Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o razmerah v Gvineji.⁽¹⁾

  Marios Matsakis, avtor. − Gospod predsednik, Gvineja ima zelo burno zgodovino, evropske države pa so bile tako ali drugače vpletene v njeno tragično preteklost. Portugalci so jo zavzeli v 15. stoletju, njeni prebivalci pa so bili predmet evropske trgovine s sužnji v 16. stoletju in kasneje. Leta 1890 jo je kolonizirala Francija. Ko je leta 1958 postala samostojna, je vzpostavila tesne povezave s Sovjetsko zvezo. V obdobju po kolonizaciji je prevladoval predvsem predsedniški totalitarizem, vladarje pa je podpirala vojska, resda razmeroma primitivna.

Čeprav se Gvineja ponaša z zelo bogatimi nahajališči rudnin, med drugim železa, aluminija, zlata, diamantov in urana, je kljub temu med najrevnejšimi državami na svetu. Ta nahajališča izkoriščajo podjetja iz Rusije, Ukrajine, Francije, Britanije, Avstralije in Kanade.

Visoka stopnja korupcije med uradnimi osebami je pogosta, vlade držav, od koder prihajajo ta podjetja, pa se očitno le malo zmenijo za dobrobit državljanov Gvineje in se o grozljivem stanju na področju človekovih pravic v tej državi začnejo pritoževati šele, ko so ovirani ali ogroženi njihovi finančni interesi.

Kakor koli že, trenutno je na oblasti v Gvineji ponovno diktator, mlad vojaški podčastnik, poveljnik Camara. Je na čelu hunte, ki se je zavezala, da bo državo očistila korupcije in izboljšala življenjske pogoje 10 milijonov državljanov. V ta namen je bil vzpostavljen 32-članski Narodni svet za demokracijo in razvoj, ki vlada državi.

Ne vem, ali je poveljnik Camara iskren v svojih prizadevanjih in če bo uspel izboljšati stanje v Gvineji. Nekaj pa je gotovo: stvari ne morejo biti slabše, kot so bile v zadnjih nekaj desetletjih, ko sta Evropa in preostali svet mirno čakala, gledala in uživala koristi izkoriščanja rudnin v Gvineji. Zato kljub temu, da a priori nasprotujem vojaškemu diktatorstvu, lahko le upam, da se bo v kratkem času zgodil prehod v demokracijo.

  Jean-Pierre Audy, avtor. − (FR) Gospod predsednik, gospod Špidla, gospe in gospodje, 22. decembra 2008 je predsednik Republike Gvineje, Lansana Conté, umrl v starosti 74 let. V noči z 22. decembra na 23. december so se njegovi bližnji sorodniki pripravljali na vmesno obdobje, medtem pa so se pojavljale govorice o državnem udaru.

So bili v tistem trenutku možje, ki so vodili državo, ki jo je Transparency International označil za najbolj skorumpirano na svetu, in so se zanašali na načelo pravne države in demokracije, ki dejansko ni nikoli obstajalo, iskreni? So se v tistem trenutku spominjali, kako je pred 24 leti general Lansana Conté prevzel oblast, ko je leta 1984 umrl oče samostojnosti iz leta 1958, marksistični predsednik Sékou Touré? So v tistem trenutku mislili, da bo lahko prevzel oblast preprost častnik, zadolžen za nabavo goriva v vojski? So v tistem trenutku obžalovali, da si niso dovolj prizadevali za vzpostavitev prave pravne države in prave demokracije, kar bi omogočilo, da se izjemno pomembne volitve organizirajo v 60 dneh, kot določa ustava?

Če so to dejansko obžalovali, se je to obžalovanje poveljnika Mousse Dadisa Camare in njegovih prijateljev v nekaj urah spremenilo v skesanost. V sredo, 24. decembra, se je neznani poveljnik razglasil za predsednika republike, njemu v čast je vzklikalo na tisoče Gvinejcev, 25. decembra pa se je bahal z zavezništvom, ki mu ga je ponudila civilna vlada, ki je sprejela njegov ultimat. Obljubil je, da se bo bojeval proti korupciji in organiziral volitve pred letom 2010. Za ministrskega predsednika je imenoval poštenega moža, mednarodnega državnega uradnika iz Egipta. Z veseljem je povedal, da ga v Gvineji nihče ne obsoja; opozicijske politične stranke in civilna družba so sprejele to stanje.

Bi morali državni udar v teh okoliščinah obsoditi? Da, gospe in gospodje, moramo ga obsoditi! Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanski demokrati) in Evropski demokrati, v imenu katerih imam čast govoriti, obsojamo ta državni udar, čeprav nismo naivni; vemo, da politične situacije niso nikoli preproste, ko se država otrese diktatorstva. Pozivamo vas, da glasujete za skupno resolucijo šestih političnih skupin.

  Erik Meijer, avtor. − (NL) Gospod predsednik, 15. februarja 2007 smo razpravljali o državnem nasilju diktatorja Lansane Contéja v Gvineji kot o nujni zadevi. Diktator se je zavihtel na oblast po državnem udaru leta 1984 in državi vladal vse od tedaj. Državo je imel za svojo lastnino, ki je bila zelo pomembna zaradi naravnih nahajališč zlata, železa in boksita. Večina strank ni sodelovala na volitvah, ki so bile organizirane pod njegovim nadzorom, uradna opozicija, ki je bila začasno zastopana v parlamentu, pa se je bila kasneje prisiljena umakniti.

Zato sta Nacionalna konfederacija delavcev Gvineje (CNTG) in Sindikalna zveza delavcev Gvineje (USTG) postali glavna sila boja za demokracijo. Predsedniška varnostna služba, ki jo je vodil diktatorjev sin, se je na njihov protestni shod 22. januarja 2007 odzvala tako, da je pobila 59 ljudi in 150 pa je bilo ranjenih.

Ta grozljiv režim se je nepričakovano končal, ko je diktator umrl lani decembra. Hunta je kot naslednjega ministrskega predsednika predlagala bankirja. Vprašanje je, kaj v resnici namerava vojaška hunta, ki je zatem prevzela oblast. Je to korak proti demokraciji in enakosti za vse prebivalce ali bo ta novi državni udar utrl pot novemu diktatorju, ki ga kot prejšnjega zanimajo predvsem naravni viri države in obeti, da si napolni lastne žepe?

Odziv preostalega sveta kaže na zmešnjavo. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav ECOWAS je obsodila zadnji državni udar. Nigerijski predsednik pokojnega diktatorja hvali, vendar na srečo zahteva, da se oblast hitro preda v roke demokratično izvoljene vlade. Tudi Francija in Senegal vršita pritisk, da se volitve izvedejo v enem letu.

Moja skupina je v preteklih letih vedno podpirala zahteve demokratske opozicije Gvineje, ki, kot kaže, še vedno ni v igri. Ne obsojamo prenosa oblasti, obsojamo pa možnost, da se neobstoj demokracije nadaljuje v bližnji prihodnosti. Zaenkrat še ni razloga, da bi Gvinejo kaznovali ali izolirali, vendar moramo nove vodje opozoriti, da se lahko njihov čas v središču zelo hitro izteče. Ta država ne potrebuje še enega diktatorja, temveč ponovno vzpostavitev demokracije.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE-DE. – (PL) Gospod predsednik, komisar, k sreči je minil čas, ko je bil edini znan način strmoglavljenja vlade v zahodni Afriki vojaški udar. Medtem ko smo v državah, ki mejijo na Gvinejo, namreč v Sierri Leone, Slonokoščeni obali, Senegalu ali Liberiji, priča politični odjugi, strmoglavljanju vojaških režimov in porajanju mlade demokracije, pa Gvineja ostaja ujeta v preteklosti. Pokojni predsednik Conté je sam prišel na oblast z državnim udarom in zdaj imamo občutek že videnega. Štiriindvajset ur po razglasitvi smrti predsednika je vojska prevzela oblast v Gvineji in razveljavila ustavo.

Edina dobra novica je, da so udar obsodile druge afriške države in Afriška unija. Nadaljnja pomoč Evropske unije Gvineji mora biti nedvomno povezana s ponovno vzpostavitvijo ustavnega reda in s čim hitrejšim sklicem predsedniškim volitev. Neodvisne mednarodne organizacije morajo opazovati postopek volitev in spremljati pravičnost volitev. Če želi biti poveljnik Camara vsaj malo gvinejski Obama, bo treba korupcijo in revščino v tej državi korenito zmanjšati.

  Ewa Tomaszewska, v imenu skupine UEN. – (PL) Gospod predsednik, dan po smrti predsednika Lansane Contéja, 23. decembra 2008, je vojaška hunta pod vodstvom poveljnika Camare prevzela oblast v Gvineji, razveljavila ustavo in pravico do političnega udejstvovanja ter razpustila vlado. Hunta je napovedala vojno korupciji in namerava izpeljati predsedniške volitve do decembra 2010, čeprav je prejšnja zakonodaja pred tem določala, da morajo biti volitve najkasneje v 60 dneh po poteku mandata.

Toda očitno je, da prebivalstvo Gvineje podpira novo vlado. Afriška unija je 29. decembra začasno izključila Gvinejo in državi določila šestmesečni rok, da ponovno vzpostavi ustavni red. Evropski parlament bi moral gvinejsko vlado pozvati, da ponovno vzpostavi civilno pravo in čim prej izpelje demokratične predsedniške volitve. Upam, da bo Evropska komisija zagotovila humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu in vzpostavila dialog z gvinejsko vlado.

  Charles Tannock (PPE-DE). – Gospod predsednik, predsednik Lansana Conté je bil arhetipski afriški mogočnež, skorumpiran diktator, ki je prebivalcem Gvineje vladal z železno roko. Gvineja v pol stoletja svoje neodvisnosti ni dejansko nikoli uživala prave demokracije.

Smrt gospoda Contéja je ponudila priložnost, da Gvineja obrne nov list, toda vsi upi o prehodu v pravo demokracijo so ugasnili z državnim udarom. Kot je bilo mogoče pričakovati, je bil odziv Afriške unije na udar žal zelo medel. Afriška unija ne more pričakovati, da jo bo mednarodna skupnost jemala resno, če se kar naprej izmika in odlaša. Zakaj bi se mi na zahodu tako trudili z obravnavo tega vprašanja, če se zdijo afriške vlade tako ravnodušne.

EU bi morala razmisliti o sklicevanju na določbe Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s sankcijami. Poveljnik Camara in vodje udara morajo razumeti, da EU pričakuje določene osnovne standarde upravljanja v zameno za odnos trgovina-in-pomoč. Edina pot do blaginje v Gvineji je prek demokratične civilne vlade.

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN). – (PL) Gospod predsednik, komisar, pred seboj imamo še en primer, ko skupina častnikov prevzame oblast. Vojaške hunte se vedejo podobno: najprej so na vrsti aretacije, nato se razveljavi ustava, kasneje pa napovedo, da se bodo organizirale demokratične volitve. V tem primeru bodo volitve v roku dveh let. V praksi pa častniki začnejo izvajati oblast in ugotovijo, da jim je to všeč. To vodi do družbenega zatiranja in uporov kot tudi do kršitve človekovih pravic in demokratičnih načel. Utemeljeno sumimo, da se lahko enako zgodi v Gvineji, čeprav vsi upamo, da bodo stvari tokrat drugačne, da se bo zasukalo na bolje in da bo izid pozitivnejši.

Mislim, da sta Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in Afriška unija s tem, ko sta Gvinejo začasno izključili iz svojih dejavnosti, povzročili določen pritisk in pozvali k zdravemu razumu. Po mojem mnenju bo glede na družbeno stanje, tj. neprekinjen padec dohodka na prebivalca, tudi Evropska unija in s tem Evropska komisija uvedla ustrezne in premišljene ukrepe, pa tudi drzne, da bi zagotovila, da se v državi čim prej vzpostavi normalno stanje ter prepreči genocid in kršitev človekovih pravic.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Danes razpravljamo o državnem udaru v Gvineji, eni od najbolj skorumpiranih držav v Afriki. Poleg tega je socialna in gospodarska situacija v Gvineji nezavidljiva, ljudje živijo v izjemno težkih pogojih, osnovnih živil primanjkuje, človekove pravice se odkrito kršijo, vse to pa ustvarja okolje, ki omogoča prevzem oblasti na nezakonit način.

Po drugi strani pa dobro vemo, da je prevzem oblasti z državnim udarom v Gvineji že tradicija. Parlamentarne volitve niso bile sklicane, ko je pred dvema letoma potekel mandat državnega zbora. Vse to je za mednarodno skupnost nedvomno zaskrbljujoče. V vsaki državi takšna situacija prej ali slej privede do izgredov, nestabilnosti in pogosto do prelivanja krvi.

Zato se povsem strinjam z resolucijo, o kateri razpravljamo in ki poziva k organizaciji parlamentarnih in predsedniških volitev, spoštovanju mednarodnih standardov in pomoči Afriške unije in Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. Poleg tega je treba pred volitvami zagotoviti svobodo tiska, govora in zbiranja, sicer bodo volitve postale farsa.

  Leopold Józef Rutowicz (UEN). – (PL) Gospod predsednik, državni udar v Gvineji je potekal po enakem vzorcu kot večina podobnih udarov v Afriki in na drugih celinah. Zgodil se je nemudoma po smrti predsednika Contéja, ki je prišel na oblast z državnim udarom pred 24 leti. Gospodarska in politična situacija v tej izjemno revni državi ljudi spodbuja k protestu. Te proteste nato mirijo oborožene sile, ki krepijo skorumpirano vlado in povečujejo razkol v državi med tistimi, ki živijo v blaginji, in tistimi, ki umirajo zaradi lakote.

Dejstvo, da sta Afriška unija in Afriška gospodarska skupnost prekinili odnose s hunto, je v tem primeru pozitiven korak. Zunanji pritisk lahko hunto morda prisili k sklicu demokratičnih volitev. Iz te situacije se lahko naučimo, da Afriška unija za podporo demokracije v Afriki potrebuje akcijski načrt, ki bi preprečil udare, ki prebivalcem te revne svetovne regije prinašajo ogromne izgube. Podpiram to resolucijo.

  Vladimír Špidla, član Komisije. – (CS) Gospod predsednik, gospe in gospodje, novici o smrti gvinejskega predsednika, Lansane Contéja, ki je bila objavljena zjutraj 23. decembra 2008, je nekaj ur kasneje sledil državni udar pod vodstvom hunte, ki je ustanovila Narodni svet za demokracijo in razvoj in razglasila razveljavitev ustave in razpustitev vladnih ustanov.

Evropska komisija iskreno podpira razglasitev predsedstva EU, ki obsoja ta nasilen prevzem oblasti in organe oblasti v Gvineji poziva, naj čim hitreje postavijo civilno, ustavno in demokratično vlado. Dejstvo, da je gvinejska javnost, zlasti politične stranke in sindikati, vojaški režim sprejela pozitivno, jasno kaže, da se je življenjski standard Gvinejcev tako poslabšal, da se celo državni udar zdi kot sprememba na bolje in dogodek, ki poraja optimizem za prihodnost. Kaže pa tudi, da je prejšnji režim izgubil zaupanje gvinejskega naroda v tolikšni meri, da mu je bilo ljubše, da vladanje prevzamejo vojaške enote kot uradni nasledniki.

V tej nejasni situaciji je pomembno pozdraviti hitre in učinkovite pobude, ki sta jih uvedla Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) in njen predsednik, gospod Chambas, kot tudi odločnost in neomajnost Skupnosti in Afriške unije, ki sta Gvineji preklicali članstvo in obsodili nasilen prevzem oblasti. Komisija je odločena, da bo podprla prizadevanja ECOWAS-a in Afriške unije in njun trud, da bi omogočila čim hitrejši povratek civilne, ustavne in demokratične vlade s svobodnimi in preglednimi volitvami.

Izziv, s katerim se bo mednarodna skupnost soočila v prihodnjih mesecih, je nuditi Gvineji podporo v njenem prehodu v demokracijo in pri organizaciji svobodnih in demokratičnih volitev za zakonodajno skupščino in predsednika.

Gospe in gospodje, kot veste, smo se po volitvah, ki niso bile skladne z demokratičnimi načeli in so kršile temeljne elemente Sporazuma iz Cotonouja marca 2004 odločili za začetek posvetovanj med Gvinejo in Evropsko unijo v skladu s členom 96 Sporazuma. Napredek je bil dosežen na naslednjih področjih: splošne volitve so sledile leta 2006, liberalizacija medijev, spremembe volilnega sistema, ki naj bi jih skupaj izvedli vlada in opozicija, ter izboljšave makroekonomskega okvira.

Nismo izgubili upanja. Trdno smo prepričani, da se lahko volilni postopek, ki je bil sprožen lani oktobra, uspešno nadaljuje. To sredo bo v Gvinejo odpotovala skupna delegacija predsedstva in Komisije. V delegaciji so zastopane skupine iz ECOWAS-a in Afriške unije, njen cilj pa bo oceniti stanje v državi in predlagati ustrezne ukrepe za podporo Gvineji pri prehodu v demokracijo.

  Predsednik. – Razprava se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo ob zaključku razprav.