Predsednik. - Naslednja točka je izjava Sveta in Komisije o polletni oceni dialoga med EU in Belorusijo.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − Gospod predsednik, hvaležen sem poslancem Parlamenta, da lahko poročam o najnovejših dogajanjih v Belorusiji, zlasti še o izidu razprave o tej zadevi na Svetu prejšnji ponedeljek.

Kot je mnogim med vami znano, smo po sklepu Sveta iz lanskega oktobra, s katerim je začasno in deloma odpravil seznam prepovedi izdajanja vizumov, priča vrsti pozitivnih dogajanj v Belorusiji. Zlasti naj izpostavim registracijo gibanja „Za svobodo“ in Centra za černobilske pobude, tiskanje in distribucijo neodvisnih časnikov, na primer časnikov Narodnaya Volya in Nasha Niva, okroglo mizo o regulaciji interneta s predstavnikom OVSE za svobodo medijev, strokovna posvetovanja z OVSE/ODIHR o izboljšanju volilne zakonodaje, ter ustanovitev posvetovalnih odborov, tudi odbora za vprašanja človekovih pravic, v katerih sodelujejo predstavniki civilne družbe in celo opozicije.

Ti koraki, čeprav morda po mnenju nekaterih sorazmerno skromni, so v beloruskem okolju pomembni. To je priznalo tudi nekaj predstavnikov beloruske civilne družbe.

Priča pa smo bili tudi nekaterim incidentom, ki nas skrbijo. Zavrnjena je bila registracija pomembne nevladne organizacije za človekove pravice, Viasna, težave so pri akreditaciji nekaterih neodvisnih medijev, še vedno pa, kljub na splošno omiljenemu nadlegovanju predstavnikov civilne družbe in aktivistov opozicije, opažamo kratkotrajna policijska pridržanja. Pazljivo spremljamo pritožbe opozicije o „prisilnem vpoklicu“ v vojsko.

Ne moremo torej zanikati, da je podoba stanja mešana. Kljub temu pa smo prepričani, da moramo nadaljevati s svojo politiko sodelovanja in s podporo napredku. To je prava pot za naše odnose z Belorusijo. Pri razmišljanju o nadaljnjih usmeritvah naše politike moramo upoštevati širše strateške interese na tem območju in učinke finančne krize.

Na teh razmislekih temelji naš sklep z dne 16. marca. Sklep, ki restriktivne ukrepe podaljšuje za eno leto, ohranja odpravo omejitev potovanj za nekatere beloruske uradnike za devet mesecev.

Podrobni pregled, predviden ob izteku devetmesečnega obdobja, bo osredotočen na pet področij, navedenih v sklepih Sveta iz oktobra 2008. Ta področja zajemajo reformo volilnega sistema in druge konkretne ukrepe v prid večjemu spoštovanju demokratičnih vrednot, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi svobode izražanja in svobode medijev, ter svobode zbiranja in političnega združevanja.

Trdno smo prepričani, da bo podaljšanje zamrznitve, sprejeto prejšnji teden, pripomoglo k uresničitvi naših političnih ciljev. Omogočilo nam bo še naprej opozarjati naše beloruske partnerje na pojave na področju človekovih pravic, ki nam povzročajo skrbi. Še posebej pomembna bo vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah v naslednjem mesecu.

Po odpravi prepovedi dvostranskih političnih stikov se vrstijo obiski na visoki ravni, vključno z obiskom ministrske trojke konec januarja. Namen teh stikov je spodbujati Belorusijo in razjasniti razlike v pričakovanjih. Upamo, da se bo dialog v naslednjih mesecih nadaljeval.

Prepričani smo, da moramo z Minskom sodelovati konstruktivno. Ostajamo pa realisti in ne pričakujemo nikakršnih dramatičnih sprememb. Za preobrazbo je potreben čas, v skupnem interesu pa je, da izkoristimo vsako priložnost za spodbujanje nadaljnjega napredka.

Pomembno je, da našo politiko sodelovanja odkrito podpirajo predstavniki civilne družbe v Belorusiji, ki so pred kratkim sodelovali v zelo konstruktivni razpravi s poslanci Parlamenta. Vzdržujemo tudi redne stike s predstavniki beloruske civilne družbe in nameravamo nadaljevati z dialogom, pa tudi s podporo civilni družbi in neodvisnim medijem v Belorusiji.

Naj sklenem z nekaj besedami o Vzhodnem partnerstvu, ki ga je prejšnji teden potrdil Evropski svet in bo aktivirano na majskem vrhu. Belorusija spada med šesterico držav Vzhodnega partnerstva. Trdno smo prepričani, da mora biti Belorusija vključena v to novo pobudo od vsega začetka. Obseg njene vključitve v dvostranskih dogajanjih pa bo odvisen od vrste dejavnikov, zlasti od napredka na nekaterih področjih, ki sem ji pravkar omenil.

Zahvaljujem se Parlamentu za javno podporo sklepom ponedeljkovega srečanja Sveta. Nedvomno bo podrobni pregled čez devet mesecev ključ za vse nadaljnje odločitve in bo pomembno vplival tudi na naše splošne odnose z Belorusije v prihodnje. Svet bo z veseljem obveščal Parlament o dogajanjih in pozdravlja vaše nadaljnje prispevke k razpravi.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − (FR) Gospod predsednik, Belorusija je na razpotju.

Pravkar je Svet potrdil začasno odpravo prepovedi izdaje vizumov do konca leta, Evropski parlament pa sprejema resolucijo. Čas je za začetni pregled naše politike do Belorusije po šestih mesecih od odprave sankcij – oktobra 2008 – in za razmislek o tem, kaj nas čaka v naslednjih devetih mesecih.

Osebno sem prepričana, da je bil oktobrski sklep Evropske unije o začasni odpravi sankcij pravilen in da je začasna odprava sprožila pozitivne procese.

Belorusija je sprejela ukrepe, ki nedvomno vodijo k večji demokraciji. V mislih imam zlasti vrnitev dveh neodvisnih časnikov v kioske, končno legalizacijo organizacije gospoda Milinkeviča, sodelovanje z OVSE/ODHIR na področju volilne zakonodaje, ter različne kongrese opozicijskih strank in nevladnih organizacij – na primer Unije Poljakov v Belorusiji – ki so jih lahko izvedli. Ta napredek je sicer res omejen in nezadosten, je pa novost in na splošno vendarle lahko ugotovimo, da je napredek v teku.

Zato je to mešano poročilo naletelo na mešan odziv v Evropski uniji, ob uravnoteženem sklepu na zadnjem sestanku Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose. Nadaljnja začasna odprava sankcij nam omogoča ohraniti dialog, za kar nas je izrecno prosila sama civilna družba, tudi na forumu v Evropskem parlamentu 4. marca.

Ob tem pa si pridržujemo orodje, ki ga imamo na razpolago, saj bomo lahko konec leta sankcije obnovili, če bomo presodili, da je do takrat doseženi napredek nezadosten, ves čas pa bomo lahko pozorno spremljali stanje oziroma napredek na petih glavnih področjih, naštetih v sklepih Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose iz lanskega oktobra. Nadalje lahko prek naše delegacije v Minsku Komisija aktivno analizira stanje na terenu.

Gospe in gospodje, pozdravljam pobudo Evropskega parlamenta, naj delegacija članov Odbora za zunanje zadeve in delegacija Evropskega parlamenta za odnose z Belorusijo čez 10 dni obiščeta Minsk in na srečanjih z oblastmi ter različnimi drugimi akterji okvirno ugotovita, kakšno je dejansko stanje.

Istočasno bom tja poslala tudi svojega direktorja, odgovornega za območje, in poskrbela za njegovo tesno sodelovanje z delegacijo Evropskega parlamenta. Vzpostavitev novega dialoga o človekovih pravicah z Belorusijo je naslednji opazen korak naprej, ki nam bo omogočil bolje strukturirati naše zahteve in poglobiti naše razprave.

Prvi sestanek v okviru tega dialoga naj bi bil v naslednjih dneh v Minsku; na tem sestanku bo Evropska unija odprla vsa vprašanja. Pred sestankom in po njem se bomo sestali s člani civilne družbe, da bomo lahko uporabili tudi njihovo znanje ter izkušnje.

Gospe in gospodje, pri razvoju naših odnosov s to sosedo, ki leži v osrčju Evrope, si moramo vzeti čas in pretehtati njihove odzive, dolgoročno pa tudi napredek Belorusije. Odzive, ki nam bodo omogočili Belorusijo približati naši evropski družini in njenim vrednotam, saj je po besedah predsednika Sveta Evropski svet prejšnji petek sprejel sklep, da Belorusijo vključi v Vzhodno partnerstvo, konkretneje v njegovo večstransko razsežnost, platforme. Partnerstvo bo omogočilo Belorusiji razviti nova omrežja podpore in izmenjave z vsemi sosedami, tudi v prid beloruski civilni družbi, ki se želi rešiti iz izolacije in se vključiti v forum o civilni družbi.

Glede udeležbe Belorusije v dvostranskem sklopu Vzhodnega partnerstva je besedilo predloga Komisije nedvoumno: Razvoj dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in Belorusijo je danes in bo tudi v prihodnje odvisen od razvoja politične situacije v državi.

In končno, v razmerah finančne in gospodarske krize, ki resno ogroža tudi vse naše vzhodne sosede, se osebno nagibam k ukrepom gospodarske pomoči Belorusiji. Pomemben prvi korak je napravil že MDS, ob aktivni podpori svojih evropskih članic, z odobritvijo 2 milijard USD posojila za obvladovanje neposrednih posledic krize, pri čemer govorim o uravnovešenju plačilnih bilanc. V drugi fazi bi morali Belorusiji omogočiti dostop do posojil EIB in ugodnejših posojil EBOR za financiranje projektov v zvezi z vseevropskimi omrežji, pa tudi za zagotovitev večje raznolikosti gospodarskih povezav države.

Istočasno pa Komisija tudi krepi tehnične dialoge z Belorusijo na področjih skupnega interesa, na primer področjih energije, transporta, carin, standardov, dolgoročno pa tudi gospodarstva.

Naj za zaključek povem, gospe in gospodje, da bo za okrepitev teh dialogov Parlament naslednji teden sprejel resolucije o Belorusiji, Komisija pa bo resnično pazljivo preučila vaša priporočila. Osebno iskreno upam, da bomo tudi v naslednjih mesecih tesno sodelovali pri presojanju stanja in pri dialogu z Belorusijo, njenimi oblastmi in civilno družbo, in upam, da nas bo ta prvi korak vodil v poglobitev sodelovanja na podlagi konkretnega napredka.

  Charles Tannock , v imenu skupine PPE-DE. - Gospod predsednik, odnose EU z Belorusijo trenutno vodijo pragmatični premisleki na obeh straneh. Leta politike izolacije niso pripeljala nikamor, kar je zdaj, sicer nekoliko pozno, spoznal tudi Svet. Ta politika vsekakor ni niti malo omajala trde roke oblasti zadnjega evropskega samozadostnega diktatorja, predsednika Aleksandra Lukašenka.

Pred dvema tednoma sem imel tu, v Strasbourgu, priložnost srečati dva ugledna disidenta iz Belorusije, in z njima razpravljati o političnih dogajanjih v njuni domovini. Eden od njiju, Aleksander Kazulin, je bil pred kratkim izpuščen iz političnega zapora, in to je eden od razlogov, ki so EU nagnili k bolj naklonjenim stališčem do Lukašenka.

Politično zatiranje pa v Belorusiji vseeno ostaja resen problem. Zato je vprašanje, ali nas otoplitev odnosov med EU in Belorusijo sploh kam vodi, saj je sedanje nagibanje k EU morda samo igra predsednika Lukašenka z Rusijo. Vsekakor pa je to bolje kot oklepati se neuspešne politike bojkota iz zadnjega desetletja.

Svet mora pri Belorusiji nujno uporabljati politiko korenčka in palice: če bomo Lukašenku ponudili jasne spodbude k notranjim političnim reformam, se bo morda odzval pozitivno. Enako pa mora tudi vedeti, da ne more nadaljevati po dosedanji poti in da bo vsak znak zaostritve avtoritarnega delovanja ali zatiranja povzročil prekinitev približevanja in zmanjšanje podpore EU Belorusiji pri njenih prizadevanjih za članstvo v STO. V tem trenutku bi bilo po mojem mnenju povabilo Lukašenka v Prago na majski vrh, na katerem bo aktivirano Vzhodno zavezništvo, lahko korak preveč. Tesnejše odnose moramo povezati z otipljivimi zavezami režima k spremembam v njegovem delovanju.

Belorusijo moramo tudi prepričati, da bi bilo njeno priznanje gruzijskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije kot neodvisnih držav – ki ju je doslej priznala samo Rusija – nesprejemljivo. Prepričan sem, da se skuša Belorusija izviti izpod ruskega nadzora in to priložnost moramo izkoristiti. Nedvomno sta pri spodbujanju resničnih sprememb v Belorusiji potrebna potrpežljivost in prizadevnost EU, a nagrada – vrnitev Belorusije nazaj v evropsko družino narodov – je vredna truda.

  Jan Marinus Wiersma, v imenu skupine PSE. – (NL) Gospod predsednik, tudi mi z veseljem podpiramo nadaljevanje politike Evropske unije, ki odpira možnosti dialoga in tesnejšega sodelovanja z beloruskim režimom. S tem se ukvarjamo že šest ali sedem mesecev in v prihodnjem obdobju bomo videli, ali bodo namere Evropske unije obrodile kakšne sadove. To ne spremeni dejstva, da bomo še naprej dvomili v namene vlade, za katero vemo, da ni demokratična. Osebno sem imel že večkrat čast, da sem bil v stikih z režimom in, verjemite mi, predsednik Lukašenko se ni čez noč prelevil v demokrata.

Za njegovo željo po tesnejšem sodelovanju z Evropsko unijo stojijo drugi razlogi, je pa res, da to njegovo željo lahko uporabimo za pritisk nanj k nadaljevanju poti, na katero se je pred kratkim usmeril z vrsto pozitivnih ukrepov na področju človekovih pravic. Podobno kot gospod Tannock menim, da je še prezgodaj razmišljati, ali naj ga nagradimo s članstvom v Vzhodnem partnerstvu. Resničen dialog o človekovih pravicah je treba šele vzpostaviti, kršitve človekovih pravic pa se še dogajajo.

Kar se tiče dialoga o človekovih pravicah, smo prepričani, da moramo opoziciji omogočiti polno vlogo v njem. Opozicijo v zadnjih letih podpiramo na vse mogoče načine, tudi s tem, da smo ji dvakrat podelili nagrado Saharova. Minsk meni, da taka podpora opoziciji ni sprejemljiva. Imamo pa precedenčne primere: že šest ali sedem let osebno sodelujem v poskusih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropskega sveta, da bi vzpostavili dialog, v katerem bi sodelovala beloruska vlada in nato še opozicija. Poskusi niso uspeli, pomenijo pa precedenčni primer za tako zbiranje za isto mizo.

Evropska politika, kakršno želimo, mora odločno prispevati k večji svobodi in odprtosti. Točke, ki jih imamo za pomembne, so naštete tudi v resoluciji, o kateri razpravljamo. Če bomo glede teh točk v naslednjih mesecih opazili napredek, smo prepričani, da bo mogoče takrat restrikcije EU ukiniti.

Rad pa bi dodal še nekaj točk. Prvič, menimo, da mora Komisija upoštevati tudi to, da v Belorusiji Evropsko unijo premalo poznajo, satelitska TV postaja pa tega ne bo spremenila. Več mora storiti država sama in več je treba delati v državi sami. Drugič, nujno prosim, da oblasti v Minsku vprašate, ali ni že čas, da odpravi vse omejitve potovanj otrokom Černobila.

Moj zadnji komentar pa je nekoliko bolj oseben. Nove razmere so prinesle vsaj nekaj, in sicer, prvič v šestih ali sedmih letih sem dobil vizum, ki je meni in delegaciji Parlamenta omogočil nekajtedenski obisk v Belorusiji, in to priložnost bom z veseljem izkoristil.

  Janusz Onyszkiewicz, v imenu skupine ALDE. – (PL) Ob odpravi sankcij proti Belorusiji smo upali, da bo proces mehčanja sistema nekoliko uspešnejši. Izkazalo pa se je, da ni tako. Predhodni govorniki so to že omenili, rad pa bi nas spomnil tudi, da ni bila registrirana še nobena druga politična stranka, da grožnja preklica registracije že obstoječih strank še ni odpravljena, da časopisom, ki bi jim lahko bila odobrena distribucija, ta še ni odobrena, in da so se obnovili spletni napadi na internetna spletišča, kakršno je spletišče Radia Svobodna Evropa. Nadalje se je predsednik Lukašenko odločil odpotovati iz Minska, tako da se obisk gospe Ferrero-Waldner ni mogel nadaljevati. Menim, da to ni prijateljska gesta, niti ne kaže, da bi spoštoval in razumel pomen stikov z Evropsko unijo.

Res je, da predsednik Lukašenko še ni priznal Abhazije in Osetije, je pa obiskal Abhazijo in videti je, da ta dva partnerja – ne bom rekel državi, saj Abhazija za nas seveda ni država – vzpostavljata tesno gospodarsko sodelovanje. Kar se tiče opozicije, jo predsednik Lukašenko označuje za „peto kolono“ in nobenih znakov ni, da bi jo bil pripravljen priznati, kot v vseh drugih državah, za pomemben element političnega življenja.

Mislim pa, da bi s tem v zvezi morali ohranjati določen dialog. Strinjam se z besedami gospoda Tannocka, da predsednik Lukašenko ne bi smel biti povabljen v Prago. To bi bilo vsekakor preveč, dejansko pa bi morali znatneje in učinkoviteje uporabiti drug instrument, ki ga imamo na voljo, namreč finančni instrument v obliki financiranja demokratičnega in gospodarskega napredka. S tem v zvezi bi rad postavil vprašanje – ne zanima me, koliko sredstev smo dodelili, pač pa, koliko smo jih porabili za podporo demokraciji v Belorusiji lansko leto in leta 2007, če ne štejemo podpore radiu?

  Konrad Szymański , v imenu skupine UEN. – (PL) Komisarka, naš poskus v obliki začasne odprave sankcij proti Belorusiji se mora nadaljevati, da bomo lahko izkoristili vse možnosti vzpostavitve dialoga s to državo. Beloruske oblasti pa se morajo zavedati, da je čas za ta poskus omejen in da s svojimi predlogi ne bomo čakali v neskončnost.

Biti moramo tudi zelo previdni. V prvih mesecih smo si lahko ustvarili le medlo sliko o namenih oblasti v Minsku. V tem času pa se nadaljuje zatiranje Združenja Poljakov v Belorusiji, izganjajo katoliške duhovnike, urad v Minsku pa je tudi zavrnil registracijo televizijske postaje Belsat, edine neodvisne postaje, ki oddaja v Belorusiji. To je dovolj razlogov, da predsednika Lukašenka ne smemo povabiti na vrh EU v skladu s pozivi beloruske opozicije.

  Jacek Protasiewicz (PPE-DE). – (PL) Gospod predsednik, predsednik vlade, komisarka, strinjam se s komisarko, da je bil sklep Sveta podaljšati sankcije proti Belorusiji za eno leto in jih obenem začasno odpraviti za devet mesecev smotrna rešitev. Belorusijo vabimo k sodelovanju z nami, nismo pa pozabili, da je še zadnja preostala nedemokratična država v Evropi.

Kljub pozitivnim spremembam v Belorusiji v zadnjem času, o katerih je govoril gospod Vondra, ne moremo reči, da tam spoštujejo temeljne človekove pravice, na primer svobodo govora, pravico do izražanja političnih stališč, ali da spoštujejo pravice narodnih in verskih manjšin. Kljub temu ponujamo Belorusiji sodelovanje v Vzhodnem partnerstvu, saj verjamemo, da bo to koristilo, predvsem beloruskim ljudem.

Vzhodno partnerstvo pomeni priložnost za cenejše vizume, tesnejše gospodarsko sodelovanje in finančno podporo civilni družbi. Tako lahko Belorusija po dolgoletni izolaciji žanje koristi od nove politike. V stolpec stroškov pa lahko vpišemo nedvomno cinično zlorabo naše dobre volje, ko podeljujemo verodostojnost nedemokratičnemu režimu. Beloruska vlada, ki nadzira glavna sredstva javnega obveščanja in jih uporablja ne za obveščanje, ampak za propagando, že zmagoslavno objavlja, da Evropska unija sprejema „beloruski model“, po katerem sta lahko demokracija in svoboda omejeni. V tej dvorani moramo nedvoumno povedati, da imajo Belorusi enake pravice kot državljani vseh drugih svobodnih evropskih držav, to pa pomeni tudi svobodo demonstracij v Minsku na današnji dan, ob 91. obletnici neodvisnosti Belorusije. Sodelovanje v Vzhodnem partnerstvu je namenjeno temu, da se bodo svojih pravic zavedli, če pa bodo beloruske oblasti to ovirale, ne bodo mogle več računati na partnerstvo in dobre odnose z Zahodom, zlasti na visoki ravni, ki jo je omenil gospod Vondra, in zlasti ne glede majskega vrha v Pragi, namenjenega Vzhodnemu partnerstvu.

Dokler bodo v Belorusiji politični aktivisti v zaporih, dokler bodo mlade aktiviste demokratične opozicije nasilno pošiljali v vojsko, dokler bo policija nasilno dušila demonstracije in dokler bodo kaznovali novinarje za njihove besede in članke, beloruski voditelji ne morejo pričakovati partnerstva in prijateljskega odnosa od evropskih voditeljev, od Sveta, od Komisije ali od Parlamenta.

  Justas Vincas Paleckis (PSE). – (LT) Belorusija leži v središču Evrope in prepričan sem, da bi morali biti v njenem interesu dobri odnosi tako z Evropsko unijo kot z drugo sosedo, Rusijo. Sodelovanje v partnerskem programu Evropske unije ji odpira take priložnosti.

Neodvisna, stabilna Belorusija na poti k demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in socialno-tržnemu gospodarstvu je v interesu Evropske unije, zlasti pa neposrednih sosed Belorusije, Litve, Latvije in Poljske. Prepričan sem, da si tudi belorusko ljudstvo tega vedno bolj želi.

Politika izolacije Belorusije je bila neutemeljena, in to moramo povedati jasno in glasno. Na drugi strani pa med Brusljem in Minskom ne more biti pravega dialoga in razumevanja, dokler režim omejuje svobodo govora in svobodo mišljenja ter delovanje strank in opozicije.

Nisem prepričan, ali je že napočil čas, ko bi bilo treba v Bruslju razgrniti rdečo preprogo za vse voditelje Belorusije.

Belorusija je edina država v Evropi, ki še izvaja smrtno kazen, čeprav se je število usmrtitev po izračunih organizacij za človekove pravice že dramatično zmanjšalo. Prepričan sem, da smo vsi poslanci Evropskega parlamenta, ne glede na to, v katero skupino spadamo, zelo nezadovoljni s takim stanjem in da hočemo, da Minsk čim prej ukine smrtno kazen.

Belorusija načrtuje, da bo v sedmih letih zgradila jedrsko elektrarno v neposredni bližini meje z Litvo. Naj vas spomnim, da se je Evropska komisija zavezala, da bo pazljivo spremljala, kako beloruska vlada spoštuje pravila IAEA in drugih mednarodnih organizacij, in da bo poskrbela, da bo jedrska elektrarna izpolnjevala vse veljavne varnostne zahteve.

  Predsednik. - Sledi čas za postopek „catch-the-eye“.

Število prijav za govore pred menoj je preveliko, veliko jih prihaja iz Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov. Besedo bom dal samo trem članom.

  Christopher Beazley (PPE-DE). - Gospod predsednik, postopek „catch-the-eye“, za kakršnega smo se dogovorili v tej zbornici, ne predvideva, da bi lahko predsednik izbiral govornike po tem, kateri skupini pripadajo. Po mojem pojmovanju postopka „catch-the-eye“ se vam, predsedniku, prijavi vsak poslanec kot posameznik. Vaše besede, da boste dovolili govoriti samo trem članom skupine PPE-DE, se mi zdijo obžalovanja vredne. To ni v skladu s Poslovnikom.

  Predsednik. - Gospod Beazley, tak postopek uporabljamo že od nekdaj in ga bomo tudi v prihodnje, kadar bom predsedoval jaz.

Ker prijave prihajajo sočasno, saj praktično vsi poslanci prosijo za besedo v istem trenutku – in ker sem omejen na pet prijav za besedo - ne morem podaljšati časa za postopek, ne da bi posegal v čas za druge razprave. Nadalje je to praksa, ki smo jo vedno uporabljali; če jo spremenimo zdaj, bi to pomenilo odstopanje od prejšnjih zasedanj.

Gospod Beazley, ta točka dnevnega reda je jasna. Nima smisla vztrajati in ne bom vam dal besede. Ne bom vam dal besede. Točka je pojasnjena.

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Danes ljudstvo Belorusije praznuje dan neodvisnosti. Naj vas spomnim, da se je 25. marca 1918 Belorusija proglasila za republiko. Prav zdaj, med našo razpravo, potekajo v Minsku, na trgu pred Akademijo znanosti, demonstracije, ki jih je organizirala demokratična opozicija. Na trgu se je zbralo pet tisoč ljudi. Upam, da proti njim ne bodo uporabili represivnih ukrepov. Zato bi, enako kot že v preteklosti, zlasti pa danes, rada izrazila solidarnost z vsemi Belorusi po svetu, še posebej pa z Belorusi, ki so se zbrali na enem od trgov v Minsku, tistimi, ki jim je pri srcu duh neodvisnosti in svobode.

Kar se tiče dialoga z Belorusijo, je ta potreben, a ne za vsako ceno. Kar lahko Evropska unija napravi brez popuščanj režimu, pač pa s spodbujanjem dialoga s civilno družbo, je kar najhitrejša rešitev vprašanja cene schengenskega vizuma. Schengenski vizum, ki stane 60 EUR, je mnogo predrag za številne Beloruse. Naj vas spomnim, da je schengenski vizum za ruske državljane pol cenejši.

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). – (PL) Pomembno je neprestano graditi nove odnose med Evropsko unijo in Belorusijo. Nedvomno moramo vzpostaviti stanje, v katerem bodo temeljne človekove pravice beloruskih državljanov spoštovane, in nesprejemljivo je, da danes niso spoštovane pravice, kakršne so svoboda izražanja, svoboda mišljenja, pravica do volitev ali neodvisno sodstvo.

Zato se strinjam s filozofijo spodbujanja Belorusije na poti k demokraciji, in vesel sem odločitve, da Belorusijo vključimo v novi program krepitve Vzhodne politike EU prek Evropske sosedske politike. Prepričan sem, da bo to pomagalo Belorusiji k večji stabilnosti in varnosti ter prispevalo k dvigu življenjskega standarda državljanov. Skupnost mora še naprej zagotavljati finančno pomoč prizadetim na tem območju in posredovati ob kršitvah državljanskih pravic. Ponavljam: posredovati ob kršitvah državljanskih pravic.

  Árpád Duka-Zólyomi (PPE-DE). – (HU) Evropska politika do beloruskega vprašanja je bila jasna. Najpomembnejše so bile človekove pravice in proces demokratizacije. Nismo nasprotovali približevanju, a naši pogoji so bili jasni; danes pa so zadeve znatno drugačne.

Res je, kar nam pripovedujejo beloruski politični aktivisti in neodvisni strokovnjaki: režim se ni bistveno spremenil, spremembe so samo kozmetične. Res so izpustili nekaj političnih zapornikov, na njihovo mesto pa so prišli drugi, mlade aktiviste pa namesto v zapor pošiljajo v vojsko. Spremembe so drugje, režim pa se ni spremenil.

Mnogi v EU verjamejo, da je uspeh Vzhodnega partnerstva odvisen tudi od Belorusije. Bruselj mora zapolniti vrzel, ki jo je odprlo omahovanje Ukrajine, v ta namen lahko celo predsednik Lukašenko obvelja za sprejemljivega. Institucijam EU je uspelo pobiti pogoje, ki so jih postavile same. Večletno delo Komisije je izničil en sam obisk Javierja Solane. Predsednik Lukašenko se je čutil dovolj močnega, da je odpovedal obisk gospe Ferrero-Waldner. Namesto da bi sprejel pogoje, si je Minsk poiskal partnerja v ljubitelju kompromisov Javierju Solani.

  Elisabeth Schroedter (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisarka, predsednik Sveta, zelo pazljivo sem vas poslušala. Zeleni smo za dialog, ampak le za kritičen dialog, z drugimi besedami, za dialog, ki ni laskanje diktatorju.

Dialog mora služiti napredku na področju človekovih pravic v tej državi, na primer za to, da se lahko v državo legalno vrne Evropska univerza za humanistiko ali da svoboda izražanja ne bo več omejevana ali da bodo lahko demonstracije, kakršne so današnje, potekale brez ovir. Dialog mora krepiti demokratične sile. Samo tako bo smiseln. Ne sme zabadati noža v hrbet demokratičnim silam. Vprašanja človekovih pravic morajo v tej fazi pomeniti osrednjo temo, država pa mora sprejeti instrumente EU na področju človekovih pravic.

Tudi jaz sem prepričana, da je za partnerstvo prezgodaj. Ne glede na to je treba znižati cene vizumov.

  Erna Hennicot-Schoepges (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, vsi ukrepi, ki jih naštevata Svet in komisarka, so bili odobreni, ker izboljšujejo razmere za prebivalstvo.

Ali pa je prav, da dopuščamo diktatorju, da si lasti mesto na vrhu? Ali ni to žalitev za tiste, ki so bili do nedavnega zaprti ali ki so še zaprti? Komisarka, minister, rada bi vama zastavila zelo odkrito vprašanje: ali bi lahko Belorusija na kakšen način od evropskih organov izsilila povabilo na vrh v Pragi, povabilo, ki bi bilo po moji oceni nezasluženo in neprimerno?

  Predsednik. - Gospe in gospodje, ostalo nam je še nekaj časa in lahko dam besedo še nekaterim govornikom s seznama. To ni v nikakršni zvezi s prejšnjo razpravo. Gre samo za smotrno vodenje, ki se ga vedno držim v postopku „catch-the-eye“.

  Alessandro Battilocchio (PSE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, (...) z veseljem ob beloruski novi pripravljenosti sodelovati z evropsko unijo in mednarodno skupnostjo. Zelo previdni smo, kadar imamo opravka s predsednikom Lukašenkom, ampak nova usmeritev na tem področju je dobrodošla. Ne bomo nehali opozarjati, da je potreben temeljit in vsebinski premik na področju spoštovanja človekovih pravic.

Glede ene zadeve sem prepričan, da bi lahko Komisija od Minska zahtevala jasnejše in doslednejše obnašanje. V mislih imam več deset tisoč otrok, ki po nekaj mesecev prebijejo pri evropskih družinah. Že vrsto let beloruska vlada ravna absurdno, včasih nepojmljivo, pogosto prekliče obiske otrok v zadnjem trenutku, s tem pa spravlja v hudo stisko družine gostiteljice in še dodatno prizadeva otroke, ki pogosto kot sirote iz neurejenih družin obiskom že tako ali tako niso naklonjeni. Poskusimo to prakso čim prej spremeniti.

  Zita Pleštinská (PPE-DE). – (SK) Slovaška danes praznuje 21-letnico demonstracij s svečami v Bratislavi. Na dan 25. marca 1988 sta kristjane, ki so mirno demonstrirali za svobodo tiska in svobodo vere, surovo razgnali policija in vojska. Demonstracije s svečami so pomenile zgodovinski prihod dolgo pričakovane svobode na Slovaško, zato dobro razumem strahove svojih kolegov glede spremembe odnosa EU do predsednika Lukašenka.

Trdno sem prepričana, da predsednik Lukašenko ne bi smel priti v Prago. Glede na osebne izkušnje s totalitarnim režimom na Slovaškem ne verjamem, da se je totalitarni vodja sposoben preobraziti v demokrata po srcu in mišljenju. Do tega ga lahko privedejo le pragmatični razlogi. Gospe in gospodje, bolj bi morali prisluhniti beloruski opoziciji, Aleksandru Milinkeviču, sankcije proti Belorusiji pa bi smeli odpraviti šele, ko bi se prepričali, da je ta država postala resnično demokratična.

  Predsednik. - Na seznamu je tudi gospod Beazley, ampak videti je, da je od ogorčenja nad menoj zapustil dvorano. Zato mu ne morem dati besede.

  Alexandr Vondra, predsednik Sveta. − - Gospod predsednik, rad bi se vam zahvalil za vsa mnenja. Kot sem povedal že v uvodnih pripombah, smo v zadnjih mesecih priča korakom beloruskih oblasti v smeri pričakovanj, ki smo jih izrazili v sklepih Sveta oktobra 2008. Ti koraki so v beloruskem okolju pomembni. Podoba pa ostaja mešana, in mislim, da je razprava to potrdila. Želimo si še novih korakov, na primer sprememb pri kazenskem sodstvu, registracije novih medijskih kanalov in novih nevladnih organizacij v Belorusiji.

Pri prihodnjih pregledih restriktivnih ukrepov bomo upoštevali stanje v Belorusiji in ukrepe vlade. Ocenjevali bomo napredek na področjih, naštetih v sklepih Sveta iz oktobra 2008; to že redno delamo, o napredku pa se posvetujemo tudi s člani opozicije – le teden dni je na primer od mojega srečanja z Aleksandrom Kazulinom v Pragi.

Glede na napredek k demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in spoštovanju pravne države smo pripravljeni poglobiti svoje odnose z Belorusijo. Prepričan sem, da lahko Belorusiji nudimo konkretne spodbude v okviru Vzhodnega partnerstva, pa tudi drugače.

Naj se posvetim še živahni razpravi o vrhu, na katerem bo aktivirano Vzhodno partnerstvo, zlasti k ravni, na kateri bo na njem sodelovala Belorusija. Poslušajte pazljivo: o tej zadevi, o kateri mora biti v EU zagotovljeno popolno soglasje, nismo sprejeli še nikakršne odločitve. Podrobneje se ji bomo posvetili, ko se bo vrh približeval, in zaenkrat se ne bi rad spuščal v špekulacije. Pritisk pa pomeni že to, da nismo poslali še nikakršnega povabila.

Še enkrat bi se vam rad zahvalil za zanimivo razpravo in dragocene prispevke. Zelo cenimo interes in aktivno sodelovanje Evropskega parlamenta v zvezi z Belorusijo. V spodbudo nam je vaša podpora politiki sodelovanja EU. Belorusija je pomembna soseda EU, zato vse nas dogodki v tej državi zanimajo in zadevajo. Pomembno je, da Minsku pošiljamo jasna in dosledna sporočila in vesel sem, da nas Parlament pri tem lahko podpira.

Sodelovanje je pomembno, saj nam najbolje omogoča prispevati k spremembam, ki si jih v Belorusiji želimo in ki so pomembne za širše interese EU. Kot sem povedal v uvodnih pripombah, sem pripravljen še naprej obveščati Parlament o dogodkih, in prepričan sem, da to velja tudi za naslednja predsedstva, nenazadnje tudi o predvidenem podrobnem pregledu, o katerem se je dogovoril Svet prejšnji teden.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, spet bom zelo kratka.

Vemo, da je Belorusija dosegla določen napredek, seveda pa mora storiti še marsikaj. Jasno je tudi, da je politika izolacije Belorusije preživela in da je dialog edini učinkoviti način, na katerega lahko vplivamo na prihodnost demokracije v tej državi.

Seveda, gospa Schroedter, ta dialog je kritične vrste, to je popolnoma jasno. Evropska unija se je s tem v zvezi zavezala, da bo zelo pazljivo spremljala napredek na petih ključnih področjih: političnih zapornikov, volilne zakonodaje, svobode medijev, svobode nevladnih organizacij in svobode zbiranja. Trenutno vodje naše misije v Minsku redno sestavljajo poročila, ta proces pa bo dopolnil dialog o človekovih pravicah.

Seveda ostajajo odprta še druga vprašanja, nenazadnje vprašanje univerz. Zahtevali smo oceno napredka na omenjenih petih področjih, in po mojem mnenju je ta ocena potrebna. Prav tako pomembno pa je, da damo tudi svojo besedo, in sicer, da bomo tudi sami storili prve korake, če bomo opazili napredek.

Z našega stališča je tak proces potreben, je pa še v povojih in zahteva stalno pozornost. V ta namen je potreben nadzor.

Ob tem pa naj povem še – in upam, da nam je jasno, da je stvar popolnoma poštena in pravilna – da je Belorusija v tem času sklenila dvostranske sporazume z nekaterimi državami, zlasti z Italijo, o vprašanjih, povezanih z otroki. Menim, da je to zelo pomembno, in vsi ugotavljamo določen napredek.

Tudi glede vizumov je stanje jasno. Posamezne države članice lahko znižajo cene vizumov za določene kategorije prosilcev, tudi za državljane. Splošnega sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov pa zaenkrat ne moremo sprejeti, saj je pogoj za to polno delovanje Vzhodnega partnerstva ali Sosedske politike.

Na koncu vam lahko glede jedrske energije povem, da je novembra obiskala Belorusijo delegacija Komisije. Pogovarjali smo se o energiji in izmenjali stališča na najvišji ravni glede mednarodne varnosti in zaščite. Seveda bomo pri svojih stališčih vztrajali.

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.