Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2226(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0093/2009

Predložena besedila :

A6-0093/2009

Razprave :

PV 23/03/2009 - 22
CRE 23/03/2009 - 22

Glasovanja :

PV 24/03/2009 - 4.8
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0153

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 23. marec 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

22. Študij umetnosti v Evropski uniji (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo (A6-0093/2009) gospe Badia i Cutchet v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o študiju umetnosti v Evropski uniji (2008/2226(INI)).

 
  
MPphoto
 

  Maria Badia i Cutchet, poročevalka. – (ES) Gospod predsednik, kljub temu, da je umetnostno izobraževanje sedaj obvezni predmet v skoraj vseh državah članicah, obstajajo v načinu mišljenja bistvene razlike.

V zgodovinskem smislu je bil študij umetnosti povezan z izobraževanjem v zgodnejšem obdobju šolanja. Danes pa sta pristop vseživljenjskega učenja in razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) razširila področje, ki je tradicionalno posvečeno umetnosti in kulturi in sta ustvarila nove oblike dostopa in prikazovanja.

Neprestano napredovanje IKT je prav tako naklonjeno spodbujanju ekonomije, ki temelji na znanju, kjer imajo umske sposobnosti in ustvarjalnost superioren položaj.

Predlog za resolucijo, o katerem bomo glasovali jutri, temelji na zamisli, da umetnostno izobraževanje tvori podlago za poklicno izobraževanje na področju umetnosti in spodbuja kreativnost kot tudi fizični in intelektualni razvoj na tem področju. Umetnostno izobraževanje smatra za bistveno sestavino učenja v otroštvu in odraščanju in dokazuje, da bo učenje le-tega v šolah pomenilo temelje za resnično demokratizacijo dostopa do kulture.

Poleg tega usposabljanje ceni kot zelo pomemben dejavnik za uspeh strokovnjakov na umetnostnem in ustvarjalnem področju, saj študij umetnosti, ki se osredotoča na razvoj kariere in poklica, zahteva od študentov poleg njihovega talenta tudi trdno kulturno podlago, ki jo je mogoče dobiti le skozi večdisciplinsko in sistematično usposabljanje. To poveča možnosti za dostop do zaposlitve v sektorju v tolikšni meri, da zagotavlja splošno izobrazbo, raziskovalno metodologijo, podjetniške sposobnosti in poslovno znanje pa tudi spretnosti na različnih področjih dejavnosti.

Prav tako na zelo poseben način priznava ekonomski zaposlitveni potencial kreativnih, kulturnih in umetniških industrij v Evropski uniji, ki prispevajo več kot druge visoko priznane industrije, kot sta kemična in živilska industrija.

Še več, ne smemo pozabiti, da šole in centri za poučevanje umetnosti in dizajna pomagajo ustvarjati nove umetniške stile in gibanja in odpirati različne kulturne svetove, kar krepi podobo Evropske unije v svetu.

V osnutku poročila se smatra, da bi moralo biti poučevanje umetnosti obvezen predmet v učnem načrtu na vseh šolskih ravneh in spodbuja države članice, da usklajujejo svoje politike glede poučevanja umetnosti na ravni Evropske unije in da spodbujajo mobilnost študentov in učencev na tem področju, pri tem pa se vse več pozornosti posveča priznavanju kvalifikacij med državami članicami.

Svet, Komisijo in države članice prav tako pozivamo, da opredelijo vlogo umetnostnega izobraževanja kot temeljnega pedagoškega orodja pri stopnjevanju vrednosti kulture, da vzpostavijo skupne strategije za spodbujanje politik umetnostnega izobraževanja in politik za usposabljanje učiteljev, ki se specializirajo za ta predmet, ter da reorganizirajo pomembno vlogo, ki jo igrajo umetniki in ustvarjalnost v naši družbi, kakor je bilo prikazano v okviru evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij.

Nazadnje pa to poročilo poudarja pomembnost uporabe virov, ki jih zagotavljajo nove informacijske tehnologije in internet kot kanali za moderno poučevanje, ki je pri uvajanju umetniške razsežnosti v šolske učne načrte prilagojeno sodobni praksi, in priporoča, da se razvije skupni evropski portal za umetniško in kulturno izobraževanje, da bi se zaščitila razvoj in spodbujanje evropskega kulturnega modela.

Zaradi vseh teh razlogov bi prosila večinsko podporo tega poročila, ki bo poslal jasno sporočilo podpore strokovnjakom, študentom in podjetjem na področju ustvarjanja in kulture.

 
  
MPphoto
 

  Louis Michel, član Komisije.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil gospe Badia i Cutchet za njeno poročilo na lastno pobudo o študiju umetnosti v Evropski uniji.

Vprašanje zavzema vse pomembnejše mesto na evropski ravni. Dejansko se strinjamo, da kultura in umetnost predstavljata temeljni deli izobraževanja. Pomagata razvijati rahločutnost in samozavest, temeljne kakovosti ne le za našo vlogo državljanov pač pa tudi za vlogo gospodarskega subjekta, ki je v vsakem izmed nas. O tem ni dvoma. Umetnostno izobraževanje je vektor dobrobiti, ustvarjalnosti in socialnega vključevanja. Bistveno je, da se spodbuja v evropskih izobraževalnih sistemih od čim zgodnejših let.

Strinjamo se s to vizijo in smo veseli, da se vaše poročilo sklicuje na številne pomembne pobude, sprejete na ravni Evropske unije, kot je evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij.

Pomembnost umetnosti in umetniškega izobraževanja pri gradnji boljše družbe gre z roko v roki z njenim vplivom na gospodarsko življenje. Po nedavnih ocenah je prispevek kulturne in ustvarjalne industrije k ustvarjanju gospodarskega bogastva ocenjen na 2,6 % evropskega BDP. Poleg tega lahko ima gospodarska dejavnost koristi od umetnosti in kulturnega izobraževanja. Inovacije spodbujajo ustvarjanje sinergij med tradicionalnimi področji dejavnosti in med bolj inovativnimi področji. Danes moramo združiti tehnologijo in dizajn, hkrati pa vključevati tudi načela trajnosti in gospodarskega preživetja. Ta zveza zahteva ponovno opredelitev načinov prenašanja in pridobivanja znanja.

Ta različna vprašanja so določena v dokumentu evropskega referenčnega okvirja, ki opredeljuje ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje v letu 2006. V tem okviru je navedeno, da sta umetnostno in kulturno izražanje bistvenega pomena za razvoj ustvarjalnih sposobnosti, ki so tako uporabne v okviru poklicnega življenja.

Evropska agenda za kulturo je uvedla nove metode, predvsem strukturirani dialog s civilno družbo in nedavno tudi nove odprte metode za kulturno uskladitev. Izvajanje teh metod je bilo omogočeno zaradi začetnega triletnega delovnega načrta, ki ga je Svet sprejel 21. maja 2008 in opredeljuje pet prednostnih delovnih področij. V tem okviru je bila sestavljena delovna skupina strokovnjakov iz držav članic v zvezi s temo sinergij med kulturo in izobraževanjem. Ta skupina bo pripravila priporočila za opredelitev dobrih praks na nacionalni ravni, prav tako pa tudi številna priporočila za države članice in evropske institucije. Poleg tega bo zagotovila metode za oceno napredka, doseženega na področju politik, ki sodijo v njen mandat. Na koncu pa bi morala ta skupina dati dragocen prispevek evropskemu forumu za kulturo, ki je načrtovan za 29. in 30. septembra 2009 v Bruslju.

Ravno sem bral odgovor svojega kolega komisarja, gospoda Figla.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 24. marca 2009.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Marusya Ivanova Lyubcheva (PSE), v pisni obliki.(BG) Poročilo Evropskega parlamenta o študiju umetnosti v EU je del neprestanih prizadevanj za razvoj medkulturnega dialoga in je bistvenega pomena v okviru evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij.

V študij umetnosti je treba nedvomno usmeriti večjo in bolj specifično pozornost. Pomembno je, da je obvezen del izobraževalnega programa in to že od najzgodnejših let, saj spodbuja čustven in kulturni razvoj mlade generacije.

Posledica dajanja močnejšega praktičnega namena temu študiju in vključevanja vzajemnega učenja bi bila globlje razumevanje nacionalnih in evropskih kulturnih vrednot. Zagotavljanje večje mobilnosti za študente, učitelje in strokovne delavce, zaposlene na tem področju, je neposreden način za zagotavljanje zavesti evropske identitete in gojenje kulturne in verske strpnosti.

Države članice morajo vlagati v ustvarjanje boljših priložnosti za neformalni in neodvisni študij umetnosti in preprečiti upad števila programov na tem področju. Njihova podpora poklicnega življenja umetnikov bo povečala splošno zanimanje za različne oblike študija umetnosti.

Javno-zasebna partnerstva na tem področju bodo pomagala posodobiti programe izobraževanja in spodbudila aktivnejše vključevanje novih tehnologij v proces poučevanja. Večina virov za usklajeno evropsko politiko o študiju umetnosti ima obliko naložb za spodbujanje evropskega kulturnega vpliva na svetovni ravni, za ustvarjalnost in posredno za gospodarstvo EU.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov