler, v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Gospod predsednik, razmere v Zimbabveju so dosegle dno v političnem, gospodarskem in humanitarnem okviru. Tamkajšnji prebivalci so žrtve režima, ki ne želi predati oblasti zaradi skupine okrog predsednika, vojaškega povelja in tajne službe, ki se hočejo še naprej bogatiti na račun državnih virov. Zato finančno podpirajo milice ter zlorabljajo policijo in vojsko, ki izvajata nasilje nad prebivalci po vsej državi.

Po standardih SADC niti volitve 29. marca niso bile svobodne ali pravične. Državna kampanja ustrahovanja, ki je sledila in v kateri je bilo desetine ubitih in tisoče ranjenih ter preganjanih, je zmagovalcu prvega kroga Morganu Tsvangiraiju onemogočila, da bi svoje volivce poslal na volišča, saj so se bali, da bodo za to kaznovani. Vodja opazovalne misije vseafriških parlamentarnih volitev Marwick Khumalo in misija SADC dogodke 27. junija ocenjujeta takole:

v imenu skupine PPE-DE. – „Prevladujoče razmere v državi niso omogočile izvedbe svobodnih, pravičnih in kredibilnih volitev. Volitve ne odražajo volje prebivalcev Zimbabveja.“

v imenu skupine PPE-DE. – (DE) Zdaj je pomembno, da se razvije prehodno obdobje, ki bo pripeljalo do razmer, v katerih bosta na oblast prišla zakonita vlada in zakonit predsednik. Afriška unija in SADC bosta pri tem igrala ključno vlogo. Na žalost predsednik Mbeki v letih svoje tihe diplomacije ni dosegel ničesar. Prav tako ni pridobil zaupanja obeh strani v konfliktu, pri čemer sam najbolje ve, zakaj.

Politične stranke v Južni Afriki pozivam, naj same prevzamejo pobudo. Kolege iz Južne Afrike pozivam, naj se v svojem parlamentu odločijo za zamrznitev bančnih računov in sredstev dobičkarjev Mugabejevega režima v Južni Afriki. Ne bi smeli dopustiti, da Grace Mugabe in drugi nakupujejo v Cape Townu ali Sandtonu, medtem ko ljudje stradajo. Pozivam jih k solidarnosti s tremi milijoni državljanov Zimbabveja v njihovi državi, ki se bodo vrnili domov, ko se bo končala Mugabejeva oblast, ter tako naredili prostor za milijone nezaposlenih Južnoafričanov. Uspelo nam je vplivati na evropska podjetja, da so se umaknila iz Zimbabveja, ker so njihove dejavnosti pomagale stabilizirati režim.

  Alain Hutchinson, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, gospod minister, gospod komisar, predsednik Mugabe je uporabil neverjetno nasilje ter pokazal prezir do najbolj temeljnih človekovih pravic pri prevzemu oblasti in ogrozil že tako izmučeno prebivalstvo.

Socialdemokrati so to nasilje obsodili in sedanje oblasti ne priznavajo kot zakonite. Vendar imajo evropski socialdemokrati v mislih najprej prebivalce Zimbabveja. Zlasti Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da bo lahko pred začetkom leta 2009 pet milijonov prebivalcev Zimbabveja ogrožala velika lakota.

Poleg tega vemo, da tretjina prebivalcev Zimbabveja preživi le zaradi mednarodne pomoči. Zato je zelo pomembno, da Evropska komisija, Svet, vsaka država članica in celotna mednarodna skupnost na zimbabvejske organe oblasti izvajajo čim večji pritisk za omogočanje popolnoma prostega dostopa mednarodne humanitarne pomoči do najbolj ranljivih prebivalcev. Tega ne moremo dovolj poudariti, saj je Mugabejev sedanji položaj preprosto zločinski.

V istem okviru pozivanja Evropske unije in mednarodne skupnosti k sprejetju strogih sankcij v zvezi z Zimbabvejem, pri čemer je to možnost, ki ste jo omenili vi, gospod minister, prav tako poudarjamo, da sankcije ne smejo škoditi prebivalstvu, ampak morajo biti usmerjene proti članom režima, ki je odgovoren za napade na človekove pravice, ter proti sedanji prevladi nasilja v tej državi.

Dejansko moramo prav tako pozvati Evropsko unijo in regionalne organizacije, kot je SADC, naj prevzamejo pobudo skupaj z izvoljenim parlamentom Zimbabveja in civilno družbo pri hitrem in demokratičnem reševanju sedanje krize.

Gospod predsednik, na hitro bom omenil še 200 000 razseljenih državljanov Zimbabveja. Južnoafriške sosede ter zlasti predsednika Mbekija pozivamo, naj ravnajo odgovorno ter naj ne vračajo beguncev iz Zimbabveja, ki so se zatekli v Južno Afriko.

  Fiona Hall, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, prebivalci Zimbabveja so zelo trpeli. Po letih ustrahovanja, brutalnosti in slabega gospodarskega položaja volitve predstavljajo kapljo čez rob. Od volitev naprej se nasilje nespremenjeno nadaljuje. Vsaj 90 ljudi je bilo ubitih od prvega kroga volitev 29. marca in ravno ta ponedeljek so bili napadeni in ugrabljeni prebivalci taborišča za notranje razseljene osebe vzhodno od Harare.

Lahko le globoko zavzdihnemo iz obupa, vendar menim, da lahko EU stori več za rešitev krize. Prvič, EU lahko ponudi diplomatsko podporo tistim, ki iščejo pot naprej prek začasne prehodne vlade, ki vsebuje vse stranke v civilni družbi in spoštuje izide prvega kroga volitev.

Prehodna koalicija je afriški pristop, ki je bil skozi leta učinkovit v številnih drugih državah, kot na primer v Togu in Demokratični republiki Kongo.

Vendar predlog resolucije opozarja na dosedanji neuspeh tihe diplomacije predsednika Mbekija, pri čemer bi lahko bila druga afriška soseda, ki jo spoštujejo vse strani, ustreznejša za izvedbo takšnih pogajanj. Pri pogajanjih bi bili prav tako koristni mednarodni akterji.

Drugič, v mednarodni skupnosti moramo okrepiti pritisk na Mugabeja. Odziv Rusije na poziv vrha G8 k sankcijam je bil zelo spodbuden, pri čemer se strinjam s komentarji Sveta o krepitvi sankcij s strani številnih držav.

Tretjič, zdaj moramo začeti načrtovati vnaprej, ko bo Zimbabve namestil zakonito vlado ter bomo potrebovali širši paket mednarodne podpore.

Na koncu ne smemo pozabiti, da so običajni prebivalci Zimbabveja v obupni stiski ter zdaj potrebujejo osnovno pomoč za preživetje.

  Philip Claeys (NI). - (NL) Evropska unija je že pred časom uvedla sankcije proti socialističnemu diktatorju Mugabeju, vendar jih ne vedno dosledno in jasno izpelje. Med portugalskim predsedovanjem so Mugabeja očitno brez težav povabili na vrhunsko srečanje med EU in Afriko.

Evropska unija bi tudi morala prepričljivo protestirati proti Mugabejevi nedavni udeležbi vrhunskega srečanja organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo v Rimu. Prepoved potovanja za Mugabeja in višje člane njegovega režima je treba zaostriti in razširiti. V vsakem primeru moramo razmisliti o poostritvi sankcij proti Mugabejevemu režimu na splošno. Te sankcije morajo biti ostre in jasne, pri čemer moramo tudi izvajati pritisk na vlado Južne Afrike, ki s svojo politiko „tihe diplomacije“ samo podpira Mugabejev režim.

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). - Gospod predsednik, kriza v Zimbabveju ni izbruhnila nenadoma, ne da bi preostali del sveta sploh kaj slutil. Že 16. v osmih letih razpravljamo o predlogu resolucije v zvezi z Mugabejem, ker sistematično in namenoma ropa svojo državo, uničuje gospodarstvo ter zatira Zimbabvejce.

Odziv mednarodne skupnosti je bil do nedavnega pomilovanja vreden. Vsaj Evropska unija je uvedla usmerjene sankcije, vendar jih niti ni mogla primerno vzdrževati. Večina Afričanov je le ploskala Mugabeju. Lahko jih je sram.

Kaj storiti? V Svetu bi morali bolj poudariti, da ne bo nobena država članica EU priznala nelegitimnega Mugabejevega režima. Veseli me, da EU povečuje sankcije.

Evropska unija in države članice morajo prepričati afriške države, zlasti Južnoafriško razvojno skupnost (SADC), da se pridružijo tem sankcijam proti Mugabejevemu režimu, če pogajanja ne bodo uspela.

Člane odbora za skupne operacije, tj. vojaško skupino, ki podpira Mugabeja, je treba obvestiti, da bodo odgovarjali za zločine proti Zimbabvejcem. Ni še prepozno, da vodilni člani vojske in policije ter vodilni funkcionarji stranke ZANU-PF, zapustijo Mugabeja in se pridružijo demokratičnim silam.

Francija mora sklicati izredno zasedanje Sveta za človekove pravice v Ženevi v zvezi z razmerami v Zimbabveju, pri čemer morajo tudi Združeni narodi sprejeti ostrejše ukrepe.

Predvsem pa moramo aktivno spodbujati Afriško unijo, da si bo še bolj pozitivno in aktivno prizadevala za vlado nacionalne enotnosti. To bo seveda temeljilo na izidih volitev, ki so bile 29. marca, in ne na neveljavnih volitvah z dne 27. junija, kot sta navajala predsednik Sveta in Komisija.

Tiskovni predstavnik stranke MDC Nelson Chamisa je dejal, da trenutno ne potekajo pogajanja med strankama ZANU-PF in MDC. Namesto tega se nadaljuje nasilje. Afriška unija si mora prizadevati, da se to nasilje konča, in določiti posrednika, ki ga bodo podprli opazovalci, ki bodo imeli zaupanje stranke MDC.

Mugabe se spet bori za čas. Določiti bi morali rok za uspešen zaključek pogajanj in Mugabeju ponuditi mesto v domu za starejše.

  Glenys Kinnock (PSE). - Gospod predsednik, tudi jaz bom komentirala dejstvo, da se Parlament, ki je bil ustrezno izvoljen 29. marca v Zimbabveju, ni nikoli srečal, pri čemer njegove izvoljene poslance še vedno nadlegujejo, ustrahujejo in so do njih nasilni.

Naša resolucija si prizadeva za krepitev sankcij, pri čemer se bomo tudi pridružili pozivom Združenih narodov za mednarodno prepoved uvoza orožja in potovanja po vsem svetu ter zamrznitev premoženja.

Vemo tudi, kdo vse sodeluje pri tem režimu in kdo ga podpira. To so direktor policije Chihuri, vodja vojaškega letalstva Shiri, guverner osrednje banke Gono, pravosodni minister Chinamasa in direktor obveščevalne službe Bonyongwe. To so ljudje, na katere lahko in moramo usmeriti sankcije. Naša resolucija jasno izraža predpogoje, ki jih je določila stranka MDC.

Vsi pogovori morajo temeljiti na izidu volitev z dne 29. marca, na katerih je zmagala stranka MDC, in ne na lažnih junijskih volitvah.

Oblikovati je treba prehodno ureditev, ki bo vodila k novi ustavi, ki jo bodo sledile nove volitve, česar ni še nihče omenil in k čemur poziva Morgan Tsvangirai. Njegova izjava, da ne želi nobenih dogovorov v zvezi z oblastjo in njeno delitvijo, je bila zalo jasna.

Še vedno ni nobenih pogajanj, zato nas sedanje razmere ne smejo opogumljati, kot je dejal Geoffrey van Orden.

Potrebujemo še enega posrednika. Gospod Mbeki tega ne bo zmogel sam, zato prosimo, da Afriška unija določi še nekoga. Ta bo enakopraven z gospodom Mbekijem, pri čemer mi na tej stopnji prideta na misel gospod Chissano in Kufuor.

Končati se morajo brutalnosti in nasilje, ki jih podpira država, zato mora mednarodna skupnost nujno ukrepati zaradi Zimbabvejcev, ki zelo trpijo.

  Eoin Ryan, v imenu skupine UEN. – Gospod predsednik, Zimbabve je bil nekoč znamenje upanja, primer afriške samostojnosti in vodilna afriška država, zdaj pa je središče brezupa. Zimbabvejci zaslužijo nekaj boljšega in bodo to tudi dobili. Vendar se mora za to končati morilski režim Roberta Mugabeja.

V mednarodni skupnosti moramo poostriti ukrepe proti tiranskemu Mugabejevemu režimu. Veseli me, da Varnostni svet ZN obravnava uvedbo nadaljnjih sankcij proti vodstvu Zimbabveja, vključno z izvajanjem prepovedi uvoza orožja. Kako lahko ima država, v kateri je 5 milijonov ljudi odvisnih od pomoči v obliki hrane, kjer inflacija presega 10 milijard odstotkov in stane hlebec kruha več kot milijardo zimbabvejskih dolarjev, še vedno eno od najbolje opremljenih vojsk na afriški celini ter ima orožja v izobilju? To je zelo nenavadno.

Nedavni predsedniški kampanji niso sledile zakonite volitve. Mugabejev režim je bil tako brutalen, da so med kampanjo ubili 90 ljudi, 3 500 je bilo ranjenih in 200 000 pregnanih. To ni del svobodnih, poštenih in preglednih demokratičnih volitev.

Južna Afrika in druge afriške države morajo okrepiti pritisk na Roberta Mugabeja. Nelson Mandela je imel prav, ko je dejal, da je z vodstvom Zimbabveja nekaj hudo narobe. Južna Afrika ima močan politični vpliv na Mugabejevo vlado, zato mora pokazati močno in odločno vodstvo v zvezi s tem vprašanjem za Zimbabvejce in druge Afričane, ki morajo gledati, kako ta predsednik vodi svojo državo v propad.

  Josep Borrell Fontelles (PSE). - (ES) Gospod predsednik, da ne bom ponavljal za svojimi predhodniki, se bom osredotočil na uvodno izjavo v Parlamentu.

Na marčevskih volitvah je zmagala opozicija in do 17. julija v tej državi še vedno niso oblikovali parlamenta. Kot parlamentarci se moramo potruditi, da bo Evropska unija uporabila ves svoj vpliv za zagotovitev demokracije v parlamentu, kjer ima opozicija večino. Ta proces rabi začetno vzpodbudo. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da po lažnih predsedniških volitvah zagotovimo, da zakonite volitve, po katerih ima opozicija večino, omogočijo delovanje parlamenta.

Druga točka je v zvezi s posrednikom. Očitno je, da je Južna Afrika dosegla mejo svojih zmožnosti v zvezi s posredovanjem, če se milo izrazim. Zelo pomembno je, da drugi posrednik podpre ali celo nadomesti južnoafriškega predsednika. Sicer bomo dobili vtis, da je to posredovanje umazano orodje pod zimbabvejsko vlado.

  José Ribeiro e Castro (PPE-DE). - Gospod predsednik, pod drobnogledom nista več samo Mugabe in njegov režim. Mugabeja je zaradi njegovih groznih dejanj in celotnih tragičnih razmer mednarodna javnost že obsodila. Zdaj je pod drobnogledom mednarodna javnost, in sicer Thabo Mbeki, Južnoafriška razvojna skupnost, Kitajska, EU in ZN. Zimbabvejci, Tsvangirai in stranka MDC si zaslužijo našo podporo in solidarnost v teh težkih časih. Povabimo lahko Morgana Tsvangiraia, da se udeleži srečanja odbora za zunanje zadeve in odbora za razvoj, ki bo julija ali septembra.

Iz Zimbabveja še vedno dobivamo grozne novice o nasilju. Tu nam ne sme spodleteti. Morgan Tsvangirai in večina stranke MDC si poleg tolažilnih besed in tolažilnega položaja zaslužijo našo pomoč pri oblikovanju parlamenta v skladu z izidi volitev 29. marca. Mednarodno skupnost je lahko sram, če ji prehod ne bo uspel. Upam, da se to ne bo zgodilo.

  Marios Matsakis (ALDE). - Gospod predsednik, Mugabejev režim je že leta odgovoren za lažne volilne izide, nezakonite aretacije, mučenje in umor stotine državljanov v Zimbabveju.

Resolucije in sankcije do zdaj niso bile učinkovite. Menim, da je čas, da sprožimo postopek in pripeljemo gospoda Mugabeja pred mednarodno sodišče zaradi hudodelstev proti človečnosti. Vem, da Zimbabve ni podpisal konvencije v zvezi z mednarodnim sodiščem v Haagu, vendar sem prepričan, da lahko najdemo kakšen drug postopek, ki temelji na mednarodnem pravu, pri čemer bi nam morda lahko pomagal komisar Michel ali predsedujoči Svetu.

Menim, da bodo afriški diktator in njegovi sokrivci le ob takih skrajnih ukrepih prisiljeni razmišljati in upoštevati razum, kajti le tako se jih bo njihova država in mednarodna skupnost rešila.

  Ewa Tomaszewska (UEN). - (PL) Gospod predsednik, pozivam Komisijo, naj preuči in pripravi predlog za ukrepe, ki bodo učinkoviti proti gospodu Mugabeju, ki se še naprej poslužuje nasilja in ne upošteva izida marčevskih volitev. Zdaj smo pravzaprav nemočni in ostale so nam le še besede. Menim, da je nujno, da preučimo možne ukrepe, na podlagi katerih bi ga pripeljali na sodišče, tako da bi bil v Zimbabveju spet mir in bil lahko prebivalci dejansko uživali državljanske pravice, do katerih so upravičeni.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Gospod predsednik, Zimbabve potrebuje mednarodno pomoč in podporo, vendar mora tudi sam poskrbeti za reforme. Evropska unija, Afriška unija in Južnoafriška republika morajo spodbuditi dialog med vladajočo stranko in opozicijo. Zimbabve mora končno stopiti na pot demokracije in oblikovati vlado nacionalne enotnosti. […] pobuda ZN, v skladu s katero bi uvedli prepoved uvoza orožja v Zimbabve in zamrznitev premoženja osebam, ki z Mugabejem tesno sodelujejo. Sprejeti je treba ukrepe, ki bodo omogočili delovanje človekoljubnim organizacijam. Ena od možnih rešitev je dostava pomoči nevladnih organizacij regijam, ki jo najbolj potrebujejo.

  Mairead McGuinness (PPE-DE). - Gospod predsednik, Mugabe nas ne posluša in to je tragično, kajti če bi nas, bi naredil, kar je prav, in upošteval izide marčevskih volitev. Najbolj sramotno je, da se je Mugabe udeležil svetovnega vrha o hrani, kjer se je lahko postavljal, čeprav je prav on razlog za največje globalne probleme v zvezi z negotovo preskrbo hrane v svoji državi in celini.

Prejšnji teden sem na konferenci v Bruslju govorila s kmetom iz Zimbabveja, ki je povedal, da je grozno, kaj se je zgodilo z osnovami za proizvodnjo hrane. Nekdo drug je dejal, kako strašno je, da je država do zob oborožena, njeni prebivalci so pa izpostavljeni lakoti, nasilju, ustrahovanju in mučenju.

Južna Afrika mora storiti več. Sama celina mora biti bolj ostra, pri čemer jih moramo spodbujati, podpirati in prepričati, da je to prav, kajti naši državljani pričakujejo, da bomo ukrepali v zvezi s temi groznimi razmerami.

  Luís Queiró (PPE-DE). – (PT) Sedanje razmere v Zimbabveju so izziv za našo vest in zmožnost ukrepanja. Na eni strani je vlada, ki uporablja nasilje proti svojim prebivalcem, povzroča nesrečo, pri čemer ima podporo drugih afriških diktatur in samovlad. Na drugi strani so sile, ki si miroljubno prizadevajo za demokracijo in človekove pravice, to so državljani Zimbabveja, mednarodna skupnost in seveda Evropska unija.

Evropska unija lahko, kot je že bilo omenjeno, uporabi svoj diplomatski vpliv, uvede sankcije, zavrne vizume, izvaja pritisk nad regionalnimi oblastmi ter podpira zagovornike demokracije in človekovih pravic. Kaj lahko naredimo v Evropskem parlamentu? Lahko podpremo svojo resolucijo in predlagamo Komisiji in Svetu, da ukrepata v zvezi s tem, toda lahko naredimo še več. Lahko tudi dokažemo, da so naša dejanja skladna z našimi besedami in vodji opozicije Morganu Tsvangiraiju podelimo nagrado Saharov. Ta izziv predajamo kolegom v Parlamentu. Tako bomo lahko nagradili boj za demokracijo in hkrati prispevali k demokratični in miroljubni zmagi.

  Jean-Pierre Jouyet, predsedujoči Svetu. − (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospod Michel, gospe in gospodje, razprava je bila zelo jasna, tako kot bodo tudi sklepi. Mnenja so zelo ostra, kar je tudi prav, saj lahko Evropska unija sprejme le eno rešitev, ki bo spoštovala voljo Zimbabvejcev, kot so jo izrazili v prvem krogu volitev, pri čemer morajo biti izidi teh volitev temelj za nadaljnje urejanje.

S Komisijo bomo na naslednjem zasedanju Sveta 22. julija preučili razmere v Zimbabveju. Upoštevali bomo mnenja in predloge, ki so bili vloženi, vključno z vašim predlogom, gospod Van Orden, naj Svet skliče izredno zasedanje Sveta za človekove pravice v Ženevi, če je to mogoče, pri čemer niso bili vloženi Franciji, ampak Svetu Evropske unije, saj Francija kot država nima vpliva, ampak je le določena za predsedovanje Evropski uniji.

Upoštevali bomo priporočila gospoda Michela, ki so vedno razumna in temeljijo na izkušnjah v zvezi z nadaljevanjem naših prizadevanj glede posredovanja. Menim, da v zvezi s prizadevanji ne moremo zahtevati več, kot je svetoval gospod Tsvangirai gospodu Michelu na njunem srečanju, s čimer se tudi sam strinjam.

Evropska unija, Svet in Komisija morajo ohraniti stike z vsemi vpletenimi, kot so Južnoafriška razvojna skupnost, Afriška unija in seveda Južna Afrika, pri čemer mora Svet pri svojem delu upoštevati resolucijo, o kateri bo Parlament glasoval jutri; ponovno pa pozdravljam južnoafriško delegacijo, ki je danes tukaj z nami.

Ničesar več nimam za dodati in besedo predajam bolj izkušenemu gospodu Michelu.

  Louis Michel, komisar. − (FR) Gospod predsednik, moja izjava bo zelo kratka. Gospod Jouyet in drugi govorniki so že vse povedali.

Lahko se le strinjam s prejšnjimi izjavami, zlasti z gospodom Van Ordenom in gospo Kinnock, pri čemer dodajam, da lahko Komisija uporabi predvsem moč diplomacije in morda lahko tudi oblikuje ukrepe, če bo proces posredovanja uspešen in bi lahko oblikovali vlado z gospodom Tsvangiraijem na čelu, za kar si vsi prizadevamo.

Zato se v celoti strinjam z gospodom Van Ordenom, gospo Kinnock, gospo Hall, gospodom Hutchinsonom in gospodom Gahlerjem, pri čemer upam, da nisem nikogar izpustil. Le z eno točko se ne strinjam. Veste, da vedno govorim odkrito. Ne strinjam se, da moramo grajati portugalsko predsedovanje, ker je v Lizboni organiziralo vrhunsko srečanje, ki smo ga pričakovali več let, pri čemer se je tako zavleklo zaradi reševanja vprašanja v zvezi z Zimbabvejem.

To vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Afriko je bilo organizirano prepozno in zdaj je čas, da ukrepamo. Vemo, da je prisotnost gospoda Mugabeja zagotovila Afriška unija, ker ni hotela, da ji Evropska unija določi, koga lahko povabi. Zato menim, da grajanje ni primerno.

Poudaril bi še, v kako težkih razmerah je Južna Afrika. Položaj Južne Afrike ni nič lažji od položaja predsednika Thaboja Mbekija, ki ima vlogo posrednika. Vsi dobro vemo, da v tem primeru Južna Afrika najbolj občuti posledice krize v Zimbabveju oziroma neuspešno reševanje te krize. Zato vas prosim, da poskusite pogledati na te razmere z vidika težav, ki jih ima Južna Afrika. Menim, da Južna Afrika vestno izvaja postopek posredovanja.

Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je proces posredovanja treba razširiti, da bi olajšali položaj Južne Afrike in dali ostalim vpletenim možnost, da rešijo to krizo z bolj uravnoteženim pogledom na razmere.

Za konec bom odgovoril še na eno vprašanje, in sicer zdaj pripravljamo dejanski razvojni in humanitarni paket, da zagotovimo gospod Tsvangiraiju, če bo prišel na oblast, takojšno podporo, tako da bodo imeli Zimbabvejci razlog za zaupanje novi vladi in morda pokazali večjo željo po spremembi režima ob podpori prebivalcev in javnega mnenja ter seveda z aktivno podporo mednarodne skupnosti.

Na koncu še pripomba v zvezi z Afriško unijo. Potrebno jej malo več razumevanja. Kaj je problem Afriške unije? Njen problem je, kot sem že omenil, da se spopada z dvema različnima mnenjema. Eno mnenje je zelo kritično do Zimbabveja in navideznega predsednika, drugo pa predlaga malo več prožnosti ter zagovarja stališče, da so sankcije nekoristne in bi jih bilo treba ukiniti. Zato je v Afriški uniji težko doseči enotnost. To moramo priznati in v skladu s tem razumeti sklepe srečanj Afriške unije.

Informacije, ki sem jih pravkar prejel, kažejo, da znotraj Afriške unije postajajo enotnejši in bodo lahko oblikovali uporabne in učinkovite predloge, kako rešiti to krizo, ki jo vsi obžalujemo in predstavlja pravo žalitev za tiste, ki podpirajo demokracijo in napredek v Afriki.

  Predsednik. − Prejel sem dva predloga resolucij⁽¹⁾ vloženih v skladu s pravilom 103(2) Pravilnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 10. julija 2008.

Pisni izjavi (člen 142)

  Colm Burke (PPE-DE), v pisni obliki. – Nedavne volitve v Zimbabveju niso bile veljavne, ker je bil Mugabe edini kandidat, saj je Tsvangiraija in ostale pripadnike stranke MDC ustrahoval tako dolgo, da so umaknili kandidaturo. V tej državi potrebujejo nove predsedniške volitve brez nasilja s strani države, ustrahovanja in umorov.

Strinjam se z včerajšnjo odločitvijo vrhunskega srečanja G8 o sprejetju finančnih in drugih sankcij proti članom zimbabvejske vlade. Pomembno je, da vsi, celo Rusija, odločno obsojajo Mugabejev režim. Varnostni svet ZN je v svoji resoluciji sklenil, da predstavlja Zimbabve grožnjo mednarodnem miru in varnosti. Opominjam Kitajsko, naj naslednji teden ne ustavi teh pomembnih ukrepov.

Obžalujem, da si Afriška unija ne prizadeva dovolj za osamitev Mugabeja, saj menim, da so ta unija, Južnoafriška razvojna skupnost in Vseafriški parlament ključni forumi, ki morajo poskrbeti za odstranitev tega despota. Kršitve človekovih pravic zimbabvejske vlade mejijo na hudodelstva proti človečnosti in menim, da mora Varnostni svet ZN razmisliti o čimprejšnji napotitvi članov te vlade na Mednarodno kazensko sodišče.

  James Nicholson (PPE-DE), v pisni obliki. – Nedavne volitve v Zimbabveju so bile v celoti nezakonite in nedemokratične, zato jih je mednarodna skupnost tudi grajala in obsojala.

Čeprav smo že nekaj časa zaskrbljeni zaradi krize v Zimbabveju, so te volitve in dokazi brutalnega nasilja s strani države proti podpornikom Tsvangiraijeve opozicijske stranke MDC pripeljali to krizo na višjo raven.

Zimbabve se je znašel v izjemno kritičnih razmerah. Poleg te politične krize so leta slabega upravljanja Mugabejevega režima uničila gospodarstvo v tej državi in je zdaj dejansko brez vrednosti. Pričakovana življenjska doba za moške in ženske je manj kot 40 let, zaradi nedavnih dogodkov jih je veliko zapustilo državo in iščejo zatočišče v sosednjih afriških državah, kar ogroža stabilnost celotne regije.

Strinjam se s to resolucijo, ki poudarja, da EU jasno zavrača izide nedavnih volitev v Zimbabveju, ker so bile nedemokratične in nezakonite. Resolucija tudi jasno nasprotuje političnemu nasilju, ki ga izvaja Mugabejev režim in poziva, naj se proti njegovim podpornikom v Zimbabveju in tujini uvedejo sankcije.