Predsednica. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- poročilu Jutte Haug (A6-0398/2008) v imenu Odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (C6-0309/2008 – 2008/2026(BUD)) in pisnem predlogu spremembe št. 1/2009 k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija (SEK(2008)2435));

- poročilu Janusza Lewandowskega (A6-0397/2008) v imenu Odbora za proračun o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009

Oddelek I, Evropski parlament

Oddelek II, Svet

Oddelek IV, Sodišče

Oddelek V, Računsko sodišče

Oddelek VI, Evropski ekonomsko-socialni odbor

Oddelek VII, Odbor regij

Oddelek VIII, Evropski varuh človekovih pravic

Oddelek IX, Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(C6-0310/2008 – 2008/2026B(BUD)).

  Jutta Haug, poročevalka. – (DE) Gospa predsednica, gospod predsednik Sveta, komisarka, gospe in gospodje, priprave za prvo obravnavo evropskega proračuna za leto 2009 so bolj ali manj zaključene. Zato bi želela začeti današnjo razpravo z iskreno zahvalo članom Odbora za proračun in vsem članom strokovnih odborov, s katerimi sem tesno sodelovala, za njihovo sodelovanje in ves čas, ki so ga temu posvetili.

Kot sem dejala takoj na začetku proračunskega postopka 2009 in vesela sem, da tudi tokrat, je poročevalka za proračun dobra le toliko, kolikor so dobri člani, ki z njo sodelujejo, zato sem vam zelo hvaležna.

Prav tako se moram zahvaliti skupini v sekretariatu Odbora za proračun: brez dosledno odličnega dela osebja sekretariata ne bi poslanci kljub našim največjim prizadevanjem pomenili ničesar, zato se vam zahvaljujem! Da, strinjam se, aplavz bi bil kar primeren.

(Aplavz)

Zahvaljujem se tudi svojemu osebnemu pomočniku in osebju skupin: veliko glav in rok je potrebnih, da se opravi dobro delo.

Na priprave na prvo obravnavo proračuna, med katerimi smo morali prebrati, razumeti in oceniti 1 400 sprememb, je močno vplivala finančna kriza. Čeprav se naš proračun v višini 130 milijard EUR zdi smešno majhen v primerjavi z na stotine milijardami, ki so jih države članice v skupnih ali ločenih odločitvah uporabile kot varnostno mrežo za banke in realno gospodarstvo, so naše seje za pripravo na prvo obravnavo precej oblikovali prispevki vseh vključenih skupin k prav tej temi. Tako smo v bistvu že predvidevali odziv Sveta na naše proračunske zahteve.

Katere so torej naše zahteve? Najprej so plačila. Že julija smo poudarili, da ne moremo odobriti 15-odstotne razlike med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil, ki jo je Komisija predlagala v predlogu proračuna in jo je Svet še povečal. Po našem mnenju to ni usklajeno s proračunskima načeloma točnosti in preglednosti. Nadalje, če primerjamo to razliko v tretjem letu sedanje finančne perspektive z razliko v tretjem letu predhodne finančne perspektive, ki je znašala samo 3 %, nam preprosto ni jasno, kako je mogoče upravičiti tako ogromno razliko. Zato smo povečali plačila: nismo mogli popolnoma odpraviti razlike, vendar smo jo prepolovili, ostala pa je zevajoča vrzel v višini 8 %.

Plačil nismo povečali na priporočilo ali naključno, ampak v tistih proračunskih vrsticah, ki pripomorejo k financiranju prednostnih nalog Parlamenta: ukrep za boj proti podnebnim spremembam, socialna razsežnost v smislu rasti za delovna mesta, oblikovanje globalizacije in podpore malim in srednje velikim podjetjem in nekatere druge vrstice, ki izboljšujejo varnost državljanov. Skupno smo povečali plačila z 0,89 % bruto nacionalnega dohodka – ravni, ki jo je predlagal Svet – na okroglih 0,96 % bruto nacionalnega dohodka.

Drugič, odločili smo se v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja finančna perspektiva. V podrazdelkih 1a in 3b želimo vsa sredstva porazdeliti v proračunske vrstice, ki so za nas pomembne brez razlik do zgornje meje. Želimo, da naslov podrazdelka 1a „Konkurenčnost za rast in zaposlovanje“ nima zgolj retorične vrednosti, pač pa naj vključuje tudi posebne ukrepe. Ne želimo, da je naslov podrazdelka 3b „državljanstvo“ gola fraza – želimo mu dati pomen, saj ta podrazdelek združuje politike, ki neposredno na lokalni ravni vplivajo na državljane, ki Evropsko unijo delajo dobro prepoznavno.

Tretjič, predložili smo paket pilotnih projektov in pripravljalne ukrepe, kot je bilo dogovorjeno med vsemi skupinami in kar je Komisija že ocenila, številne vzgibe za nove elemente politike, nove ukrepe Unije in morebiti novo zakonodajo.

Četrtič, upoštevali smo našo politično presojo. Ne more se pričakovati dobrega administrativnega dela Komisije ali decentraliziranih agencij, če se za osebje ne omogoči dovolj velik proračun, zato ne moremo sprejeti zmanjšanj Sveta. Ponovno smo vzpostavili pristop, ki smo ga zavzeli v predhodnem predlogu proračuna, zato bi se nam morala Komisija v zameno ne samo zahvaliti, ampak v sporih s Svetom tudi biti na naši strani.

Petič, želim se posvetiti največjemu problemu, in sicer razdelku 4 z veličastnim naslovom „EU kot globalni partner“. Že ob uvedbi tega razdelka med pogajanji o finančni perspektivi mu je bilo namenjeno izrazito premalo sredstev. Zato smo med vsakoletnimi razpravami o proračunu poudarjali isto stvar: kako bomo financirali vse, kar potrebuje financiranje, in obenem sebi dopustili dovolj prostora za odziv na nepredvidene dogodke med finančnim letom?

Tu in zdaj lahko rečem, da do sedaj še ni bilo nobene zadovoljive rešitve. Glede naše pomoči Kosovu, Afganistanu, Palestini in sedaj Gruziji, je bilo tisto, kar smo resnično potrebovali, dolgoročni programi in ne to nenehno životarjenje.

To ni nič novega, vendar nam je Komisija letos zastavila nov izziv: glede na velika svetovna povišanja cen hrane je v juliju predlagala instrument za pomoč v hrani, kot ga je poimenovala, za manj razvite države, s proračunom v višini 1 milijarde EUR za leti 2008 in 2009.

Če bi bila Komisija prizadevna, bi nemudoma predlagala prenos potrebnih sredstev iz razdelka 2 v razdelek 4. Tega pa ni storila, ker ni samo nedelavna, ampak se tudi boji. Bala se je, da ne bo dobila odobritve Sveta, zdaj pa imamo problem. Svet moramo prepričati, naj ne pridiga le o potrebni pomoči najrevnejšim, ampak naj z nami sodeluje pri iskanju sredstev – da, in od kod? –, da lahko zagotovimo neposredno pomoč v hrani in nabavimo semena in gnojila.

Odboru za proračun je bilo jasno, da ne bomo mogli najti potrebnih sredstev v proračunskih vrsticah pod razdelkom 4, in zato smo uvedli to, kar poznamo pod imenom „sprememba z zvezdico“, ki vsebuje 250 milijonov EUR za pomoč v hrani, 40 milijonov za Kosovo, 80 milijonov za Palestino in 20 milijonov za Afganistan. To spremembo z zvezdico, ki precej jasno ponazarja, da želimo porabiti več denarja, kot ga je na razpolago glede na finančno perspektivo, bi Svet moral jemati kot poziv.

Upajmo, da bo Svet naše opozorilo videl kot poziv ali zahtevo in bo z nami brez odlašanja začel s pogajanji. Nimamo časa na pretek – ne bi smeli vsega prepustiti zadnjemu trenutku. Gospod predsednik Sveta, zdaj ste na vrsti vi.

(Aplavz)

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospa predsednica, komisarka Grybauskaitė, ki razume poljščino, vendar jo bo verjetno moj del o proračunskem postopku manj zanimal.

Bližamo se koncu postopka, ki smo ga poimenovali „poskusni postopek“. To je dobra priložnost, da poudarim dobro sodelovanje s predsedstvom in dosledno krepitev zaupanja med Odborom za proračun in predsedstvom, kar je med drugim rezultat prizadevanj generalnega sekretarja Rømera. Toda „nihče ni popoln“ in tako določene razlike ostajajo, kar se odraža v rezervah, ki smo jih določili za leto 2009. Proračun za leto 2009 se mora soočiti s številnimi posebnimi izzivi. To bo volilno leto, zato v zvezi z javnimi komunikacijami nastajajo posebne potrebe po financiranju. To bo leto, ko bodo poslanci EP dobili nov status, kar bo imelo finančne posledice. Želel bi tudi poudariti novi načeli zaposlovanja in plačil, ki bosta pregledni in bosta ustrezali prej napovedanim potrebam pomočnikov in prenehanju prejšnje oblike pokojninskega sklada. Prav tako smo morali proračun v drugi polovici leta 2008 prestrukturirati za upoštevanje zelo verjetnega scenarija, da bomo delovali na podlagi starih pogodb in da se lizbonska strategija, ki bi spremenila pristojnosti Evropskega parlamenta, ne bo uresničila.

Proračun smo uspeli obdržati pod prostovoljnim pragom, ki smo ga določili, tj. pod 20-odstotnim pragom za upravne stroške institucij Evropske unije. Te ravni bi morali sprejeti v upravi in v političnih skupinah, saj so vezane na boljše delovanje zakonodajnih postopkov, olajšanje dela poslancem EP in na izboljšave nove komitologije, ki bi tudi morala biti zagotovljeno v letu 2009.

Želimo, in v ta namen tudi uvajamo rezerve, postopoma odpraviti določena nesorazmerja, nastala v tem dolgem obdobju v različnih oddelkih parlamentarne uprave, da se viri zagotovijo predvsem tistim službam, ki so neposredno povezane z delom parlamentarnih odborov. Zabeležili smo druge pobude, ki lahko izboljšajo delovanje Parlamenta, in sicer v parlamentarni knjižnici, predvsem sistem upravljanja znanja. Prav tako žal ugotavljamo, da center za obiskovalce v času volitev ne bo odprt. Napovedano je bilo, da bo odprt, vendar ne bo. Lahko se zanesemo, da bo začel delovati proti koncu leta 2009, kar se tudi odraža v naših kadrovskih rezervah.

Držati se proračuna je skupna filozofija Parlamenta in drugih institucij, in predvsem v volilnem letu bi se morali izogibati predstavljanju evropskih institucij kot pretirano ambicioznih na račun evropskih davkoplačevalcev. Enako velja za druge institucije, kjer smo vse to pretehtali, vse sklepe, ki jih je sprejel Svet, in temu dodali našo oceno potreb teh institucij. Poudariti želim dve nalogi: za Sodišče Evropskih skupnosti imamo devetintrideset novih delovnih mest, povezanih z novim postopkom agencije, na Računskem sodišču pa imamo tri nova delovna mesta, ki bodo povečala potencial organizacije in hkrati omogočila financiranje njenih novih uradnih prostorov z vnaprejšnjo odobritvijo pomoči.

To napoveduje jutrišnjo nemoteno in hitro glasovanje, kar je rezultat odličnega sodelovanja s koordinatorji političnih skupin, s pripravljavci mnenja odbora, pozabiti pa ne smemo še na vodenje odbora s strani gospoda Raimerja Bögeja. Posebej bi se rad zahvalil ljudem, ki so mi pri tem pomagali, in sicer Richardu Westerju in Marianni Pari.

  Dalia Grybauskaitė, članica Komisije. − Gospa predsednica, veseli me, da je Parlament tako hitro in učinkovito dokončal prvo obravnavo in da je pripravljen za jutrišnje glasovanje. To veliko delo so opravili Odbor za proračun, njegovi voditelji, koordinatorji in seveda politične skupine. Ta največji delež dela, ki ga je treba opraviti, je podlaga za naša prihodnja pogajanja. V naslednjih dveh mesecih bomo začeli z resnim sodelovanjem med obema vejama proračunskega organa in Komisijo.

Na splošno Komisija zelo ceni in se strinja s političnimi prednostnimi nalogami, za katere Evropski parlament predlaga okrepitev proračuna in ponovne vzpostavitve. Glede plačil namerava Evropski parlament odobriti raven proračunskih sredstev do zgornje meje. Vendar pa to za nas ni dovolj prepričljivo, ker menimo, da predhodni predlog proračuna bolje ustreza dejanski zmogljivosti absorpcije, predvsem v državah članicah. Ta teden bom poslala obvestilo o izvrševanju proračuna in videli boste, da naši izračuni temeljijo na upravičenih razlogih.

Komisija se večinoma strinja z novim postopkom glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki jih je predlagal Parlament. Ob tej priložnosti želim tudi poudariti svoje priznanje odličnemu sodelovanju med našima institucijama, za kar se je treba zahvaliti novemu in uspešnemu pristopu, ki ga spodbuja splošna poročevalka gospa Haug. To je prvič v zgodovini naših pogajanj, da nam je pred poletjem uspelo prejeti in se dogovoriti o širokem obsegu teh pilotnih projektov.

Želim tudi opozoriti na številna vprašanja, ki Komisiji na prvi obravnavi še vedno povzročajo resne pomisleke.

Prvi in najpomembnejši zadeva razdelek 5. Cenimo, da je Parlament na zahtevo Komisije ponovno vzpostavil zneske za plače osebja. Vendar pa je bilo obenem 37 milijonov EUR uvrščenih v rezervo, za dodelitev katerih veljajo določeni pogoji.

Poleg tega je bilo dodatno prihranjenih približno 16 milijonov EUR za dve posebni področji politik, in sicer promet in okolje. Komisiji se bo seveda zelo težko odzvati na to, še zlasti na zadnje, ker je v Komisiji le en delodajalec, in sicer Komisija, in ni mogoče na primer ustaviti plačil enemu ali dvema GD in nadaljevati s plačili drugim.

Te rezerve – skupaj okoli 50 milijonov EUR – bi ustavile zaposlovanje na 250 delovnih mestih, ki so bila dodeljena za širitev, in z januarjem naslednje leto preprečile zamenjavo zaposlenih, ki jim poteče mandat. Seveda pa razumemo, da bodo naše spretnosti pogajanja in razlage prišle v igro z vašimi ljudmi čim prej po prvi obravnavi. Poskusili bomo dati vsa potrebna pojasnila in izpolniti pogoje, ki so določeni za te rezerve.

Glede upravne podpore operativnim programom se je Parlament letos strinjal s Svetom in potrdil znižanja. Razumem, da bodo potrebne dodatna tehnična pojasnila, to pa bomo poskusili rešiti s pogajanji o teh vrsticah na splošno.

Drug problem, ki ga opažamo, je, da Parlament ni ponovno vzpostavil proračunskih sredstev za objavo obvestil za oddajo javnih naročil. To po našem mnenju, zlasti v trenutnih okoliščinah, spodkopava sposobnost Komisije, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz direktiv o javnih naročilih. Rešujemo in poskušamo rešiti državno pomoč in druge probleme v državah članicah v tej nestabilni gospodarski situaciji, to pa za Komisijo lahko pomeni tveganje pravnega izpodbijanja na sodiščih.

Da povzamem, Komisija bo podrobno analizirala vsako spremembo, ki jo je sprejel Parlament, in kot vsako leto podala svoje odzive v začetku novembra v „dopisu o izvedljivosti“ s pojasnilom vseh potrebnih podatkov. Pred novembrskim usklajevanjem in pred drugo obravnavo bomo poskušali rešiti po možnosti vse, za kar menimo, da je problematično na prvi obravnavi.

Kot običajno bo Komisija poskušala biti poštena posrednica med obema proračunskima organoma, predvsem v pogajanjih o problemih, ki izhajajo iz razdelka 4 in razdelka 5 in skupne zgornje meji odobritev plačil v proračunu. Poskušali bomo biti v pomoč z iskanjem ugodnih pogojev in dobrega proračuna za celotno Evropo, zlasti v teh težkih časih, s katerimi se skupaj soočamo.

  Jean-Pierre Jouyet, predsednik Sveta. − (FR) Gospa predsednica, gospa Grybauskaitė, gospe in gospodje, najprej bi se želel opravičiti za odsotnost gospoda Woertha, ki se je iz upravičenega razloga zadržal v Parizu, saj je tudi v Franciji proračunsko obdobje in čas, da se Parlamentu predstavi finančni zakon v okviru prvega zakona o načrtovanju javnih financ. Zavedam se, o tem sva se z gospodom Bögejem tudi pogovorila, kako pomembna je ta razprava v Parlamentu in tudi kako pomembna je za francosko predsedstvo. Zato bi se želel zahvaliti svojim pomočnikom, pomočnikom Sveta in pomočnikom gospoda Woertha, ki so mi pomagali pri pripravi na to pomembno razpravo.

Naše delo je bilo doslej opravljeno v pozitivnem ozračju sodelovanja in lahko vam zagotovim, da je Svet pripravljen nadaljevati s tem visokokakovostnim dialogom, da bi zagotovili dogovor o proračunu za leto 2009, ki bo uravnotežen in zadovoljiv za vse. Pozorno sem poslušal govora gospe Haug in gospoda Lewandowskega, ki je bil še posebej usmerjen v komunikacije. V zvezi s tem smo ravno danes zjutraj dosegli politični sporazum o načrtu, ki zadeva strategijo za komunikacijo s Parlamentom in Komisijo, in z veseljem opažam, da si kljub razlikam prizadevamo za isti cilj, in sicer zagotoviti nameravamo financiranje prednostnih politik Evropske unije v smislu konkurenčnosti, kohezije ali rasti.

Kot ste izpostavili skupaj z gospo Grybauskaitė, moramo v sedanjem mednarodnem ozračju zagotoviti, da ima Evropa sredstva, da v celoti odigra svojo vlogo v mednarodnih krogih. Vse to pa mora potekati v skladu s finančnim okvirom, vzpostavljenim za obdobje 2007–2013.

Zato bi želel na kratko omeniti tri zadeve posebnega pomena: prva zadeva odobritev plačil in njihove zneske, druga zadeva pravila proračunske discipline in dobro finančno poslovodenje in tretja zadeva instrument za hrano.

V zvezi z odobritvami plačil ne bom prikrival, da je Svet resno zaskrbljen zaradi visokih zneskov odobritev plačil, o katerih namerava Evropski parlament glasovati na prvi obravnavi, saj ta namera presega začetni predlog Komisije v predhodnem predlogu proračuna. Odobritve plačil morajo biti usklajene z dejanskimi potrebami, še posebej pa bi se morali učiti iz predhodne realizacije proračuna, da bi lahko določili našo resnično sposobnost izvajanja sektorskih politik.

Kar smo opažali od ustanovitve finančne perspektive, čemur sem določen čas sledil z drugačnega zornega kota, je, da je za proračun Skupnosti vedno veljala premajhna poraba, kar se je dogajalo od leta 1988. Sprememba proračuna 2008 bi morala ponovno pokazati, da so bile letos potrebe odobritev plačil močno precenjene, še posebej, ko gre za politiko, ki je tako ključna kot kohezijska politika, in doslej ni nikakršnih dokazov, da bo v letu 2009 kako drugače.

Kot je omenila gospa Grybauskaitė in na njeno zahtevo, so bila v zadnjih letih dosežena izboljšanja, vendar pa ostajajo precejšnje negotovosti, ki se nanašajo na finančno leto 2009. Prvega oktobra sta bili izvedeni vmesni plačili le za dva izmed 433 programov kohezijske politike in razumeli boste, da moramo v sedanjem gospodarskem in finančnem ozračju – ne moremo primerjati proračuna Evropske unije s stvarmi, ki niso primerljive v okviru ukrepov, sprejetih za reševanje finančnega sistema za varčevalce in za varstvo evropskih državljanov – predvsem podpreti interese evropskih davkoplačevalcev in se čim bolj izogibati vnašanju v proračun odobritev plačil, ki se jih ne more uporabiti.

Druga zadeva je skladnost s pravili proračunske discipline in dobrim finančnim poslovodenjem. Svet bo poskrbel za izvajanje Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 v celoti. Odhodki morajo spoštovati omejitve, ki jih določa ta sporazum, in ohraniti je treba zadovoljive razlike do zgornjih mej različnih razdelkov. Kot veste, te zgornje meje niso cilji, ki jih je treba izpolniti. Menimo, da njihova sistematična zasičenost ni sprejemljiva, saj bi to popolnoma ogrozilo našo sposobnost reševanja nepredvidenih situacij, ki se lahko pojavijo v proračunskem letu 2009.

Glede tega želim na kratko omeniti razdelek 4, v zvezi s katerim namerava Parlament glasovati o spremembi, ki bi daleč presegala zgornjo mejo finančne perspektive. Dobro se zavedamo resničnih napetosti okoli tega razdelka. Poiskati moramo usklajen odgovor na različne prednostne naloge Unije v mednarodnem prostoru in izboljšati našo raven posredovanja, še posebej v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in vemo, da se lahko na tem področju okoliščine zelo hitro spreminjajo. Zato bi morali tudi tukaj dopustiti zadostne razlike do zgornje meje za obravnavo morebitnega razvoja na tem področju in tudi morebitnega razvoja, povezanega s posredovanji, ki bi se izvajala v okviru SZVP.

Tretje vprašanje zadeva financiranje instrumenta za hrano. To bo očitno pomemben element razprav v Svetu v prihodnjih tednih. Evropski svet je junija letos zagotovil močno politično spodbudo s čestitkami Komisiji za njeno željo, da predstavi svoj predlog, vendar je navodilo Sveta kristalno jasno: najti moramo rešitev za financiranje, ki je v celoti skladna s sedanjo finančno perspektivo. Zavedam se, da se Parlament strinja s tem stališčem, vendar pa si Svet kljub temu prizadeva najti kakršen koli primeren dogovor o financiranju, da bi uveljavili izražene politične želje, vključno z željami voditeljev držav ali vlad in Evropske komisije.

Kar sem želel povedati – da se to, kar sem rekel, ne bo pripisovalo napaki v prevodu – je, da se zavedam, da se Parlament ne strinja s tem stališčem. Naredil sem napako, jezikovni spodrsljaj, seveda. Vendar pa želim omeniti, da so bile stične točke med Parlamentom in Svetom glede pomembne zadeve instrumenta hrane, še posebej glede dejstva, da smo oboji imeli pomisleke glede predloga Komisije o financiranju celotnega instrumenta iz razlik iz zgornje meje razdelka 2.

Jasno, da si moramo – in Svet se tega zaveda – prizadevati za optimalno kombinacijo finančnih sredstev, da lahko dosežemo sporazum o skupnem znesku, ki ga je predlagala Komisija, v okviru Sveta med novembrskim usklajevanjem. Prepričan sem, da si bodo tri institucije zelo prizadevale doseči celovit dogovor o proračunu 2009, o financiranju novih pobud, ki sem jih pravkar omenil, med novembrskim usklajevanjem. Ta sporazum mora biti najboljši možni kompromis za Unijo, njene državljane in institucije.

Na kratko o uredbi o izvajanju sklepov o virih lastnih sredstev, o kateri bo Parlament odločal na tem zasedanju. Želim se osebno in v imenu Sveta zahvaliti Alainu Lamassouru za njegovo poročilo in Parlamentu za njegovo prizadevnost in hitrost pri obravnavi tega vprašanja. Kar zadeva nas, predloga Komisije ne bomo izključili. Ratifikacija sklepa o virih lastnih sredstev dobro poteka v različnih državah članicah in upamo, da bomo lahko dosegli cilj, in sicer njen celoten in celovit začetek veljavnosti do 1. januarja 2009. To sem vam želel povedati.

  Ana Maria Gomes, pripravljavka mnenja Odbora za zunanje zadeve. − Gospa predsednica, kronično nezadostno financiranje razdelka 4 je večni kamen spotike. Preprečuje nam, da bi izpolnili svoje zunanje obveznosti na kriznih področjih: na Kosovu, v Palestini, Afganistanu in Gruziji. Nikakor ne moremo vzpostaviti trdne skupne zunanje in varnostne politike na dolgoročni osnovi, v kolikor Komisija in Svet nadaljujeta s sprejemanjem te proračunske strategije nezadostnega financiranja zunanjih odnosov in začasnim odzivanjem na zadnjo krizo, ki potrebuje vsa sredstva in pozornost, kot na primer v današnji Gruziji. Zadnja prednostna naloga prevlada nad predhodno.

Če hoče EU postati globalna partnerica, potrebujemo več denarja v razdelku 4. S sedanjo finančno ovojnico je nemogoče izpolniti potrebe različnih proračunskih vrstic. Iz tega razloga Odbor za zunanje zadeve odločno podpira strategijo Odbora za proračunski nadzor, ki si prizadeva obnoviti PPP v vseh proračunskih vrsticah in tako povečati proračunski vrstici za Kosovo za 40 milijonov EUR in za Palestino za 139 milijonov EUR.

Prav tako podpiramo spremembo z zvezdico. Z drugimi besedami, Svet in Parlament morata dovoliti uporabo instrumenta prožnosti in vseh drugih razpoložljivih instrumentov, predvidenih v medinstitucionalnem sporazumu, za dodelitev 250 milijonov EUR za instrument za hrano, 40 milijonov EUR za Kosovo, 80 milijonov EUR za Palestino in 20 milijonov EUR za Afganistan.

  Maria Martens, pripravljavka mnenja Odbora za razvoj. − (NL) Govorim kot članica Odbora za razvoj in bi v imenu svojega odbora podala tri pripombe, prvič, o prehrambeni krizi, drugič, o sistemu ocenjevanja razvojne politike in tretjič, o pomanjkanju sredstev pod razdelkom 4 – tuji izdatki, o katerih smo razpravljali že prej.

Začeti želim s prehrambeno krizo, ki je seveda velik problem, saj so milijoni ljudi v nevarnosti, da izgubijo svoje življenje, in resnično je potreben skupen evropski pristop. Toda potrebujemo pristop, ki je drugačen od tistega, ki ga je Komisija predlagala na prvi stopnji. Spoštovati bo treba proračunski dogovor, medtem pa se ne sme prezreti pooblastil Sveta in Evropskega parlamenta. Zato sem zadovoljna, da je Komisija pripravljena pregledati pri predlog – da bi za to uporabili neporabljene kmetijske sklade.

Doseči moramo zanesljivost preskrbe s hrano za udeležene države. Ni potrebno reči, da je pomoč v hrani potrebna za ljudi, ki jim neposredno grozi smrt, navsezadnje pa gre za dolgoročnost, zaradi česar bi se proizvodnja hrane morala vrniti na razvojno agendo EU kot področje pozornosti, ki mu je treba dati prednost.

V tem kontekstu bomo morali govoriti tudi o ponovni oceni tematskega programa o zanesljivi preskrbi s hrano in preučiti, kako lahko malim kmetom omogočimo boljši dostop do ključnih proizvodnih dejavnikov. Zato nas veseli, da je bil predlog odobren za poskusni projekt za mikrokredite, saj bo to verjetno malim kmetom olajšalo financiranje proizvodnje hrane.

Drugič, treba je izboljšati sistem ocenjevanja razvojne politike. Ocena se preveč osredotoča na to, kam gre denar, in premalo na rezultate. Če želimo, da bo javnost še naprej podpirala razvojno sodelovanje, bomo morali dobiti večji vpogled v rezultate našega dela.

Tretjič, o pomanjkanju sredstev za tuje izdatke, razdelek 4, smo že razpravljali. To ne zadeva samo sredstev za razvojno sodelovanje, ampak tudi za Kosovo, Bližnji vzhod in tako dalje. Imamo velike ambicije. Upravičeno. Zato si ta točka zasluži strukturni porast.

  Helmuth Markov, pripravljavec mnenja Odbora za mednarodno trgovino. – (DE) Gospa predsednica, komisarka, gospod predsednik Sveta, izpostaviti bi želel dve točki glede poročila gospe Haug.

Prva je, da je bila na pobudo Parlamenta pod razdelkom „trgovinska politika za pomoč trgovini“, z drugimi besedami, „pomoč za trgovino“, vključena ločena proračunska vrstica, ki znaša 1 milijardo EUR letno. Komisija nam žal še ni mogla zagotoviti podrobnih informacij o tem, kako se bodo izvajale te zaveze za pomoč in ali delujejo. Ohrabrujoče je, da je Odbor za proračun vključil spremembo, ki jo je predlagal Odbor za mednarodno trgovino, in hkrati umaknil predlog Sveta za 50-odstotno zmanjšanje številke pomoči za trgovino.

Moja druga točka se nanaša na podporo za države v razvoju pri prenosu tehnologije v zvezi z zdravili in vzpostavljanju zmogljivosti. V zadnjem letu je Parlament sprejel posebne ukrepe za pomoč najrevnejšim državam z dobavo zdravil, ustrezna finančna pomoč pa je seveda del tega. Žal je jasno, da se niti Komisija niti Svet ne strinjata s tem stališčem, in Odbor za proračun, če sem prav razumel, žal tudi ni vključil spremembe v zvezi s tem.

Glede poročila gospoda Lewandowskega je moj odbor izpostavil pomemben vidik dela EP na področju mednarodnih trgovinskih odnosov: njegovo sodelovanje v Medparlamentarni uniji v Svetovni trgovinski organizaciji v Ženevi. Ker je naš Parlament eden izmed organizatorjev njenih letnih srečanj in zaradi tega, ker bodo pomembne ministrske konference nedvomno na dnevnem redu v prihodnjih letih v zvezi s krogom pogajanj v Dohi, bi bilo vredno okrepiti financiranje tega, da bi zagotovili, da imamo ustrezne infrastrukturne možnosti za udeležbo. Poleg tega bi izredno radi pomagali predstavnikom držav AKP plačati njihove potne stroške in stroške bivanja v povezavi s parlamentarno konferenco. Oba ta elementa lahko in morata pomagati pri povečanju preglednosti in krepitvi dialoga med parlamenti, vladami in splošno javnostjo in navsezadnje voditi k večji poštenosti in legitimnosti v pogajanjih in odločitvah kot del razprav znotraj STO.

  Pervenche Berès, pripravljavka mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. − (FR) Gospa predsednica, gospa Grybauskaitė, gospod Jouyet, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi želela izraziti zadovoljstvo, obžalovanje in upanje.

Moje zadovoljstvo izvira iz dejstva, da se je Odbora za proračun strinjal s sprejetjem našega predloga, namreč da nadzorniki, bodisi za bančništvo, zavarovanje ali vrednostne papirje, potrebujejo večje financiranje, da bi lahko bolje sodelovali. Tega ni treba posebej poudariti in celo tisti, ki niso člani Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, se bodo strinjali, da je to ključno.

Moje obžalovanje je namenjeno temu, da v trenutni krizi, ko je evro naš temelj, naša osnova, toda Komisija je drastično zmanjšala sredstva za komunikacijske dejavnosti, ki se nanašajo na našo čudovito valuto.

Moje upanje je povezano s tem, da se bo plenarno zasedanje jutri zavedlo, da je treba povečati sredstva Evropskupine, ne glede na to, kakšne ravni bo dosegala odslej. Ne sme biti struktura brez posebne teže, brez vsebine. Postala je stvarnost. Zato upam, da se bo jutri Parlament odločil glasovati za načelo povečanih sredstev za Evroskupino.

  Karin Jöns, pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (DE) Gospa predsednica, začeti želim z zahvalo članom Odbora za proračun, ker se v veliki meri strinjajo s pristopom Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve k proračunu.

Vseeno bi želela še enkrat pozvati k ustreznemu povečanju financiranja socialnega dialoga, kot smo predlagali. Ne moremo še naprej govoriti, da je socialni dialog steber našega evropskega socialnega modela, in nato po drugi strani zmanjšati financiranje na točno tem področju.

Na tej točki bi želela tudi pozvati Svet, naj sodeluje z nami pri iskanju rešitve problema klavzule postopnega zmanjševanja. Ima posebno dramatičen učinek na delo sindikalnih inštitutov, dolgoročno pa nenehno zmanjševanje sredstev enostavno ni več trajnostno.

Glede obeh pilotnih projektov Komisije mi dovolite, da povem: za pilotni projekt o delavcih, napotenih na delo, je vladalo splošno soglasje in prepričana sem, da nam bodo rezultati tega projekta prinesli pomembna spoznanja za naše prihodnje politične odločitve o direktivi o napotitvi delavcev. Zato bomo vsekakor posvetili posebno pozornost, da zagotovimo, da bo Komisija v zameno posvetila svojo pozornost tistim vidikom, ki so v tem projektu pomembni za nas, da preprečimo plačni in socialni damping.

Drugi projekt se nanaša na nasilje nad starejšimi osebami. Ta projekt se sooča s prepovedano temo in to je posebej pomembno.

  Péter Olajos, pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. – (HU) Najlepša hvala, gospa predsednica, kot pripravljavec mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane želim glede proračuna EU za leto 2009 izraziti svoje zadovoljstvo z gradivom pred nami. Ena izmed najpomembnejših sprememb je, da bo naslednje leto na razpolago 10 % več sredstev za okoljske namene kot leta 2008. Tako bomo lahko za okoljske potrebe dodelili 14 milijard EUR.

Še posebno pozdravljam dejstvo, da so ena izmed prednostnih nalog v naslednjem letu podnebne spremembe. Evropa mora ohraniti svojo vodilno vlogo v mednarodnem boju proti podnebnim spremembam, kot je včeraj poudaril tudi predsednik Sarkozy. Poudariti bi želel tudi, da se bo za 9 % povečal tudi proračun za LIFE+. Prav tako pozdravljam začetek tako imenovanih pripravljalnih ali pilotnih projektov, za katere bodo trije izmed naših letošnjih predlogov o okoljskih temah in temah javnega zdravja prejeli podporo Komisije v višini 7,5 milijonov EUR. Še nikoli ni bilo toliko projektov, posvečenih podnebnim spremembam ali njihovim učinkom, začetih v teku enega samega leta.

Z vidika agencij menim, da so številke, ki jih je priporočila Komisija, načeloma sprejemljive, in zadovoljen sem, da se je obseg podpore človeškim virom in orodjem povečal; kljub temu bi predlagal prilagoditev v zvezi z dvema točkama. Prva se nanaša na Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, za katerega bi svetovali sprostitev 10 % rezerv, saj bo šele takrat ta agencija lahko izpolnila svojo nalogo. Druga se nanaša na Evropsko agencijo za varnost hrane, kjer predlagamo ravno nasprotno, namreč, da se 10 % shrani kot rezerva, dokler agencija ne pokaže, da ustrezno deluje. Moji predlogi v zvezi s tem so prejeli tudi podporo Odbora Parlamenta za okolje in Odbora za proračun. Pozivam svoje kolege poslance, da jih prav tako podprejo s svojimi glasovi na plenarnem zasedanju. Nazadnje bi se želel zahvaliti poročevalki Jutti Haug in poročevalcu v senci za Evropsko ljudsko stranko Lászlu Surjánu za njuno dragoceno pomoč pri mojem delu. Najlepša hvala.

  Gabriela Creţu, pripravljavka mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. − (RO) Proračun ni vprašanje politike; ni tehnični problem, temveč izredno globok politični problem. S proračunom ugotavljamo, kakšna sredstva so potrebna za izpolnjevanje ciljev. Zavezam, ki jih prevzemamo, dajemo tudi mero odkritosti. Določbe v zvezi z notranjim trgom se zdijo ustrezne.

Gospe Haug bi se želeli zahvaliti za njena izjemna prizadevanja pri usklajevanju izredno raznolikih zahtev, predloženih s splošnejšimi političnimi cilji. Vendar pa so problemi kljub tem prizadevanjem trdovratni. Finančni trg kaže svoje meje. Vidimo lahko pomanjkljivosti, ki so skrite za pravili, ki jih običajni državljani težko razumejo. Še vedno kažejo določeno krhkost.

Predlagano spremembo, ki poziva k dodelitvi sredstev za izobraževanje potrošnikov o finančnih zadevah, je zavrnila večina v Odboru za proračun. Razlog za to ni ustvarjanje prihrankov. Večja vsota, kot je bila zahtevana, je bila odobrena za nespecificiran namen, povezan z varstvom potrošnikov. Odbor bi želeli pozvati, naj preuči uporabo zneskov, odobrenih za zadevno poglavje, za izobraževalne programe o financah. Pomanjkanje informacij, ki vpliva na nekatere ljudi, zagotavlja pogoje za spodbujanje špekulacij na trgu in bogatenje drugih. Vendar pa to ni čas za odpravljanje varstva. Zaželeno je, da se dobro obveščeni državljani branijo sami.

  Miloš Koterec, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj. – (SK) Najprej bi se želel zahvaliti poročevalki gospe Jutti Haug in koordinatorju za zelo zmeren pristop k potrebam državljanov EU in tudi za sprejetje priporočil Odbora za regionalni razvoj, katerega član sem. Politika kohezije mora še naprej biti srednjeročna proračunska politika EU.

Ko sem kot poročevalec za Odbor za regionalni razvoj pripravljal njegovo mnenje o poročilu EP o omenjenem proračunu, sem želel prispevati k reševanju problema, ki so ga države članice poskušale rešiti s svojimi razvojnimi programi, saj ni bilo usklajenega evropskega pristopa na tem področju. Zadeva problem vključevanja romskih skupnosti znotraj Evropske unije. S predlaganjem pilotnega projekta, ki bo morda pripomogel k reševanju tega problema na evropski ravni, želim spodbujati evropsko ozaveščanje o možnosti obravnavanja problema s perspektive regionalnega razvoja.

Ta zadeva je še zlasti očitna v novih državah članicah, kjer majhne romske enklave predstavljajo resen razvojni in socialni problem. Projekt bi moral zajemati tudi razvoj ustreznih virov na evropskih institucijah, brez česar se bo problem še naprej prepuščal državam članicam, kar bo vodilo v situacijo, v kateri bodo milijoni evropskih državljanov romske narodnosti morda postali žrtve neenotnega gospodarskega in socialnega razvoja in zelo slabega vključevanja.

  Kyösti Virrankoski, pripravljavec mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. − (FI) Gospa predsednica, razdelek 2 v predhodnem predlogu proračuna Komisije, ki ga je Svet ponovno zmanjšal, ni odražal prednostnih nalog Parlamenta. V njem so bile neposredne kmetijske subvencije in stroški trženja pretirano previdno ocenjeni na 2 027 milijonov EUR pod zgornjo omejitvijo za večletno finančno perspektivo. Odbor za kmetijstvo je predlagal, da Odbor za proračun pregleda ocenjene odhodke, kar je tudi storil.

Novi značilnosti proračuna sta razdeljevanje sadja in zelenjave šolarjem in sklad za strukturne spremembe za mlečno industrijo. Za prvo je Odbor namenil 181 milijonov EUR, za drugo pa 600 milijonov EUR.

Ker je v programih za razvoj podeželja veliko neporavnanih obveznosti, skupaj 9 milijard EUR, in ker so predlogi Komisije pokazali 30-odstotno nesorazmerje med obveznostmi in plačili, je Odbor povečal plačila za 898 milijonov EUR.

Odbor priporoča, da se zagotovi hitra pomoč v hrani, ki naj se glede na naravo financira pod razdelkom 4. To pomeni, da bo moralo priti do medinstitucionalnih pogovorov.

  Emanuel Jardim Fernandes, pripravljavec mnenja Odbora za ribištvo. – (PT) Začeti želim s čestitkami poročevalki gospe Haug za njena prizadevanja pri pripravi stališča Parlamenta. Skupna sredstva, dodeljena ribištvu v preteklih letih, je treba smatrati za nazadovanje, saj so že zneski v prejšnjih proračunih zadostovali komaj za izvajanje skupne ribiške in pomorske politike s takšnimi sredstvi.

Ribiški sektor se srečuje z zunanjimi ekonomskimi pritiski, ki jih povzročajo podražitve goriva, in stagnacijo in zmanjšanjem cen ribiških proizvodov, posledica česar so velike izgube za sektor in kritični socialni problemi za ribiče na splošno.

Čeprav je Komisija predlagala prestrukturiranje ribiškega sektorja v skladu s trenutnimi makroekonomskimi razmerami, bi bili za preživetje sektorja potrebni konkretni ukrepi. Predlog proračuna in trenutno stališče Parlamenta predvidevata velika zmanjšanja, predvsem na področju spremljanja staleža rib, notranjega sodelovanja, raziskovalnega osebja v ribištvu in zbiranja podatkov.

Po drugi strani pozdravljam dejstvo, da trenutno stališče Parlamenta vključuje pilotni projekt opazovalnice tržnih cen v ribištvu, ki sem ga predlagal, in še naprej podpira evropsko pomorsko politiko in vse povezane projekte s tem, da povečuje proračunska sredstva za raziskave.

  Helga Trüpel, pripravljavka mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, leta 2004 je predsednik Barroso na veliki kulturni konferenci v Berlinu dejal, da gre pri evropski kulturni politiki za to, da se Evropi da dušo. Vendar pa proračun za kulturo kaže, da so veliki izzivi soočeni z majhnimi uspehi. Res je, da nam je zdaj uspelo začeti pilotni projekt za zagotavljanje več sredstev za spodbujanje mobilnosti umetnikov, prav tako pa hočemo povečati porabo za vseživljenjsko učenje in izmenjavo mladih, vendar pa glede na to, da moramo evropske državljane spodbuditi, da spoznajo Evropo, na tem področju porabimo premalo. Kot je že povedal gospod Barroso, ljudje v Evropi niso prav navdušeni nad enotnim trgom, vendar pa se hočejo več naučiti o kulturnih zakladih Evrope.

Pred kratkim smo podelili evropsko filmsko nagrado Parlamenta. Več moramo porabiti tudi za evropsko filmsko produkcijo, saj moramo našim državljanom približati evropske pripovedi in evropske podobe zgodovine in prihodnosti.

  Monica Frassoni, pripravljavka mnenja Odbora za pravne zadeve. – (IT) Gospa predsednica, pravica, ki je počasna, komaj dostopna in nejasna, je brezupna. Menimo, da je treba osebje Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča Evropskih skupnosti povečati in okrepiti na področjih upravljanja prava, spremljanja uporabe prava Skupnosti in boljše pravne ureditve na splošno, ker so trenutni postopki predolgi in preveč nepregledni.

Menimo, da Komisija še ne razume dovolj jasno potrebe po naložbah v primerno osebje v teh sektorjih, in zdi se povsem neprimerno, da nas Komisija pušča docela v temi glede števila ljudi, ki delajo na postopkih za ugotavljanje kršitev, in še naprej trdi, da vse poteka brez težav.

V zvezi z Evropskim parlamentom bi želela izpostaviti problem, ki ga predstavlja zakonodajna kakovost naših besedil, in potrebo po večjih in boljših naložbah v delo pravnikov lingvistov. Enako velja za celotno vprašanje notranje reorganizacije v zvezi s spremljanjem uporabe evropske zakonodaje. Nazadnje pozivamo Komisijo, da nam poroča o ukrepih, sprejetih za to, da bodo naše institucije postale bolj zelene in trajnostne, in jih količinsko opredeli, vključno z gospodarskega stališča.

  Bárbara Dührkop Dührkop, pripravljavka mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. – (ES) Gospa predsednica, najprej bi se zahvalila Odboru za proračun, da je podprl naše spremembe.

Zaradi časovne omejitve bom samo na kratko omenila dve točki. Prva se nanaša na tradicionalno spremembo proračuna Frontexa. Kot vsi veste, je moral Parlament zaradi pomanjkanja pobude Komisije in predvsem zaradi nedoslednosti Sveta opredeliti obseg delovanja Frontexa s proračunskim postopkom.

Letos smo se strinjali s povečanjem njegovega proračuna za 10 milijonov EUR in s tem, da si prizadevamo zagotoviti, da bodo njegove misije ostale stalne. V ta namen niso potrebna samo odobrena proračunska sredstva, ampak morajo, gospod predsednik Sveta, tudi države članice izpolniti svoje obveznosti.

Moja druga točka zadeva odobritev proračunskih sredstev za pilotni projekt za vključevanje Romov. Evropska konferenca, ki jo je ta mesec organizirala Komisija, ne more zaznamovati konca, temveč prej začetek skladne politike o vključevanju Romov v evropsko družbo.

  Costas Botopoulos, pripravljavec mnenja Odbora za ustavne zadeve. − (FR) Gospa predsednica, govoril bom kot pripravljavec mnenja Odbora za ustavne zadeve, toda tudi kot socialdemokratski član Odbora za proračun. Zaradi tega imam na razpolago dve minuti namesto eno.

−(EL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kar zadeva Odbor za ustavne zadeve, smo žal opazili, da nam v letu, v katerem smo imeli referendum na Irskem o Ustavni pogodbi, ki je – poleg rezultatov – pokazal potrebo, da politiki komunicirajo z državljani Evropske unije, Irci pripovedujejo, da je bil glavni razlog za negativen izid prav pomanjkanje komunikacije. Zato očitno potrebujemo več komunikacije v pripravah na prihodnje volitve.

Večina naših predlogov je bila sprejeta. Vendar pa je dejstvo, da predlogi za krepitev dveh osnovnih novih političnih institucij, namreč evropskih političnih strank in evropskih političnih institucij, niso bili sprejeti, nezadovoljivo. Morda naslednjič.

Imam nekaj političnih pripomb na dejanski proračun, o katerem glasujemo letos, in pravim političnih, ker bi morala biti politična vloga proračuna konec koncev, da nam omogoči, s proračunom, odigrati našo vlogo kot Evropska unija. Kot je včeraj dejal komisar Almunia, in citiram ga v francoščini, ker je govoril v njej: „Il faut commencer à imaginer le budget de l'Europe“. Komajda smo si začeli zamišljati proračun in to moramo storiti.

Torej kaj vidimo letos? Vidimo proračun z nizkimi plačili, z veliko vrzeljo med obveznostmi in plačili ter z nezadovoljivim odgovorom na dejanske politične prednostne naloge Evropske unije. Da, obstajajo problemi, in da, kot je dejal minister Jouyet, pustiti moramo prostor, da se lahko odzovemo na krizo. Vendar pa so pomembne dejanske politične odločitve Evropske unije. Menim, da se na primer v volilnem letu ne bi smelo tako malo denarja nameniti komunikacijam in v letu geopolitične krize tako malo denarja zunanji politiki.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (PL) Glede na ambiciozne cilje, ki si jih je zastavila Evropska unija, je nadaljnje zmanjševanje že tako nizkega proračuna za leto 2009 s strani Sveta presenetljivo. Ta zmanjšanja bodo vodila k večjim neravnovesjem med ravnjo zavez in plačilom zanje, kar je v nasprotju z načelom uravnoteženega proračuna.

Znesek, ki ga je odobril Svet – komaj 0,89 % BDP – za sredstva za plačila, se ne sklada s številnimi političnimi prednostnimi nalogami in zavezami Evropske unije. Rezultat tega bo, da se bo v praksi izvajalo samo nekaj pomembnih pilotnih projektov, ki so v korist državljanov.

Kot pripravljavka mnenja o proračunu za leto 2009 Odbora za pravice žensk in enakost spolov sem zaskrbljena zaradi nezadovoljive porabe proračuna za potrebe obstoječih programov, kot sta PROGRESS ali Daphne. Evropska komisija mora narediti velike korake k izvajanju načel enakosti pri načrtovanju svojega proračuna, države članice pa morajo ta načela učinkovito spodbujati pri uporabi strukturnih skladov in Evropskega socialnega sklada.

  Mairead McGuinness, pripravljavka mnenja Odbora za peticije. − Gospa predsednica, želela bi se zahvaliti poročevalcem za njihovo marljivo in zelo učinkovito delo pri tej težki nalogi, in spregovoriti o vprašanju urada varuha človekovih pravic, kjer se bo proračun povečal za skoraj 6 %. Menimo, da je to primerno glede na to, da se polovica morda ne bo potrebovala, če ne bo dejanske spremembe v uradu po volitvah leta 2009. Menim, da moramo priznati tudi, da je bilo storjenega nekaj dela v uradu varuha človekovih pravic glede reorganizacije osebja in virov na učinkovitejši način.

Ko že stojim, bi kot članica Odbora za kmetijstvo želela samo povedati, da je vprašanje pomoči v hrani – in to govorim tudi javnosti, ki je zbrana tu – nekaj, kar se ljudi res globoko dotakne. Menim, da bi javnost želela, da smo velikodušni s pomočjo v hrani. Razumem lahko, da obstaja zaskrbljenost glede proračuna v zvezi s pravili, povsem upravičeno. Morda to kaj pove o delu, ki ga opravljamo v ozadju, preden oznanimo, tako da to naredimo na dober način in pošljemo ustrezno sporočilo javnosti, da podpiramo svet v razvoju in lačne in potrebne pomoči.

Vendar pa je vredno izpostaviti tudi, da se je naša razvojna pomoč v preteklosti resnično osredotočala na kmetijstvo in proizvodnjo hrane, kot so omenili drugi govorniki, v zadnjih letih pa smo se žal odvrnili od preučitve pomembnosti proizvodnega kmetijstva v svetu v razvoju. Morda tudi tu v Evropski uniji ne razumemo tega. Če je ta kriza s hrano storila kaj, je bilo to, da nas je opozorila na krhkost proizvodnje hrane in potrebo po njenem spodbujanju v svetu v razvoju.

Glede te posebne teme s kolegico Esther De Lange podpirava pilotni projekt, da bi povezali mlade kmetovalce v Evropi in svetu v razvoju. Menim, da bi to lahko prineslo nekaj dobrih rezultatov, ker potrebujejo pomoč in moramo razumeti njihovo stisko.

  László Surján, v imenu skupine PPE-DE. – (HU) Gospa predsednica, najprej se želim v imenu svoje skupine zahvaliti poročevalcu za njegovo delo in sodelovanje. Proračun je skupna naloga, rezultat pa izpolnjuje zahteve številnih političnih skupin. Sporočilo Ljudske stranke je naslednje: naj bodo življenja državljanov EU bolj varna. Varnost pomeni mnogo stvari, ne samo varovanje meje schengenskega območja, preprečevanje nezakonitega priseljevanja, boj proti terorizmu, ampak predvsem ohranjanje delovnih mest s povečano podporo malih in srednje velikih podjetij skupaj z raziskavami in razvojem ter varnostjo hrane in zanesljivo preskrbo s hrano. V interesu varne preskrbe potrebujemo številne medsebojno neodvisne vire energije. Vse to zahteva več denarja, kot ga je začasno namenil Svet.

Da bi zavarovali bančne posle, je zadostovalo nekaj dni, da se je priskrbelo 2 000 milijard. Prav. Vendar pa bi se morali zavedati, da potrebuje EU dvajset let, da potroši takšno vsoto denarja. Parlament računa na manj kot 10 milijard dodatnih sredstev za programe naslednje leto, od katerih vsi služijo realnemu gospodarstvu, in tudi to je še vedno 1,5 milijard pod zneskom, ki smo ga zagotovili v sedemletnem okvirnem proračunu. Zato ni neprimerno, če v trenutni situaciji namesto proračunskih omejitev potrošimo 10 milijard več za rast, ustvarjanje delovnih mest in varnost naših državljanov. Kriza ni samo finančno, ampak tudi gospodarsko vprašanje. Svet bi moral biti naš partner v učinkovitejšem gospodarskem razvoju. Države članice bi morale odpraviti te ovire – kot so pretirane zahteve po njihovem deležu –, s katerimi umetno otežujejo uporabo podpore za evropski razvoj. EU mora pomagati našim državljanom, ki so se znašli v težavah zaradi svetovne krize. Pokažimo, da lahko Evropska unija ne samo prepreči, da bi v Evropi izbruhnile vojne, ampak lahko tudi premaga finančno in gospodarsko krizo, ki je prizadela Evropo. Hvala za vašo spoštljivo pozornost.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MAURO
podpredsednik

  Catherine Guy-Quint, v imenu skupine PSE. – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospod predsednik Sveta, naj začnem z zahvalo vsem poročevalcem in zlasti gospe Haug in gospodu Lewandowskemu ter celotni proračunski ekipi, prav tako pa izvoljenim predstavnikom in administratorjem za to tradicionalno finančno nalogo za leto 2009. To je tretja finančna perspektiva in kaže, kako zelo je letni proračunski postopek postal nenaravna in nekako nenavadna naloga ob soočenju s položajem v Evropi. To je vaja iz žongliranja z računi, ki onemogoča zagotovitev resnične rešitve problemov naše družbe za celotno Skupnost.

Po zelo skromnem osnutku Komisije je Svet storil, kar vedno naredi, in nam poslal omejen predlog, ki ne omogoča izpolnitve nobene izmed obljub, danih med letom. Prav imate, gospod Jouyet, evropski proračun je bil premalo izkoriščen vse od leta 1988. Tako kot v športu tudi tu redna vadba vodi k boljšim rezultatom in tako kot atlet tudi proračun EU s tem, ko se zmanjšuje, postaja vse bolj neučinkovit in neizkoriščen. To je začarani krog, ki vodi v politične katastrofe.

Ne moremo trošiti, ne da bi izračunali takšne odhodke, vendar pa se glede na te nenehne obljube beleži odobritve za prevzem obveznosti in ne odobritve plačil. To je začetek proračunske goljufije! Zato moramo vedeti, ali želi Evropska unija doseči svoje cilje in ali so države članice pripravljene prispevati k skupnim politikam ali ne.

Soočen s to neizvedljivo nalogo Parlament prek dela našega poročevalca prevzema pristojnosti. Proračunski okvir je zelo ozek, pomanjkanje pobude Komisije pa je Evropski svet vodilo k izoblikovanju novih PP in PU, ki bodo podprle prihodnje inovacije. Vendar pa je pomembno, da nam v času, ko se Evropa odloča vložiti 1 700 milijard EUR, da bi pomagala bančnemu sektorju evrskega območja, uspe najti 250 milijonov EUR za instrument za hrano za leto 2009. Parlament je zelo trden glede teh sredstev za pomoč v hrani.

Tako bo 21. novembra na potezi Svet. Parlament je upošteval odobrene postopke v vseh njihovih oblikah: upoštevanje finančne perspektive, poziv k prožnosti pod zgornjo mejo 530 milijonov EUR in poziv k rezervi za nujno pomoč, ki je element finančne perspektive. Ukrepamo v obsegu naših pooblastil in zato od Sveta pričakujemo, da bo zavzel odgovorno politično držo, podobno naši. To je ključno, ko gre za zagotovitev verodostojnosti dela Evrope v očeh vsakega posameznega državljana.

Gospod Jouyet, pozivam vas: v politiki gre za pričakovanja; stališče Parlamenta nam omogoča pričakovati ob sočasnem spoštovanju pravil, ki so se jim zavezale tri institucije. Dokažite, da ste kos svojim zavezam!

  Anne E. Jensen, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, naj začnem z zahvalo gospe Haug za njena prizadevanja, da obdrži skupaj vse različne vidike tega proračunskega postopka. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo podpira rezultate glasovanja v Odboru za proračun. Za skupino ALDE so bile pomembne prednostne naloge za proračun za leto 2009 energetska in podnebna politika ter raziskave in razvoj. Smo enakega mnenja kot gospa Haug, da se podnebna in energetska politika v proračunu ne odražata ustrezno, in veselimo se jasnega predloga Komisije spomladi o tem, kako temu področju dati proračunsko podporo na ravni EU. Glede ruskega vdora v Gruzijo se je skupini ALDE zdelo pomembno zagotoviti obnovitveno pomoč za Gruzijo in podpreti razvoj plinovoda Nabucco, katerega namen je zagotoviti Evropi oskrbo s plinom, ki ni pod ruskim nadzorom. Veseli nas, da je večina podprla te prednostne naloge.

Predloženi osnutek odpravlja številne rešitve Sveta in podaja bolj realistično oceno potreb po plačilih v prihodnjih letih. Zgornjo mejo bomo dosegli v večletnem sporazumu za proračun v treh razdelkih, in sicer 1a za raziskave, izobraževanje in promet ter 3b za pravno politiko, zgornjo mejo pa bomo presegli v razdelku 4, zunanja politika. Proračunska zgornja meja za zunanjo politiko je še vedno preveč omejujoča in vsako leto se moramo boriti za financiranje novih prednostnih nalog. Nenavadno je videti, kako voditelji držav pišejo osnutke za proračun EU, ki jih njihovi finančni ministri ne bodo upoštevali. Komisija je predlagala financiranje instrumenta za hrano za države v razvoju z uporabo denarja, prihranjenega od izvoznih nadomestil EU. Sredstva so bila seveda prihranjena zaradi visokih cen hrane, ki ustvarjajo problem lakote v revnih državah. Zamisel je prava, vendar pa moramo v smislu proračuna stvari narediti drugače, da bomo ravnali v skladu s sporazumi, sklenjenimi med institucijami. Zato zdaj predlagamo, da se instrument za hrano in izredna proračunska sredstva za Palestino, kosovo in Afganistan financira iz rezerv, na primer rezerve za prožnost. Ni pošteno, da ta sredstva pridobimo z zmanjšanjem pomembnih programov za revne države.

Skupina ALDE je podala predlog, da se 12 % sredstev iz programov strukturnih skladov premesti v rezervo. Ozadje tega predloga je bilo, da smo hoteli Komisijo prisiliti, da stori več za izogibanje napakam v območju 12 %, ki so se pojavile med razpravo o razrešnici proračuna za leto 2006. Naš cilj je bil, da se to rezervo uporabi kot instrument za nadaljevanje razrešnice za leto 2006, vendar pa nismo dobili dovolj podpore, da bi lahko ubrali to pot, zato bomo morali to upoštevati, vendar pa upamo, da bo Komisija ukrepala.

Gospod Lewandowski je imel zanimivo nalogo pri pripravi proračuna Parlamenta in drugih institucij. Menim, da mu je uspelo doseči dober kompromis s tem, ko bo proračun Parlamenta ostal pod 20 % upravnih odhodkov.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, komisar, gospe in gospodje, proračun Evropske unije za leto 2009 lahko prinese samo majhne uspehe, saj delamo v togem okviru finančne perspektive. Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je ob glasovanju o njej jasno pokazala, da finančna perspektiva ni v razmerju z novimi izzivi in nalogami, s katerimi smo soočeni.

Pravkar smo od vseh govornikov slišali, da ima evropski proračun za zunanjo politiko premalo sredstev. Vendar pa nam tudi glede izzivov globalnih podnebnih sprememb evropski proračun še zdaleč ne dovoljuje, da bi se ustrezno odzvali.

Vse bi vas rada spomnila na včerajšnji odlični govor predsednika Sarkozyja, v katerem je izpostavil, kaj vse bi se moralo spremeniti v Evropski uniji glede na gospodarsko krizo in katastrofe podnebnih sprememb. Proračun za leto 2009 odraža vse to v zelo omejenem obsegu in to je naš skupni problem: evropski proračun enostavno ni dorasel izzivom današnjega časa. Tudi v kmetijski politiki je skrajni čas, da pridobivanje energije povežemo z okoljskimi cilji, prav tako pa moramo – kot je včeraj dejal gospod Barroso – storiti več za raziskave in razvoj in predvsem izobraževalno politiko. Konec koncev so to sredstva Evrope. Premakniti se moramo od reaktivnega proračuna proti proaktivnemu proračunu in novemu političnemu konceptu.

Nazadnje, več moramo storiti za boj proti lakoti: v Afriki, v podsaharski regiji, je lakota ponovno v vzponu in to je nesprejemljivo. Prav tako moramo storiti več za spodbujanje poštene trgovine, tako da bodo države v razvoju in države v vzponu končno dobile pošteno priložnost.

Naj zadaj spregovorim o političnih rezultatih. Kot je včeraj dejal gospod Sarkozy, ponovno moramo zagnati kapitalizem v zeleni obliki, potrebujemo zeleni New Deal. Šele takrat bomo lahko ponovno zagnali evropski proračun.

  Wiesław Stefan Kuc, v imenu skupine UEN. − (PL) Gospod predsednik, komisar, osnutek proračuna za leto 2009 ne samo ne izpolnjuje naših pričakovanj, ampak, kar je še bolj pomembno, ne izpolnjuje pričakovanj naših volivcev. Njegova glavna pomanjkljivost je premalo proračunskih obveznosti za plačila. Če hočemo izpolniti vsa pričakovanja, bi moral biti vsaj dvakrat tolikšen.

Svet Evrope je omejil financiranje, zaradi česar je bilo treba zmanjšati številne postavke – ta zmanjšanja vplivajo predvsem na Oddelek III, ki vključuje kmetijstvo in razvoj podeželja –, vendar vpliva tudi na evropske agencije in preostale oddelke. Ni verjetno, da bo ta proračun zadovoljil kateri koli odbor ali politično skupino v Evropskem parlamentu.

Čeprav so bile določene politične prednostne naloge za leto 2009, nobene od prednostnih nalog ni bilo mogoče obdržati na takšni ravni, da bi lahko pojasnili, da so bile deležne finančne prednosti. Uradno je proračun obdržal vse kazalnike, določene v večletnem finančnem okviru, vendar pa smo vsi pričakovali, da bo višji. Zato osnutek proračuna predlaga vrnitev k izvirnemu osnutku in odpravo zmanjšanj, ki jih je uvedel Svet. Z glasovanjem za predlagani osnutek računamo s tem, da bomo uveljavili povečanje zmanjšanih proračunskih odhodkov. Morda nam bo uspelo.

  Esko Seppänen, v imenu skupine GUE/NGL. – (FI) gospod predsednik, upravičeno je mogoče reči, da proračun za naslednje leto kaže proračunsko disciplino. Nizki nacionalni dohodek, ki ga predlaga, bo v EU prinesel zakon in red.

Odhodki pod zunanjimi ukrepi v razdelku 4 so neustrezni po vseh proračunskih merilih. Vsi vemo, da to ni dovolj denarja za vse, za kar Svet meni, da je pomembno, saj ima Parlament svoje legitimne prednosti za uporabo teh sredstev.

V naši skupini si ne želimo preveč podpreti rast v zunanjih odhodkih samo po sebi. Nismo za oboroževanje Gruzije po njenem napadu na civiliste v Južni Osetiji in na ruske mirovne sile ter njen bedni kasnejši poraz. Ne podpiramo prednostnih nalog Sveta glede skupne zunanje in varnostne politike. Ne strinjamo se, da bi bilo treba skupno zunanjo in varnostno politiko razvijati v smeri evropske varnostne in obrambne politike kot da Lizbonska pogodba ni bila zavrnjena. Naj se države članice zadovoljijo s finančnim mehanizmom Athena.

Ne podpiramo pomoči Iraku, Afganistanu in Gruziji prek mednarodnih organizacij brez možnosti nadzora uporabe denarja Unije. Seveda smo za pomoč zatiranim narodom kot so Palestinci, hkrati pa pravimo, da prednostna področja Sveta odžirajo rezerve za cilje financiranja, ki se zdijo pomembni Parlamentu.

Vsi tisti, ki so sodelovali pri osnutku proračuna, vedo, da zgornja meja za zunanje ukrepe ne bo zdržala, ampak se bo zrušila med proračunskim postopkom, tako kot se je lani avgusta zrušil strop v tem Parlamentu. Sposobni moramo biti ostati pod zgornjo mejo. Če se to doseže s prirejanjem knjig, je to v nasprotju z dobro proračunsko prakso in je kultura upravljanja, ki ni pregledna za državljane EU, ljudi, ki morajo poravnati celotni račun.

Čeprav naša skupina meni, da med nami glede zunanjih ukrepov Unije ni velikega občutka zaupanja, hočemo, da se prizna dejstva. To je zdaj naloga za Svet.

  Nils Lundgren, v imenu skupine IND/DEM. – (SV) Gospod predsednik, to je na nek način dobro izdelan osnutek proračuna. Usposobljeni in premišljeni poročevalci si zaslužijo čestitke za svoje delo znotraj veljavnega okvira. Vendar pa je vse to kljub temu povsem napačno – kajti kaj naj pravzaprav stori EU? V tem kontekstu gresta vsaj dve tretjini denarja za kmetijstvo in strukturne sklade, vključno z odpadki in korupcijo. Tisto, v kar bi morala EU vlagati denar, na primer obsežne raziskave kot je projekt jedrske fuzije v Barceloni ali skupna infrastruktura kot je Galileo ali ločevanje in hranjenje ogljikovega dioksida itd., je le malenkost v tem proračunu.

Kar najdemo tu, je Sklad za prilagajanje globalizaciji, ki zdaj daje 2,4 milijona EUR Portugalski in 10 milijonov EUR Španiji. V obeh primerih smo deležni tisočinke bruto nacionalnega proizvoda teh držav. Ni razloga, da bi morali v tej zvezi dobivati denar od drugih držav. Imamo Solidarnostni sklad, iz katerega gre po opustošenju, ki ga je na Martiniku in Guadeloupu povzročil orkan Dean, 13 milijonov EUR v Francijo. To je ponovno tisočinka bruto nacionalnega proizvoda Francije. Celotna stvar je nesmiselna. Govorimo o bogatih državah, ki ne bi imele problema pri reševanju teh zadev, tudi če od drugih držav članic ne bi dobile drobtin.

Zakaj se to dela? Trdim, da zato, ker je to denar za odnose z javnostmi, namenjen za oglaševanje EU. Za to ni nikakršnega drugega očitnega razloga. Naslednjič bo denar nedvomno šel za čiščenje snega. Ponavljam: smo na popolnoma napačni poti. Razpravljamo o proračunu, ki je tehnično dobro zasnovan, toda politično neumen.

  Sergej Kozlík (NI). – (SK) Lansko leto smo bili podobno osupli zaradi nizkih stopenj odhodkov v proračunu EU za leto 2008. Kot delež bruto domačega proizvoda je znašal 0,95 %. Takrat sem primerjal krivuljo vsakoletnega upada s padajočim listjem. Mislili smo, da ne more še bolj pasti. Motili so se.

Odhodki za leto 2009 predstavljajo 0,8 % BDP. To ni več krivulja: je prosti pad. Komu mar, da se stopnja odhodkov še zdaleč ne sklada s političnimi prednostnimi nalogami in obveznostmi Evropske unije? Komu mar, da se vrzel med stopnjo obveznosti in plačil povečuje? Skupni obseg neplačanih obveznosti danes znaša 139 milijard EUR, kar je več kot letni proračun Unije.

Notranje nesoglasje v politiki Evropskega sveta je bilo razkrito in ga lahko vidijo vsi. Vladam večine držav članic v tekočem letu ne bo uspelo zagotoviti polnega črpanja sredstev EU. Omenjena vrzel se odraža v zmanjšanju odhodkov v proračunu za naslednje leto. Vrzel se povečuje med finančnim okvirom za leta 2007–2013 in dejanskimi proračuni v škodo državljanov in regij, ki ne prejemajo potrebnih virov, še zlasti iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada.

To je tudi stvar šibkosti Evropskega parlamenta. V naših lastnih državah ne bomo našli učinkovitega načina za izvajanje pritiska na vlade, ministre in druge organe znotraj javne uprave, da bi v ta področja usmerili ustrezne ravni financiranja. Podpiram povečanje odhodkov iz proračuna EU, kot je predlagano v izvrstnem poročilu Jutte Haug. Hkrati pa se sprašujem, ali se samo borimo z mlini na veter.

  Salvador Garriga Polledo (PPE-DE). – (ES) Gospod predsednik, gospod predsednik Sveta, komisar, poročevalci, gospe in gospodje, kaj je končni cilj, raison d’être, proračuna EU v letu resnične in popolne finančne krize?

Prvi cilj je zagotoviti, da ta proračun ne predstavlja zgolj dodatnega bremena za nacionalne blagajne. Z drugimi besedami, ne sme biti odvečni strošek, ampak mora posegati samo tja, kamor države članice ne morejo ali ne smejo.

Drugi cilj je zagotoviti, da je to proračun, ki zagotavlja dodano vrednost. Programe, za katere je odobreno financiranje, mora ustrezno podpirati politična oblast – Svet in Parlament – in tehnično podpirati izvršilna oblast, kar je Komisija.

Vloga Komisije še nikoli ni bila tako pomembna kot v tem letu globoke krize. Njena odgovornost je večja kot kdaj koli, ker moramo iztisniti vsako možno kapljo donosa od vsakega evra, ki so ga vložili evropski davkoplačevalci.

Tretjič, v času, ko liberalci postajajo socialni demokrati in se socialni demokrati nagibajo k temu, da postanejo liberalci, mora biti proračun EU učinkovit in celo kontracikličen.

Študija, ki jo je vodil španski ekonomist Rafael Flores, je dokazala, da je javna poraba z največjim vplivom na javne naložbe in zaposlovanje poraba za prometne infrastrukture in komunikacije. Kar je dobro za mojo državo mora biti dobro za celotno Evropo.

Strukturni skladi in kohezijski sklad EU so ključni elementi Skupnosti za oživitev evropskih infrastruktur in posledično zaposlovanja. Iz tega razloga moja skupina podpira med drugim več sredstev za vseevropska omrežja, na katera je Svet neodgovorno pozabil, predvsem več sredstev za energetska omrežja, in tudi več sredstev za odobritev plačil pod razdelkom konvergenca.

  Thijs Berman (PSE). – (NL) Gospod predsednik, proračuni drugih institucij se ponašajo s sprejemljivim ravnotežjem med veliko zahtevo, skoraj kronično zahtevo po številnejšem osebju in potrebo po omejitvi odhodkov.

Evropski parlament kot previden proračunski organ, kakršen je, ostaja znotraj dogovorjenih omejitev (petina proračuna institucij), vendar kljub temu vlaga v znanje s povečanjem števila zaposlenih v skupinah in povečanjem zmožnosti v knjižnici. To je potrebno, saj so vprašanja, s katerimi se soočamo, vedno zapletena in povezana z globalizacijo in svetovnimi vprašanji. Polaga se temelje za uvedbo statuta za poslance in pomočnike, to pa je vprašanje socialne pravičnosti, ki se je pripravljalo dolgo časa.

Bo več osebja za zvezo med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, kar je ključnega pomena, čeprav so številke majhne. Gre za izmenjavo z nacionalnimi parlamenti, ki se mora izboljšati. V naših glavnih mestih je pogosto veliko nepoznavanje o bruseljskih agendah in vprašanjih subsidiarnosti, medtem ko evropski državljani bolj kot poprej zastavljajo kritična vprašanja o tem, kaj bi bilo treba urediti na nacionalni ravni in kaj na evropski ravni.

Glede drugih institucij mi dovolite, da rečem samo: dostop za državljane bi moral biti na prvem mestu. Zato je pomembno povečati število zaposlenih varuha človekovih pravic, če omenim samo en vidik. Evropska unija mora biti odprta za vsakega državljana, nenazadnje in predvsem za državljane, ki imajo pritožbe.

  Nathalie Griesbeck (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej se želim zahvaliti našima dvema kolegoma poslancema iz Odbora za proračun – gospodu Lewandowskemu in seveda gospe Haug –, ki sta naše delo vneto in učinkovito nadzorovala.

Najprej bi želela v času, ki mi je na voljo, na kratko povedati, da sem na splošno zadovoljna s številom smernic, ki so bile ohranjene v okviru proračuna, ki je zelo omejen, celo pičel, kot so dejali nekateri kolegi poslanci. Temeljne smernice v zvezi z rastjo, zaposlovanjem in podnebnimi spremembami so bile ohranjene in imamo celo povečanje v skupni stopnji plačil za kar nekaj prednostnih nalog.

Drugič, zadovoljna sem v zvezi z bolj specifičnimi točkami: dejstvom, da nam je uspelo s predlogom Odbora za proračun narediti vrstice za raziskave in razvoj in vse, kar zadeva strukturne sklade, bolj razumljivo, pri čemer smo našim sodržavljanom podali praktične odgovore.

V tem času krize, katere obseg in učinki so stresni in bodo žal dolgoročni, bi želela poudariti pomen usklajenega odziva Evrope. Slednji ni samo očitnejši kot kdaj koli prej, ampak je tudi ključnega pomena, ko gre za zagotavljanje podpore za naložbe v velike infrastrukturne projekte za spodbujanje evropskega gospodarstva.

  Gérard Onesta (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, jasno je, da Lizbonska pogodba naslednje leto žal ne bo začela veljati, vendar pa bomo za vse to vseeno potrebovali ureditev. Morda ni nove pogodbe, vendar pa so vseeno nove potrebe. So naloge, ki ne sledijo institucionalnemu tempu. Pogledati moramo samo dejanskost s finančno krizo in okoljsko krizo. Potrebovali bomo sredstva v naših diagramih.

Leto 2009 je tudi nekoliko posebno, ker imamo srečanje z zelo občutljivo živaljo, znano kot evropski državljan, namreč volivci. Zato ne smemo skopariti s sredstvi za komunikacije in sodelovanje. Tudi za to zadevo najdimo ustrezna sredstva za našo spletno televizijo, volilno kampanjo, center za obiskovalce, državljanske forume in tako dalje.

V smislu stavb imamo zdaj v lasti skoraj vsa naša poslopja. S tem mislim naša tri glavna mesta dela. Glede tistega, ki ga še nimamo v lasti, v Luxembourgu, bomo z delom začeli v naslednjih nekaj tednih. To je veliko, zelo ambiciozno gradbišče, kjer bomo zgradili eno največjih stavb na svetu s povsem neodvisno energetsko oskrbo. Lahko smo ponosni na to, lahko smo ponosni na našo lastnino, toda kot lahko dokaže ta prostor, lastnina zahteva vzdrževanje! Zato bomo morali zdaj kot lastniki najti sredstva, da bomo imeli visokokakovostno lastnino.

V zvezi z okoljsko politiko smo bili leta 2008 eni izmed prvih, ki so dobili certifikat EMAS – na to smo lahko zelo ponosni. Rezultat naše študije o ogljikovem odtisu imamo že dva dni. Ta Parlament ustvari 200 000 ton CO2 vsako leto. Če hočemo doseči cilj manj kot 30 % v dvanajstih letih, bomo potrebovali nekaj sredstev.

Zaključil bom s pohvalo kakovosti dela, ki ga je opravil naš prijatelj, gospod Lewandowski, saj smo imeli spričo novega načina za doseganje dogovora, ki smo ga uvedli, zelo, zelo veliko srečo, da je bil vodja.

  Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk (UEN). − (PL) Gospod predsednik, komisar, v tej razpravi so štiri zadeve, h katerim bi rad usmeril vašo pozornost. Prvič, čeprav so odhodki v proračunu v višini 124 milijard EUR proračunskih sredstev najvišji v zgodovini Evropske unije, so najnižji v smislu bruto nacionalnega proizvoda 27 držav članic. To je raven, ki jo je predlagal Odbor Evropskega parlamenta za proračun, saj je Evropska komisija predlagala celo manjši obseg finančnih sredstev, Svet pa je ta skromni proračun še bolj oklestil.

V finančni perspektivi za obdobje 2007–2013 je bila zgornja meja proračunskih sredstev za plačila 0,97 % bruto nacionalnega proizvoda, z drugimi besedami, opravka imamo z velikim razhajanjem med tem, kar smo nameravali financirati pred tremi leti, in tem, kar hoče Unija financirati zdaj. Četrtič, za tako malo denarja ne moremo imeti niti obsežnejše Evrope niti globljega povezovanja, Evropska unija pa tudi ne more biti zanesljiv globalni partner, saj ji grozi, da ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti na tem področju.

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL). – (PT) To razpravo o proračunu Skupnosti za leto 2009 bi morale zaznamovati odločitve, ki je Evropski svet ta mesec ni sprejel. Absolutno bi bili morali razpravljati o nujnih proračunskih ukrepih, potrebnih za učinkovito podporo kmetijstva manjšega obsega in kmetijstva, temelječega na družinskih kmetijah, ribištva, tekstilne industrije in industrije oblačil, ladjedelniške industrije ter mikro, malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega so nujni drugi ukrepi, potrebni za obrambo proizvodnih sektorjev vsake države članice, predvsem kohezijskih držav, zaposlovanja s pravicami in dostojnimi plačami za delavce.

Absolutno bi bili morali razpravljati o potrebni prekinitvi proračunske politike Skupnosti. Ta politika podpira gospodarsko politiko, ki je eden izmed vzrokov za strukturno krizo, ki se v Evropski uniji že tako dolgo vleče in ki je izvor poslabšanja proizvodnega sektorja, brezposelnosti, negotovih delovnih razmer, povečevanja socialnih neenakosti in globokih razlik med državami članicami.

  Ashley Mote (NI). – Gospod predsednik, vidim, da se na milijone evrov še vedno zagotavlja za socialni inženiring in za nakup podpore EU sami v državah kandidatkah, državah članicah in drugod. Še vedno imamo ceste in mostove, ki ne vodijo nikamor, zamenjujemo tlake v Karínii pred turškimi igralnicami in 400 milijonov EUR zagotavlja elektriko na Kosovu, kjer posledični računi enostavno izginejo.

To so zelo vprašljivi načini porabe javnega denarja. Ni čudno, da se davkoplačevalci v državah, ki so neto vlagateljice, kot je moja, vse bolj pritožujejo nad tem, da se sredstva EU daje državam, katerih davčno breme je manjše – včasih precej manjše – in ki učinkovito nadomeščajo pomanjkanje lokalnih davčnih prihodkov.

Glede na naravo teh nepravilnosti sem pred nedavnim poslal dopis Računskemu sodišču, da bi pojasnilo zakonitost plačil iz javnih sredstev, ki so v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

  Esther de Lange (PPE-DE). – (NL) Gospod predsednik, ena od glavnih prednosti tega, da govoriš proti koncu razprave, je, da lahko izpustiš precej stvari, ki so že bile povedane. Zato se bom nemudoma lotila dveh točk, ki sta mi še posebno pri srcu. Prvič, zdaj ko je v Evropi vedno večje število debelih otrok, bomo morali kot družba vložiti več v učenje zdravih prehranjevalnih navad.

Povečanje proračuna za mleko v šolah, kot smo predlagali, se izvrstno sklada s to ambicijo. Z dodatnimi 13 milijoni, ki bi jih radi zagotovili, bi povečali število šol in tudi obseg s številnimi zdravimi proizvodi. Žal je odziv Komisije na pobude kot je program za razdeljevanje sadja v šolah po mojem mnenju prepočasen.

Evropski parlament si je želel imeti denar za ta program že leta 2008. Zdaj bo leto 2009, preden se bo sadje v šolah razdeljevalo brezplačno, samo 1,3 milijona EUR pa je bilo razporejenih za mreženje in zagotavljanje informacij. To je po mojem mnenju vredno obžalovanja. Sadje za šole ne bo preprosto deževalo na njih po poletnih počitnicah. Za ta program bo treba opraviti veliko temeljnega dela, denar pa bo potreben tudi za naslednje leto. Malce več dinamičnosti resnično ne bi bilo napak.

Drugič, vašo pozornost bi rada pritegnila k predlagani preiskavi donosa v verigi proizvodnje živil. Ste na primer vedeli, komisar, da je gospodarski donos tega jabolka 22 % v vaši samopostrežni veleblagovnici in 23 % v distribuciji, medtem ko je primarni proizvajalec tega jabolka, kmet, brez truda katerega tega jabolka ne bi bilo tu, imel negativni donos -4 %?

Radi bi, da se s študijo, ki jo predlagamo, spremlja položaj kmetov. Če nenazadnje želimo ohraniti kmetijsko proizvodnjo v Evropi, bomo morali spremljati položaj primarnih proizvajalcev in koncentracijo moči v verigi, kot na primer pri velikih veleblagovnicah. Upam, komisar, da se boste skupaj s svojim kolegom za konkurenco hoteli lotiti tega vprašanja.

  Göran Färm (PSE). – (SV) Gospod predsednik, kot poročevalec za proračun Odbora za industrijo, raziskave in energetiko se želim zahvaliti gospe Haug, da je tako pozorno prisluhnila našim prednostnim nalogam, katerih prisotnost je čutiti v proračunu. Mojemu švedskemu kolegu poslancu evroskeptiku, gospodu Lundgrenu, ki je pravkar govoril in proračun označil za neumen, bi rekel samo, da ga ni izboljšal njegov predlog glede prenehanja nekaterih najboljših delov proračuna, ki se na primer nanašajo na agencijo za pomorsko varnost in program Mladi v akciji.

Proračun EU ima zagotovo probleme. Trojna kriza, ki jo prestajamo, kaže, za kaj gre v resnici. Govorim o podnebni krizi, prehrambeni krizi in finančni krizi. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko predlaga povečanje za vsaj 5 % v vseh sredstvih za poslovanje, povezanih s podnebjem in energijo, toda tudi to je še vedno kaplja v morje. Kot socialist vidim potrebo po pomoči v hrani, toda razprava o financiranju kaže slabosti v proračunskem sistemu. Kaže, kako težko je izvesti večjo ponovno opredelitev prednostnih nalog. Predsednik Sarkozy je včeraj poudaril potrebo po skupnih prizadevanjih, namenjenih evropski trgovini in industriji kot posledica krize, vendar pa v proračunu EU ni nikakršnih sredstev za to. Odbor za industrijo, raziskave in energetiko izpostavlja potrebo po več sredstvih za mala in srednje velika podjetja, toda tudi to je kaplja v morje.

Namesto tega smo prisiljeni iznajti vedno nove začasne instrumente. Imamo instrumente prožnosti, Sklad za prilagajanje globalizaciji, Solidarnostni sklad in instrument za hrano, kmalu pa bomo imeli še poseben mehanizem za spremljanje dohodka od prihodnjih dražb pravic do emisij. Menim, da je čas, da izvedemo ambicioznejši in napreden pregled dolgoročnega proračuna. Zdaj, ko moramo izvesti vmesni pregled, imamo priložnost zagotoviti, da je bolje prilagojen za obravnavanje vse bolj zapletene realnosti, v kateri živimo in v kateri so potrebni radikalni ukrepi. (razprava)

  Seán Ó Neachtain (UEN). – Gospod predsednik, najpomembnejši vidik tega proračuna je, kako pomaga in podpira celotno gospodarstvo Evrope, ter razvoj in krepitev gospodarstva – nekaj, kar je trenutno resnično potrebno. Zato pozdravljam podporo v proračunu za raziskovalne programe in razvoj novih tehnologij, kajti brez razvoja takšnih tehnologij se ne moremo nadejati konkurenčnosti v našem gospodarstvu.

Želel bi, da se da to podporo na razpolago vsem regijam po Evropi, ne samo na bolj mestnih območjih, temveč tudi v podeželskih skupnostih. Prav tako bi si želel močnejše podpore za zdravstveni pregled SKP v naslednjih letih, da bi zagotovili zdravo oskrbo s hrano lokalno in ne bi bilo treba, da smo odvisni od uvoza iz oddaljenih držav.

  Margaritis Schinas (PPE-DE). – (EL) Gospod predsednik, v volilnem letu bi moral imeti proračun dve posebni značilnosti: prvič, sredstva, ki odražajo ambicije Evropske unije, in drugič, odzive in politična sporočila na pričakovanja povprečnega državljana, še posebno v trenutnem težkem gospodarskem ozračju.

Če predloženi osnutek proračuna ocenimo v skladu s temi merili, je znesek, ki ustreza plačilom 0,96 % BDP Skupnosti, v bistvu ustrezen, vendar samo, če ga Svet ne bo oklestil na drugi obravnavi. Prepričana sem, da bo minister tej točki posvetil posebno pozornost.

Stvari so boljše v smislu političnih sporočil in političnih ciljev, kjer smo vsekakor pokrili osnovne prednostne naloge družbe. Če sme, bi brez spuščanja v podrobnosti omenila še eno veliko vprašanje, ki zadeva mojo državo in druge države na jugu Evropske unije, in sicer vprašanje nezakonitega priseljevanja.

Trenutno se na tisoče Iračanov, Kurdov, Afganistancev in Gruzijcev zbira v Turčiji in poskuša množično vstopiti v Evropsko unijo. Grčija in druge države v južni Evropi se morajo resnično truditi s pičlimi sredstvi nadzirati nezakonito priseljevanje. Samo v letu 2007 smo imeli v Grčiji 110 000 nezakonitih priseljencev, do septembra letos pa jih je bilo še več kot 80 000.

Zato sem resnično vesela, da ima proračun Skupnosti prvič ločeno postavko za solidarnost Evropske unije z njenimi državami članicami na jugu, in prepričana sem, da nam bo uspel dober začetek in jo bomo sčasoma ohranili.

  Brigitte Douay (PSE). – (FR) Gospod predsednik, prav na dan, ko so politično deklaracijo „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“ podpisali Parlament, Komisija in Svet, pri čemer je slednji izpostavil skupni interes za spodbujanje in usklajevanje informacij o Evropski uniji, ki so namenjene državljanom, razpravljamo o proračunu za leto 2009 in proračunu za „komuniciranje institucij“.

Za to volilno leto in v času naraščajočega dvoma v Unijo je ozaveščanje državljanov o evropskih vprašanjih ključnega pomena. Dejansko upamo, da bo na volitvah zelo velika udeležba. Da bi bilo tako, so pomembne vse pobude za razlago Evrope in njene dodane vrednosti v smislu vsakodnevnega življenja in priprave na prihodnost. Bodoči center za obiskovalce v Bruslju je del tega, vendar pa se bojim, da bodo določene spremembe, sprejete v odboru, zavlekle njegovo težko pričakovano odprtje.

V imenu moje skupine bi rada poudarila, kako se veselimo, da bomo videli obsežne naložbe v vse komunikacijske pobude, ki zadevajo državljane in medije, še zlasti na lokalni ravni. Parlament in Komisijo je treba spodbujati v vseh politikah, namenjenih povečanju podpore evropskemu projektu med državljani.

  Michael Gahler (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, osredotočil se bom na razdelek 4, ki se nanaša na zunanje dejavnosti EU. V trenutnih ali preteklih konfliktnih območjih kot so Gruzija, Kosovo, Palestina, Afganistan ali Pakistan hočemo doseči izboljšanje za ljudi ter miren in human razvoj.

Ker naši finančni načrti niso zagotovili zadostnih sredstev, moramo v letu 2009 za naše obsežnejše delo ponovno pridobiti dodatna sredstva od držav članic. Predvsem ne sme biti zmanjšanj naših obveznosti in plačil v naši neposredni soseski: pomembno je, da države kandidatke, naše vzhodnoevropske sosede in naši partnerji v Sredozemlju EU vidijo kot zanesljivega partnerja, na katerega se lahko zanesejo.

Če pogledam izvajanje proračuna za leto 2008 – na primer samo za Palestino – in številne pisne predloge sprememb, vam lahko že zdaj povem, da bomo leta 2009 končali v podobni situaciji. Zato bi v zvezi z usklajevalnim srečanjem pozvala predsedstvo Sveta. 21. novembra bomo skupaj začeli uporabljati instrument prožnosti v skladu z našimi predlogi, kar pomeni, da naslednje leto ne bomo več tako odprti za spremembe. Kot veste, se bližajo volitve, zato vam tudi ni znano, kdo bo po volitvah sedel pred vami.

Dodatno smo poudarili področje zunanjih zadev, kar mislim, da je pozitiven premik. Zagotovili smo dodatna sredstva, tako da lahko izdajamo evropske novice v farsiju, jeziku Irana in Afganistana. Menim, da je pomembno razširjati naše politični stališče na tem področju, da bodo ljudje vedeli, kakšno stališče je zavzela Evropa.

Glede druge zadeve bi Komisijo prosila, naj spremeni svojo politiko. Kot veste, zdaj obstaja mreža političnih ustanov, ki zajemajo pet političnih skupin, žal pa imamo izkušnje, da se te skupine učinkovito izključuje iz izvajanja naših politik in podpore demokraciji. Upam, da se bo ta situacija naslednje leto spremenila.

  Vicente Miguel Garcés Ramón (PSE). – (ES) Gospod predsednik, pred seboj imamo osnutek splošnega proračuna za leto 2009, ki poskuša okrepiti socialno in okoljsko razsežnost Evropske unije kot območja miru in napredka.

Zaradi njune simbolične vrednosti moram posebej poudariti dva parlamentarna predloga, vključena med postopkom razprave. Prvi zadeva sredstva, namenjena evropskim vesoljskim raziskavam, ki se osredotočajo na svetovno spremljanje okolja, varnost državljanov in mednarodno leto astronomije.

Drugi je pilotni projekt o socialnem turizmu, ki bo poskušal najti načine za izpolnjevanje zahtev za nove oblike prostega časa. Obžalujemo, da osnutek proračuna ne vključuje posebnega sklada za sanacijo in obnovo v državah, ki so jih na Karibih in v Aziji prizadeli orkani in tajfuni.

Nočemo, da se trenutna gospodarska in finančna kriza seli po planetu in negativno vpliva na proračun EU.

  Vladimír Maňka (PSE). – (SK) V skupini socialdemokratov sem odgovoren za finančne zadeve pod razdelkom „Druge institucije“. S tega vidika lahko izjavim, da gre proces sestavljanja proračuna in zagotavljanja učinkovite uporabe sredstev v pravo smer. Seveda tudi tu obstajajo zadržki, na primer glede politike osnovnih sredstev. Samo dolgoročnejši načrt skupaj z ukrepi za načrtovanje nam lahko pomagata doseči večje finančne prihranke.

Nadaljnji zadržek zadeva uporabo študij o porabi energije stavb. Najnovejše študije o ogljikovem odtisu Evropskega parlamenta navajajo vrednosti ogljikovega dioksida v višini 114 000 ton letno. Sprejeti moramo vrsto ukrepov s ciljem zmanjšanja emisij za 30 % do leta 2020. Glavni viri onesnaženja so ogrevanje in elektrika v samih stavbah ter prevoz ljudi od doma do delovnega mesta in obratno ter tudi med glavnimi tremi kraji dela.

Pričakujem, da bo generalni sekretar Evropskega parlamenta do konca leta predložil akcijski načrt, ki bo temeljil na številnih študijah, da lahko čim prej ukrepamo, kar bo vodilo k finančnim prihrankom in čistejšemu okolju.

  Ville Itälä (PPE-DE). – (FI) Gospod predsednik, najprej se želim zahvaliti obema poročevalcema za to odlično delo, in zanimivo je, da smo v tem mandatnem obdobju lahko dosegli soglasje, morda celo politično, in še celo bolj kot v prejšnjih letih, čeprav se bližajo volitve. To je izvrstno.

Izpostaviti bi želel eno zadevo, in sicer da je Odbor za proračun zdaj predstavil svojo proračunsko vrstico za strategijo za Baltsko morje. To je izredno pomembno. Komisija pripravlja svojo strategijo za Baltsko morje za naslednje leto, vendar pa nobena strategija nima pomena, če nima tudi sredstev, in sredstva je treba organizirati na ta način.

Tu je vprašanje predvsem okolje. Baltsko morje je skoraj mrtvo. V tem smislu je madež na evropski krajini. Pred nami je veliko dela. Tu gre za naše odnose z Rusijo, energetsko politiko, ladijski prevoz, gospodarstvo: vse zelo pomembne zadeve, to proračunsko vrstico pa lahko uporabimo za zagotovitev, da bodo ta vprašanja urejena.

  Reimer Böge (PPE-DE). - (NL) Gospod predsednik, želel bi začeti z zahvalo obema poročevalcema. Gospodu Lewandowskemu, ki je delal preudarno in umirjeno, da bi sestavil osnutek proračuna Parlamenta, in gospe Haug, ki je delala z veliko zavzetostjo, da bi nam predložila zelo učinkovito strategijo za proračun Komisije. Široko soglasje, ki ga bomo, upam, dosegli na jutrišnjem glasovanju, mora poslati zelo jasno politično sporočilo, predvsem za usklajevanje 21. novembra.

Povsem jasno je, da je treba predvsem v trenutnem ozračju razvoj, delovna mesta, vseevropska omrežja, vseživljenjsko učenje, boj proti podnebnim spremembam, evropska prometna omrežja in varnost zunanjih mej oblikovati tako, kot smo določili. Tudi v zunanji politiki so dosledna sosedska politika in globalni razvoj, obvladovanje krize in koncept vključevanja za Evropsko unijo pomembnejši kot poprej. Zato, komisar, vprašanje glede plačil. Na koncu postopka se bo raven plačil ocenila zelo različno glede na kategorijo. Omenili ste vprašanje rezerv in zgolj ugotavljam, da razen tega nimate pripomb glede prednostnih nalog in osrednjih tem. To je dober znak za pogajanja.

Veseli nas, d je danes tu francosko predsedstvo, gospod Jouyet, saj predsedstvo ni bilo vedno navzoče na oktobrski razpravi o proračunu. To je dokaz dobrega sodelovanja, ki smo ga začeli. Seveda ste morali začeti govoriti kot finančni minister: vse je predrago, vse je previsoko. Tu se tudi glede tega, o čemer glasujemo, premikamo daleč pod zgornjo mejo večletnega finančnega načrta.

Toda med vrsticami je že postalo jasno, da ste se pripravljeni pogajati, kot ste dejali: glede instrumenta za hrano in, poudarjam, ne samo tu, ampak tudi pri drugih prednostnih nalogah zunanje politike – SZVP, Kosova, Palestine, Afganistana in Gruzije – gre za pogajanja in iskanje optimalne kombinacije instrumentov. To smo pripravljeni storiti ob uporabi vseh možnosti, ki so nam na razpolago v skladu z medinstitucionalnim sporazumom in proračunskimi načeli. V zvezi s tem se veselimo konstruktivnih pogajanj.

  Jan Olbrycht (PPE-DE). − (PL) Gospod predsednik, komisar, leto 2009 bo zelo posebno obdobje, saj se bo nanašalo na učinkovito izvajanje naložb v zvezi s kohezijsko politiko. To po tretje leto zapored na temelju načela n+3. To pomeni, da bo to obdobje, ko bomo gradili ne toliko na podpisovanju sporazumov, ampak na uresničitvi zelo konkretnih obvez, zaradi česar je kakršen koli poskus zmanjšanja sredstev, ko gre za kohezijsko politiko, zelo nevaren.

Pozornost bi želel pritegniti tudi k dejstvu, da so v Evropskem parlamentu glasovi, ki rezultate revizije Evropskega računskega sodišča povezujejo s proračunskim načrtovanjem, zato se zdaj posledično v proračunsko razpravo vpletajo zelo dobro znane pripombe o približno dvanajstih odstotkih neutemeljenih odhodkov. Upam, da niti ta Parlament niti komisar ne bosta sprejela kakršnih koli združevanj in razporeditev v rezerve te narave.

  Jean-Pierre Jouyet , predsednik Sveta. − (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, že tako sem predolgo govoril, toda ta razprava je bila izredno zanimiva. Rad bi povedal, da se strinjamo s prednostnimi nalogami, kot sta jih navedla poročevalca in gospod Böge, in da si dejansko želimo tesno sodelovanje.

Žal mi je, da ne govorim kot finančni minister, gospod Böge, toda v tem predsedstvu je, kakor je, in temu Parlamentu lahko zgolj zagotovim, da želimo v okviru tega postopka doseči dogovor.

Rad bi vam zagotovil tudi, da bo Svet znotraj omejitev, ki sem jih omenil, pokazal konstruktivno držo, ki je dejansko naš cilj, v okviru omenjenih prednostnih nalog – govorim Komisiji in Parlamentu. Opazil sem poudarek, ki je bil dan predvsem zunanji politiki, komunikacijam in temam, ki se nanašajo na finančno ureditev in evro. Zabeležil sem si te različne točke in tudi potrebe vaše institucije, ki so bile izpostavljene, in da moramo na koncu razprave izbrati enega od obeh elementov.

Prvi je razprava o prihodnosti evropskega proračuna. Slišal sem gospo Guy-Quint in druge, vendar je treba o mnogih izmed teh pripomb razpravljati v okviru klavzule o ponovni preučitvi finančnega okvira. V tem kontekstu morajo Komisija, Evropski parlament in države članice zavzeti stališče in oblikovati prihodnji večletni finančni program. O tem smo govorili z gospodom Bögejem. Trenutne okoliščine so pomenile, da smo se kot predsedstvo tudi mi osredotočili na nujne zadeve.

Drugi so pereča vprašanja v proračunskem postopku za leto 2009. V zvezi s tem moramo izdelati realističen in uravnotežen proračun in najti rešitve za financiranje instrumenta za hrano – to pravim za zapisnik –, saj to ostaja naš skupen cilj. To je pomembna politična prednostna naloga za vse institucije Skupnosti danes in upamo, da bomo tudi glede te zadeve zagotovili optimalno kombinacijo različnih sredstev.

  Jutta Haug, poročevalka. – (DE) Gospod predsednik, hvaležna sem vsem tistim, ki so sodelovali v tej razpravi. Komisar, vam bi povedala, da vem, kot vemo vsi, da Komisija ni nikoli preveč vesela, ko Parlament oblikuje rezerve. Tudi mi to razumemo, ker ste v precepu, toda letos smo hoteli – in to bomo videli jutri pri glasovanju – določiti pogoje za sprostitev rezerv, ki jih boste lahko povsem samostojno izpolnili.

Ti pogoji niso sanjski svet, kjer potrebujete in nadlegujete druge ljudi, da bi dobili svoj denar – Parlament je bil tu zelo razumen. V veliki večini primerov bomo lahko te rezerve sorazmerno hitro sprostili do druge obravnave, ker boste izpolnili pogoje, ki smo jih določili – v to sem trdno prepričana.

Gospod Jouyet, jasno mi je, da nam tu in zdaj ne morete obljubiti nič konkretnega, toda domnevam, da ste mislili resno, ko ste rekli, da opažate in si želite sodelovanje. Dovolite mi, da podam pripombo glede vaše zahteva, da upoštevamo kontekst finančne politike, v katerem delujemo: menim, da je ta kontekst za številko prevelik. Naš proračun znaša skoraj 130 milijard EUR; naš skupni manevrski prostor v tem proračunu znaša nekaj sto milijonov. Lahko se prerekamo o tem, vendar to ni v nikakršnem razmerju z velikim kontekstom, ki ste ga imeli v mislih.

Še enkrat se zahvaljujem vsem kolegom poslancem. Menim, da bomo jutri lahko dobro pripravljeno glasovanje hitro zaključili.

  Janusz Lewandowski, poročevalec. − (PL) Gospod predsednik, preostali čas bi rad izkoristil za to, da govorim v podporo mnogih glasov poslancev različnih političnih skupin v zvezi s kritično situacijo pod razdelkom 4 proračuna, ki je namenjen za financiranje mednarodnih ambicij Evropske unije. Dobro se spominjam konca pogajanj o finančni perspektivi, kjer je bilo mnenje Parlamenta jasno – da je ta del neustrezno financiran. To se dogaja leto za letom in vsakič so nova nerazrešena vprašanja v pogajanjih o proračunu. Situacija je bila enaka letos, ko imamo velike zaveze glede pomoči v hrani, Kosova, Afganistana, Palestine, ki so bili pogosto omenjeni v tem Parlamentu, in tudi glede Gruzije, kjer se ni zastavilo samo vprašanje usmeritve države, ampak tudi zagotovitve nadomestne oskrbe z energijo. Odgovor mora biti dogovor o pregledu medinstitucionalnega sporazuma namesto vsakoletnega krpanja finančnih pravil, ko smo pritisnjeni ob zid. Zahvaljujem se vsem, ki so spregovorili v temi o proračunu parlamenta in drugih institucij.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 23. oktobra.

Pisne izjave (člen 142)

  Louis Grech (PSE), v pisni obliki. – Vprašanje je, ali ima EU dovolj virov in bo ustvarila dovolj sredstev za ustrezno izvajanje ukrepov glede blaženja, stabilizacije in prilagoditve emisij.

Povedano splošno proračun EU v svojem trenutnem formatu ne more učinkovito in uspešno obravnavati vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Z izjemo številnih pobud in programov proračun EU nima jasne in celovite strategije za obravnavanje vprašanj v zvezi s podnebnimi spremembami.

V zvezi s tem trdim, da bi ustanovitev posebnega „sklada za podnebne spremembe“ ali odprtje namenske proračunske vrstice pomembno izboljšala zmogljivost EU, da učinkovito obravnava vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami s proračunske in finančne perspektive.

Glavni vir financiranja bi moral prihajati od dražb z emisijami v skladu z evropskim sistemom trgovanja z emisijami. Ocenjuje se, da bi program imel potencial letno zbrati milijarde evrov v smislu prihodkov. Ta program bi vodila in usklajevala EU, s čimer bi zagotovila regionalno arbitrarnost.

Čezmejno onesnaževanje se najbolje obvladuje na nadnacionalni ravni, še posebno ko gre za dodelitev sredstev in podporo, ki bi morali temeljiti na potrebah in največjem vplivu in ne biti predhodno dodeljeni državam ali regijam.