Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2169(INL)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0043/2009

Razprave :

PV 06/05/2009 - 15
CRE 06/05/2009 - 15

Glasovanja :

PV 07/05/2009 - 9.18
CRE 07/05/2009 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0389

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 7. maj 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustna obrazložitev glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Jo Leinen (A6-0145/2009)

 
  
MPphoto
 

  Michl Ebner (PPE-DE). (DE) Gospod predsednik, nova vloga Parlamenta po Lizbonski pogodbi bo zelo pomembna in upam, da bo Parlament kar najbolje izkoristil priložnosti, ki so mu dane. Kot član etnične manjšine, ki je tradicionalno prisotna v Evropski uniji, sem posebej vesel, da so pravice etničnih manjšin prvič omenjene kot individualne pravice v členu 2. Upam, da bodo skupinske pravice čim prej sledile.

Prostovoljno se bom upokojil, po svoji volji, vendar ne brez občutka nostalgije, po petih letih, kar sem bil poslanec tega Parlamenta, in petnajstih letih poslanskega mandata v Rimu. Kot italijanski državljan, katerega materni jezik je nemščina, avstrijsko-slovenskega izvora ter tirolskega značaja – pravi Evropejec – sem bil posebej zadovoljen, da smo vsi združeni v Parlamentu kot manjšine in da so manjšine dobile priložnosti. Mnogi še niso zaznali, da pripadajo manjšini, toda upam, da to vse bolj čutijo, vključno z državami. Hvaležen sem Parlamentu za razumevanje manjšin, ki je bilo pokazano.

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). (LT) Za poročilo in resolucijo gospoda Leinena sem volila iz naslednji razlogov. Navajeni smo ponavljati, da je Evropski parlament edina institucija Evropske unije, ki jo neposredno izvolijo ljudje. Glede na to, da to institucijo izvolijo ljudje, pa so bila pooblastila Evropskega parlamenta do zdaj nezadostna.

Zato mislim, da kar smo sprejeli danes, to je nova pooblastila Parlamenta pri izvajanju postopka soodločanja, nova pooblastila v povezavi z upravljanjem proračuna, nov postopek odobritve in nova nadzorna pooblastila, je zelo pomembno. Prav tako menim, da bo Lizbonska pogodba okrepila demokratično legitimnost Evropske unije, posebej če povečamo pooblastila Parlamenta za uporabo postopka soodločanja.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, zdaj razumem, kakšna je taktika: gre za spregled glasov in izvajanje Lizbonske pogodbe, kot da bi volivci v Franciji, na Nizozemskem in Irskem dejansko dali svoj da.

Drugega za drugim vključuje njene najspornejše člene in določbe: zunanjega ministra in zunanjo politiko, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in uskladitev pravosodja in notranjih zadev. Kolegi se bodo obrnili k irskim volivcem in rekli: „Prepozno je, da bi glasovali proti, saj smo izvršili celotno stvar, tako bi vse samo spravili v slabo voljo in se izolirali, ko pa je večji del Lizbonske pogodbe v veljavi že de facto, če ne de jure

Ne vem, če bo to delovalo. Odvisno je od irskih volivcev, vendar bi bil razočaran, če bi podlegli pritisku. Seveda morajo sami sprejeti odločitev, toda gre za ljudi, katerih očetje so premagali Britanski imperij. Če bi podlegli Evropskemu parlamentu, mislim, da bi zgubili svojo vrednost kot narod.

 
  
MPphoto
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, naj se tudi jaz pridružim rastočemu številu zahval, ki ste jih prejeli prej. Zahvaljujem se vam za predsedovanje in potrpežljivost, ko smo prevzeli besedo.

Mislim, da je zelo pomembno, da v povezavi z Lizbonsko pogodbo priznamo, da še ni bila ratificirana in da se ne smemo obnašati, kot da je bila. Ne smemo spregledati volje volivcev, ki še je niso ratificirali, in držav, ki še je niso ratificirale.

Prav tako moramo upoštevati pravila igre in pravil ne spreminjajmo nekje na sredini. Na začetku ustavnega postopka so pravila določala, da jo morajo ratificirati vse države ali pa bo propadla. Francija in Nizozemska je nista ratificirali, zato je ustava propadla. Podobno so pri Lizbonski pogodbi pravila na začetku določala, da jo morajo ratificirati vse države ali pa propade. Ko pa so irski volivci izrekli svoj ne, smo se odločili nadaljevati in jih ponovno poslali na volišča.

Če resnično želite dobiti voljo ljudstva glede tega, predlagam britanski vladi, da izpolni svoje obveznosti iz manifesta in razpiše referendum o Lizbonski pogodbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, Irci bodo gotovo zelo nespametni, če bodo poslušali skeptični krilo britanske konzervativne stranke. Gospodu Hannahu lahko zagotovim, da Irci ne bodo – in še nikoli niso – poslušali skeptičnega krila britanske konzervativne stranke.

Njena agenda niti ni v najboljšem interesu Velike Britanije – je v najboljšem interesu konzervativne stranke. Sramota je, da je država, ki nam je dala Winstona Churchilla, poslala te ljudi v Parlament, da svoje ozkoglede interese postavljajo pred interese britanskih ljudi in interese Evrope.

Nenavadno je videti te privržence britanskih konzervativcev odsotne stranke Sinn Feina, ki niso bili v Parlamentu ne danes ne včeraj. Ne hodijo na zasedanja. Ne sodelujejo v parlamentarnih odborih. Ne vem, kako lahko dobijo plačo in plačilo stroškov, vendar so povedali Parlamentu, da bi odobritev tega in drugih poročil bila najhujša stvar, ki bi se lahko zgodila ta mandat, potem pa ne pridejo niti volit. To je popolna sramota.

 
  
  

- Poročilo: Antonio Masip Hidalgo (A6-0285/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Evans (PSE). – Gospod predsednik, po 15 letih bo to moj zadnji govor v Evropskem parlamentu in mislim, da je le malo bolj pomembnih vprašanj od celotnega vprašanja azila in kako se evropske države soočajo s tem izzivom.

Tudi to vprašanje nima lahkega odgovora. Če bi ga imelo, bi ga nekatere države do zdaj že našle. Predlagam, da je v resnici edini način za zmanjšanje števila obupanih ljudi, ki iščejo zatočišče ali azil v drugi državi, obravnavati temeljne vzroke, ki jih silijo v to, da zapustijo svoje domove in državo izvora. Zato je tako pomembno, da mi v EU in vse razvite demokratične države nudimo svetovanje, pomoč in podporo – tudi finančno – tistim državam, ki trpijo zaradi vojne, notranjega nasilja, pomanjkanja človekovih pravic in diskriminacije.

Prav tako moramo obravnavati revščino po svetu, ki prispeva k migracijskim pritiskom. Nikoli ne smemo obsojati ljudi, ki so prisiljeni zaprositi za azil ali za status begunca. Namesto tega bi morali biti do njih sočutni in jim ponuditi podporo. To je naš izziv danes.

 
  
  

- Poročilo: Jean Lambert (A6-0279/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, pravica do nadzora naših meja je poglavitna lastnost države in dodelitev pravice do bivanja ali državljanskih pravic je značilnost državljanstva. Če to prenesemo z nacionalne na evropsko stopnjo, EU obravnavamo kot eno samo jurisdikcijo s svojimi lastnimi zunanjimi mejami in ostalimi pastmi državljanstva. To nima podlage: nihče ni glasoval za ustanovitev Evropskega urada za azil. Seveda pa ustvarjamo novo birokracijo, ki bo zdaj imela interes, da v prihodnjih letih nenehno stremi k usklajevanju politike na evropskem nivoju, z ali brez javne podpore.

Odgovoriti moram – gre za drugo temo – na besede, ki so ciljale name in jih je pred par sekundami izrekel poslanec za Dublin, Gay Mitchell. Omenil je Winstona Churchilla in rekel, da je sramota, da Churchillova stranka pošilja v Strasbourg ljudi, kot sem jaz.

Naj končam svoj govor s citiranjem Churchilla na to temo. Rekel je: „Imamo svoje sanje in svojo nalogo. Smo z Evropo, ampak ne iz nje. Smo povezani, ampak ne združeni. Smo zainteresirani in pridruženi, ampak ne popolnoma prevzeti. In če bi nas evropski državniki naslovili z nekdaj rabljenimi besedami: „Ali naj govorim zate s kraljem ali s poveljnikom?“, bomo odgovorili z besedami žene iz Šunéma: ‚Ne, gospod, kajti prebivamo med svojimi ljudmi‘.“

 
  
  

- Poročilo: Ruth Hieronymi (A6-0260/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, zelo na kratko bi rad povedal, da sem volil za poročilo gospe Hieronymi. Prav tako se gospe Hieronymi zahvaljujem za tako odlično opravljeno delo v Odboru za kulturo in izobraževanje na avdiovizualnem področju. Vem, da bo zapustila Parlament in da je to bilo njeno zadnje poročilo za nas v Evropskem parlamentu, vsaj za nekaj časa.

Zelo pomembno je, da se avdiovizualna komponenta programa MEDIA Mundus razširi, tako da bo dostopna tudi za tretje države, vključno z afriškimi državami. To je način za razširitev sodelovanja. To je prav tako odlična oblika razvijanja sodelovanja in način za vzpodbujanje teh držav na pot k boljšemu življenju in boljšemu razvoju. To je prav tako sredstvo, s katerim lahko prevzamemo etično odgovornost, kot je edino pravilno, za afriške narode. Predvsem pa je ta govor zahvala gospe Hieronymi za njeno odlično delo.

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0274/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, podpiram poročilo gospoda Coste. Vendar sem zaskrbljena in želela sem usmeriti pozornost Parlamenta, kako se takšne določbe uporabljajo za zatiranje konkurence in ne za zaščito letalskih družb, kar je namen te zakonodaje.

Ni neobičajno, da letalske družbe kopičijo letališke slote. Naj vam navedem primer: Letališče Birmingham v mojem volilnem okrožju. Priča smo bili prekinitvi neposrednih letov v Amritsar s strani Air India. Ta zelo priljubljena in donosna storitev je bila ukinjena lanskega oktobra in je prisilila stranke v nepotrebno in nadležno pot do drugih letališč, razlog pa je bil, da Air India ni hotela izgubiti zelo cenjenih slotov na Heathrowu. Resnično ti vzame sapo, da je toliko drugih letalskih družb, ki bi zapolnile slote, ampak ne morejo, ker jih je Air India odločena obdržati.

Upam, da bomo kot posledico tega zagotovili, da letalske družbe ne bodo po nepotrebnem zadržale slotov. Komisija mora biti oprezna, da se te zakonodaje ne bo zlorabljalo. Ne gre samo za to, da sem po naravi sumničava, ampak obstaja možnost, da bo potrošniku ostalo zelo malo izbire.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0261/2009 (Moldavija)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Petru Funeriu (PPE-DE) . (RO) Položaj v Republiki Moldaviji je zdaj jasen. Imamo komunistično stranko, ki se obnaša na popolnoma enak način kot sovjetske komunistične stranke, ki so v 20. stoletju zasužnjile polovico Evrope. Imamo opozicijo, ki se zavzema za demokracijo in ki se bori za Republiko Moldavijo evropskih vrednot.

Resolucija, o kateri smo glasovali danes, pošilja močan politični signal v Kišinjev, vendar moramo ta signal jasno podpreti z določenimi dejanji Komisije in Sveta. Zato pozivam Evropsko komisijo, da aktivno sodeluje z demokratično opozicijo v Kišinjevu, da bi našli učinkovite poti za okrepitev demokratičnega zavedanja v Republiki Moldaviji. Najučinkovitejši način za to je po mojem dvig zahteve po vizi za državljane Republike Moldavije znotraj Skupnosti.

Jasno bi rad povedal Svetu, da si ne smemo delati iluzij. Ključ do demokratizacije Republike Moldavije še vedno leži v Moskvi. Evropska unija mora ukrepati, da bi zmanjšala ta vpliv. Zgodovina nam pravi, da morajo ti ukrepi biti prodorni. Državljani Moldavije od Evropske unije pričakujejo točno tisto, kar so od Zahoda pričakovali državljani vzhodne Evrope pred letom 1989.

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE).(LT) Glasovala sem za resolucijo o položaju v Moldaviji, ker sem 5. aprila bila ena od mednarodnih opazovalcev, ki so spremljali parlamentarne volitve v tej državi. Vsi smo bili priča nemirom, ki so sledili volitvam v Moldaviji, toda en mesec po volitvah mislim, da je posebej pomembno še enkrat poudariti, da se morajo odnosi med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo še naprej razvijati v želji po večji evropski stabilnosti, varnosti in dobrobiti in v želji po novih razmejitvah.

Vendar mora sodelovanje Evropske unije z Moldavijo iti z roko v roki z resnično in jasno zavezo na strani moldavskih vladajočih ustanov, da si bodo prizadevale za demokracijo in spoštovale človekove pravice.

 
  
  

- Poročilo: Raimon Obiols i Germŕ (A6-0264/2009)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). (LT) Zelo sem zadovoljna z rezultatom glasovanja o resoluciji glede poročila o stanju človekovih pravic v svetu leta 2008. Posebej me veseli stališče Parlamenta, ki ga je izkazal pri glasovanju o drugi spremembi, ki se nanaša na papeža Benedikta XVI.

Menim, da so jezik, predlogi in besedišče, uporabljeni v spremembi, popolnoma nesprejemljivi, in težko si predstavljam položaj, v katerem bi ta Parlament končal to zakonodajno obdobje s sprejemom izjave, ki papeža Benedikta XVI obsoja zaradi njegovih izjav in zaradi tega, kar uči Cerkev.

Zato čestitam Parlamentu za sprejem tega dokumenta, pomembnega dokumenta o stanju človekovih pravic v svetu lansko leto, ki poudarja najpomembnejše probleme – smrtno kazen, mučenje, grobo, nečloveško ravnanje, položaj borcev za človekove pravice, stanje pravic žensk in otrok in mnoge druge zadeve.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE). – (DE) Gospod predsednik, zelo sem hvaležen Parlamentu, da je zavrnil škandalozni napad na papeža s strani liberalcev. Kljub bolj premišljeno izbranim besedam gospoda Grafa Lambsdorffa bi še vedno šlo za škandalozno izjavo. Jasno moram povedati, da v Parlamentu potekajo poskusi, da bi najvišjo moralno avtoriteto 21. stoletja, ki daleč presega milijardo katolikov in daje podporo Evropi in celotnemu svetu, uvrstili med mučitelje, kršitelje človekovih pravic in diktatorje. To so nezaslišane zadeve, ki se bodo maščevale Liberalni skupini in nemški stranki FDP.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, kadar koli razpravljamo o človekovih pravicah, se zdi, da se pogovarjamo o virtualni EU: Evropski uniji, ki obstaja le v resolucijah Parlamenta, izjavah za javnost Komisije in sporočilih Sveta. To je ta čudovita, miroljubna EU človekovih pravic, ki svojih vrednot ne širi z bombami, ampak preko trgovinskih dogovorov in partnerskih sporazumov.

Pa vendar menim, da se moramo ustaviti in vprašati, kje je ta Evropska unija v resničnem svetu. V resničnem svetu Bruselj želi prodati orožje komunističnemu režimu v Pekingu in izolirati Tajvan, prilizuje se alatojahom v Teheranu, zavrača sodelovanje z uporniki proti Castru na Kubi in poskuša spraviti denar do Hamasa. Vodi protektorate – ali satrapije, kot so bile v otomanskih časih – v Bosni in na Kosovu in znotraj svojih meja ne upošteva volje ljudi na referendumih.

Ko bomo v Evropski uniji spoštovali osnovno pravico, da lahko vlado spremenimo preko volišč in javno politiko spremenimo z vašim glasom, potem bomo pridobili moralno avtoriteto, da bomo lahko pridigali drugim.

 
  
  

- Poročilo: Maria Grazia Pagano (A6-0262/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Syed Kamall (PPE-DE). – Gospod predsednik, eno izmed vprašanj, ki zadeva mnogo volivcev v Londonu, je veliko zmanjšanje državljanskih svoboščin pod laburistično vlado od leta 1997. Še bolj jih skrbi, ko jim povem o zmanjšanju državljanskih svoboščin, ki se odvija na ravni EU. Mnogo pogodb, kot je Pogodba iz Prüma, povzroča veliko zaskrbljenost. Na srečo je nedavna sodba Sodišča Evropskih skupnosti prisilila britansko vlado, da je vrnila podatke in profile ljudi, ki so bili dokazano nedolžni, čeprav jih je vlada želela obdržati.

Vendar odločitev britanske vlade, da bo umaknila profile nedolžnih ljudi šele po vsaj šestih letih, kaže, kako skopo nam odmerja naše svoboščine. Odločitev poudarja, da se v Veliki Britaniji „nedolžen, dokler se ne dokaže krivda“ obravnava kot izrek, ki se ga da spregledati, namesto kot temeljni predpis naše družbe. Dovolj hudo je, da ima britanska policija dostop do velike količine podatkov in osebnih informacij, toda do njih bodo lahko dostopale tudi druge evropske vlade.

Pogodba iz Prümu je bila vsiljena v evropsko zakonodajo brez prave demokratične proučitve. Mišljeno je bilo, da bi osebne informacije več kot 3,5 milijona ljudi lahko krožile po EU. To bo malo ljudi navdalo s samozavestjo.

 
  
  

- Poročili: Jean-Luc Dehaene (A6-0142/2009) in Elmar Brok (A6-0133/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Christopher Heaton-Harris (PPE-DE). – Gospod predsednik, vem, da ima to mesto malo predstave, česa si ljudje Evrope resnično želijo. Veliko raje jim pove, kaj mi mislimo, da bi si morali želeti. Neprijazen sem; morda poslanci tukaj res razumejo, kaj naši volivci želijo in kaj mislijo o Evropi. Vendar mnogim izmed nas preprosto ni mar.

Ni jim mar za to, da bi prisluhnili manjšinam tukaj, ki verjamejo, da gre EU v napačno smer, in gotovo jim ni mar, da bi upoštevali glasove po vsej EU, ki jim nasprotujejo na referendumih. Ni jim mar, če dosežejo svoje pri vladah – taki, kot je britanska – ki lažejo svojim volivcem, pridobijo lažen mandat, obljubijo referendum o teh zadevah in potem požrejo svojo obljubo. Ljudem pa je pomemben čas. Zakaj? Zakaj takšna naglica za ratifikacijo Lizbonske pogodbe v 27 državah članicah? Odgovor je preprost. Da bi Britancem zanikali pravico do besede v tej zadevi.

Danes zapuščam to mesto in upam, da se bom vrnil v parlament svoje države članice, v spodnji dom britanskega parlamenta, kjer bom zastopal ljudi iz krajev Woodford Halse, Daventry, Long Buckby, Guilsborough, Brixworth, Earls Barton in drugih iz volilnega okoliša, poznanega kot Daventry. To so ljudje, ki jim je presedlo, da jih ignorirajo sedanja vlada Združenega kraljestva, tukajšnji ljudje in Evropska komisija. Če bom prišel v spodnji dom, ne bom miroval, dokler moji volivci ne bodo izrekli svoje besede o pogodbi. Rečeno mi je bilo, da bo na srečo do tega glasovanja v Združenem kraljestvu prišlo precej hitro. Zato hitro pomislite, kaj vam je tukaj všeč. Britanci bodo dobili besedo.

 
  
  

- Poročilo: Elmar Brok (A6-0133/2009)

 
  
MPphoto
 

  Glyn Ford (PSE). – Gospod predsednik, rad bi razložil glasovanje glede poročila gospoda Broka: prvič, kot zahvalo delu, ki ga je opravil gospod Brok v tej instituciji; drugič, da bi izkazal svojo podporo ratifikaciji Lizbonske pogodbe, toda najpomembneje, da bi pozval svojo vlado, ko bo Lizbonska pogodba ratificirana in ko bo Velika Britanija dobila dodaten sedež, da dodeli ta sedež ljudem iz Gibraltarja.

Ponosen sem, da sem zadnji pet let predstavljal Gibraltar v Parlamentu in z veseljem bom s tem nadaljeval. Vendar moram iskreno povedati, da je težko za sedem članov, ki so bili izvoljeni, da predstavljajo Gibraltar, primerno obravnavati številna vprašanja, ki nas dosežejo: človekove pravice, namige o nepravilnostih, pokojnine, čezmejno onesnaževanje in seveda dvostranske odnosi s Španijo.

Nekateri ljudje trdijo, da številke niso primerne. Odstop sedeža Gibraltarju je preveliko odrekanje. Toda že pred veliko leti je v tej instituciji Danska odstopila sedež Grenlandiji. Grenlandija ima približno dvakrat več prebivalcev kot Gibraltar. Danska je dala 8 % svojih sedežev 50 000 ljudem. Britansko vlado prosim za manj kot 1,5 % njenih sedežev, da jih da 26 000 ljudem iz Gibraltarja.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, v 10 letih v Parlamentu sem poslušal veliko praznih besed, toda mislim, da se nič ne more primerjati z mlatenjem prazne slame, ki sem ga slišal včeraj v razpravi o tem poročilu od paleofederalistov, kot sta gospod Brok in gospod Corbett, ki sta besedičila o suverenosti nacionalni parlamentov, kot da jima je mar zanjo.

Suverenost parlamenta je okrajšava za suverenost ljudi. Namen njegovega obstoja ni jamčiti za privilegije nacionalnih poslancev. Ko izvolimo parlament, mu zaupamo varstvo naših svoboščin za začasno in pogojno obdobje. Nacionalni parlamenti nimajo pravice, da bi uvedli trajna odstopanja od teh svoboščin, brez da bi stopili korak nazaj in prosili ljudi za izrecno pooblastilo.

V Združenem kraljestvu imamo 646 poslancev. Med njimi jih je 638 bilo izvoljenih na podlagi izrecne obljube, da bodo evropsko ustavo pred ratifikacijo dali na referendum. Ko slišimo, da je evropska ustava zdaj uzakonjena, ker so jo ti poslanci povedli naprej, to še vedno ne izključuje referenduma, pač pa izključuje reprezentativno demokracijo kot tako.

Če želite v naše obstoječe sisteme reprezentativnega vladanja povrniti čast in pomen in namen, moramo zaupati ljudem in jim dati njihov referendum – kot smo obljubili. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

- Poročilo: Libor Rouček (A6-0225/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o načelu enakosti med spoloma v zunanjih odnosih EU. Večje vključevanje žensk v politiko, posebej v zunanje odnose in diplomacijo, je bistvenega pomena za uspešno izvajanje zunanjih politik EU, vključno s področji pomoči, razvoja, širitve, sosedske politike, reševanja sporov, varnosti, vzpostavitve miru in mednarodnega trgovanja.

Kljub številnim političnim dokumentom, sprejetih na ravni EU, o enakosti med spoloma in pravicah žensk, je zavezanost k temu vprašanju v praksi še zmeraj šibka in sredstva iz proračuna, namenjena posebej za vprašanje spolov, so nezadostna. Pomembno je poudariti, da načelo enakosti med spoloma ne zahteva le političnih izjav na visoki ravni, ampak tudi politično voljo vodstev EU in držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Britanski konzervativni poslanci popolnoma podpirajo politiko enakih priložnosti in nediskriminacije žensk na vseh področjih javnega in poslovnega življenja. Vendar je ta dokument preveč preskriptiven v svojem pristopu in želi mikroupravljati vsa področja zunanjega delovanja, vključno z ustanovitvijo Inštituta za enakost spolov EU, brez priznavanja napredka institucij EU, ki dajejo vsako razpoložljivo priložnost ženskemu osebju. Poročilo govori o primerjalnih merilih in ciljih, ki v vsem zelo spominjajo na kvote razen po imenu, in zagovarja razvrščanje žensk na misije EVOP, brez da bi pojasnilo njihov bojni status. Zato smo se britanski konzervativci vzdržali glasovanja o tem poročilu.

 
  
  

- Poročilo: Jo Leinen (A6-0145/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Parlament je danes glasoval o poročilu glede svoje nove vloge in odgovornosti pri izvajanju Lizbonske pogodbe. Poročilo združuje mnenja različnih odborov glede sprememb, ki jih bo prinesla Lizbonska pogodba. Poročilo pozdravlja dejstvo, da bo Parlament imel več vpliva na zakonodajno delo EU.

Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, ker se Evropski parlament mora pripraviti na izvajanje sprememb, ki se bodo pojavile v povezavi z njegovim delom, če bo Lizbonska pogodba začela veljati. Vendar našega glasovanja nikakor ne gre razumeti kot prejudiciranje ratifikacijskih postopkov posameznih držav članic. Popolnoma spoštujemo pravico vsake države članice, da se sama odloči za ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Evropski parlament nima nobene vloge ali odgovornosti za izvajanje Lizbonske pogodbe. Zakaj ne? Ker še pogodba ni začela veljati; lani so jo irski volivci celo odločno zavrnili. Zato je govoriti o novi vlogi in odgovornostih Evropskega parlamenta neverjetno arogantno in značilno za institucije EU, ki so gluhe za demokratično mnenje.

Upam, da bodo irski volivci, ko bodo šli spet na volišča, ponovno zavrnili Lizbonsko pogodbo. Vodja moje stranke, konzervativne stranke, David Cameron, se je zavezal k razpisu nacionalnega referenduma o Lizbonski pogodbi, če še ni stopila v veljavo. Zato upam, da bodo Britanci imeli priložnost zabiti zadnji žebelj v krsto te nesrečne pogodbe. Britanski konzervativci verjamemo v drugačno vizijo EU, kot jo predstavlja Lizbonska pogodba, in po pravici oblikujemo novo politično skupino v Evropskem parlamentu, ki bo zagovarjala našo vizijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Leinena. To poročilo predstavlja podrobno analizo novih pooblastil Evropskega parlamenta v luči Lizbonske pogodbe, posebej novih proračunskih pooblastil, novega postopka soglasja, nove nadzorne funkcije, novih pravic po informiranju in novih pravic državljanov.

Končni rezultat je, da bo Evropski parlament okrepil svoja pooblastila, posebej glede soodločanja, in povečal zmožnost vplivati na odločanje, kar bo okrepilo demokratično legitimnost Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija predstavlja del svežnja petih resolucij, ki jih je danes sprejel Parlament, ki kaže najjasnejši možni prezir do demokratično in suvereno izražene volje Francozov, Nizozemcev in Ircev, ki so zavrnili evropsko ustavo in tako imenovano Lizbonsko pogodbo. Prav tako predstavlja del protidemokratičnega procesa in kampanje, ki namerava vsiliti ta nesprejemljiv osnutek pogodbe.

S popolnim preziranjem demokratične volje, ki so jo izrazili ti narodi, in določb, zakoreninjenih v pogodbah samih – ki sta jih potrdili tako desnica kot socialni demokrati – silijo Irce, da gredo volit na nov referendum (istočasno pa preprečujejo, da bi drugi narodi na tak način izrazili svojo voljo). Prav tako večajo pritisk in se vse bolj vmešavajo, da bi izsilili sprejem te pogodbe, ki bo povečala federalizem, neoliberalizem in militarizem EU.

Takšna je naša hinavska in cinična evropska demokracija. Isti ljudje, ki so, ne glede na rečeno (kot portugalska socialistična stranka in portugalska socialno demokratska stranka), svojemu narodu zanikale pravico do razprave in javnega posvetovanja preko referenduma glede predlagane Lizbonske pogodbe in ki spoštujejo javno mnenje le, ko je v skladu z njihovim lastnim mnenjem, sedaj zahtevajo od ljudi v vseh državah članicah EU, da jim zaupajo in jih volijo na skorajšnjih volitvah v Evropski parlament…

Kar je resnično predrzno...

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba, ki v 96 odstotkih sovpada z osnutkom evropske ustave, je bila zavrnjena na referendumu na Irskem. Pred tem je osnutek ustavne pogodbe bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Večina v tem parlamentu ne želi priznati svojih političnih izgub. To je nezaslišan zločin proti demokratičnim načelom in enako nezaslišan primer arogance moči, ki je značilna za sodelovanje v EU.

Poročilo gospoda Leinena o novih vlogah Evropskega parlamenta vključuje korake k Združenim državam Evrope – kot določa Lizbonska pogodba – ter prav tako predlaga, da se EU zdaj pomakne na področje izobraževanja, vključno s športom in tako naprej.

Zaželeno bi bilo, če bi se poročilo namesto tega ukvarjalo s problemom pomanjkanja demokratične legitimnosti. Še enkrat se bližamo volitvam, kjer bo udeležba po pričakovanjih zelo nizka. Volivci v državah članicah še vedno čutijo, da imajo premalo besede v izjemno centralističnem Evropskem parlamentu. Kakor dolgo se bodo razprave reprezentativne demokracije osredotočale na volitve v nacionalne parlamente, bi morali nacionalni parlamenti biti najvišji organi odločanja znotraj Unije – in ne Evropski parlament.

Glasoval sem proti osnutku poročila.

 
  
  

- Poročilo: Catherine Guy-Quint (A6-0183/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Zakaj sploh govorimo o Lizbonski pogodbi, ko pa še ni začela veljati? Zakaj vztrajno ignoriramo demokratično voljo Ircev, ki so pred letom na volitvah zavrnili pogodbo? Razlog je seveda, da je EU le malo mar za demokratično mnenje in je odločena, da se bo hitro pomaknila k vedno bližji uniji, kljub pomanjkanju legitimnosti, ki bi ji jo podarila javnost. Irski volivci morajo še enkrat voliti o tej pogodbi, ker EU preprosto noče sprejeti negativnega odgovora.

Prepad med EU in njenimi državami se vse bolj veča. Sklicevanje na Lizbonsko pogodbo, kot da bi bila dejansko dejstvo, samo služi za okrepitev tega demokratičnega deficita. Zaradi tega razloga in mnogih drugih sem vesel, da bodo britanski konzervativci tvorili del nove politične skupine v naslednjem parlamentu, namenjene reformiranju EU in izzivanju prevladujoče ortodoksnosti in vedno bližje unije, ki se je izkazala za tako nepriljubljeno in je povzročila toliko škode v moji regiji severovzhodne Anglije.

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. – (SV) Glasovali smo za poročilo o finančnih vidikih Lizbonske pogodbe, ki se ukvarja z obliko proračunskega postopka, če bo Lizbonska pogodba začela veljati.

Ne podpiramo delov poročila, ki govorijo o lastnih sredstvih EU preko obdavčitve. Prav tako nasprotujemo vzpostavitvi prožnostnih mehanizmov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba, ki v 96 odstotkih sovpada z osnutkom evropske ustave, je bila zavrnjena na referendumu na Irskem. Pred tem je osnutek ustavne pogodbe bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Večina v tem parlamentu ne želi priznati svojih političnih izgub. To je nezaslišan zločin proti demokratičnim načelom in enako nezaslišan primer arogance moči, ki je značilna za sodelovanje v EU.

Menim, da Evropski parlament ne bi smel imeti večjega vpliva na proračun EU. V času svojega mandata v Parlamentu sem opažal, da federalistična večina vztrajno želi dajati podporo prav vsemu, od kulturnih projektov do strukturne podpore in povečane birokracije EU. V skladu z večino v Evropskem parlamentu morajo različne interesne skupine v sklopu regionalnih politik, ribiški sektor in kmetijstvo vsi dobiti delež kolača EU. V nekaterih primerih izdatki služijo le za prevaro javnosti. To liberalno politiko izdatkov izvaja EU v času finančne krize, ko morajo države članice zniževati svoje izdatke za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo.

Kar je najpomembneje, na srečo Evropski parlament do zdaj še ni imel prevelikega vpliva na kmetijsko politiko EU. Če bi ga imel, bi EU zabredla v protekcionizem in v velike subvencije vsem različnim skupinam v kmetijskem sektorju.

Glasoval sem proti poročilu.

 
  
  

- Poročilo: Bárbara Dührkop Dührkop (A6-0280/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konzervativci Velike Britanije smo volili proti azilnemu svežnju, ker medtem ko verjamemo v sodelovanje na tem področju, ne verjamemo v skupnosti pristop k politiki azila in priseljevanja. Menimo, da varstvo nacionalnih meja za nas ostaja ključni element javne politike na nacionalni ravni.

 
  
  

- Poročilo: Antonio Masip Hidalgo (A6-0285/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang in Fernand Le Rachinel (NI), v pisni obliki. (FR) Pred štirinajstimi dnevi je Evropski parlament sprejel poročilo o skupni politiki priseljevanja, ki utira pot predhodnim načrtom Evropske komisije: masovnemu priseljevanju. Danes so na vrsti prosilci za azil; namen je vzpostaviti „Evropo azila“.

Jasno izražen cilj je zajamčiti višje standarde obravnave za prosilce za azil ob upoštevanju pogojev za njihov sprejem. To ne pomeni le standardizacije minimalnih pogojev za sprejem med državami članicami, ampak prav tako nudenje podpore prosilcem za azil, ki so sprejeti v velikem številu.

V ta namen bo obseg te prihodnje direktive razširjen na vse osebe, ki zakonito ali nezakonito vstopajo na ozemlje Evropske unije. Upravne omejitve, ki obstajajo v državah članicah v povezavi z dostopom na trg dela, bodo morale biti popolnoma ukinjene. Gostujoča država članica bo morala nuditi socialno, zdravstveno, psihološko in stanovanjsko pomoč, vključno s pravno pomočjo. Zanikanje take pomoči bo predmet pravnih pritožb in preiskav... kar se mnogokrat zgodi v primeru samih državljanov...

S sprejemom druge faze „azilnega svežnja“ Bruselj olajšuje in vzpodbuja globalno priseljevanje v Evropo.

Vedno bomo nasprotovali tej mednarodni viziji, edini cilj katere je čisto in preprosto uničiti ljudstva in narode Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. (FR) V zadnjem glasovanju to parlamentarno obdobje moramo podati svojo sodbo glede azilnega svežnja. To označuje zaključek postopka, ki se je izvajal cel mandat. Medtem ko je bil narejen napredek, na žalost še vedno obstajajo razlike med državami članicami glede priznavanja statusa begunca. Dokaz za to so omejitve, ki so razvidne iz direktive o pogojih sprejema prosilcev za azil. Spet so države članice tiste, ki imajo niti v svojih rokah, v škodo evropske enotnosti, ki jo zahtevamo na tem področju. Upam, da bomo v naslednjem parlamentarnem obdobju na drugi obravnavi lahko obrnili to stanje, da bi ustvarili pravo evropsko azilno zakonodajo, ki bo jamčila pravo varstvo teh posebej ranljivih moških in žena.

 
  
  

- Poročilo: Jeanine Hennis-Plasschaert (A6-0284/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Charlotte Cederschiöld, Christofer Fjellner, Gunnar Hökmark in Anna Ibrisagic (PPE-DE), v pisni obliki. – (SV) Konzervativci smo danes volili za poročilo A6-0284/2009 gospe Hennis-Plasschaert o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

Zavedamo se in razumemo, da velik priliv ljudi s čolni preko Sredozemskega morja postavlja nekatere manjše države na južni morski meji EU v težak položaj in strinjam se, da je treba nekaj narediti za razrešitev položaja.

Pomembno je, da se tako imenovani mehanizem za mirovanje ne oblikuje tako, da bi obstajalo tveganje za umik pobude državam članicam, da izboljšajo standard postopka za azil in sprejem, kar bi bilo v nasprotju s temeljno idejo, na kateri sloni skupna uredba.

 
  
  

- Poročili: Antonio Masip Hidalgo (A6-0285/2009) in Jeanine Hennis-Plasschaert (A6-0284/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Anna Hedh, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. – (SV) Socialni demokrati pozdravljamo kakršno koli pobudo, ki izboljšuje položaj prosilcev za azil in ljudi brez dokumentov. Zagovarjamo radodarno skupno politiko azila in priseljevanja, osredotočeno na potrebe ljudi v skladu z zavezami držav članic in Ženevske konvencije. Čeprav azilni sveženj vključuje nekatere dobre korake, smo se odločili, da glasujemo proti poročiloma gospe Hennis-Plasschaert in gospoda Masipa Hidalga.

Socialni demokrati nasprotujemo politiki azila in priseljevanja, ki jo izvaja desno usmerjena večina v Evropskem parlamentu. Posebej se oddaljujemo od tega, da ustnih informacij ni treba podati v jeziku, ki ga razumejo, da pridržanja ni treba izvesti v okviru Ženevske konvencije, zdravstvenega pregleda, da bi ugotovili starost, in brezplačne pravne pomoči. Prav tako obžalujemo, da desnica ne želi dati prosilcem za azil pravice, da bi v roku šestih mesecev vstopili na trg dela.

 
  
  

- Poročilo: Jean Lambert (A6-0279/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Vzpostavitev tega urada je še en korak k skupni politiki EU azila in priseljevanja, ki je politika, katero popolnoma zavračam. Menim, da mora biti vprašanje, koga spustiti v Združeno kraljestvo, v pristojnosti izvoljenih poslancev in pristojnih ministrov Združenega kraljestva in ne pristojnost EU.

Predaja nadzora nad politiko azila in priseljevanja EU bi nadvse škodila našim nacionalnim interesom in bi nas potencialno izpostavila večjemu tveganju za terorizem in organizirani kriminal.

Napredek k skupni politiki azila in priseljevanja je še en znak odločenosti EU, da bi ustvarila enotno politično telo z enakimi pravili za vse. To ni vizija EU, kot jo imajo britanski konzervativci, in spodbujali bomo zelo drugačno vizijo EU, ko bomo ustanovili novo politično razvrstitev v naslednjem parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Vsa poročila glede azila, o katerih smo danes glasovali, so ohlapna in dovoljujejo široko razlago pravice do azila, kar je v škodo tistim, ki resnično potrebujejo mednarodno zaščito, da bi si rešili življenje, svojo fizično integriteto in svobodo.

Nove socialne, finančne, družinske in druge pravice, za katere želite prisiliti države članice, da bi jih dale prosilcem za azil, bodo predstavljale magnet za vse navidezne ekonomske priseljence in bodo še bolj obremenile službe, ki so pristojne za te probleme, ter še upočasnile preučitev teh dosjejev. Vse to pa zaradi tega, ker nenehno zavračate upoštevanje zlorab in kršitev postopkov in ker vztrajate pri tem, da mešate pravice in status, ki bi ga priznani begunci lahko imeli, s tistim, ki bi ga vi želeli podeliti običajnim prosilcem za azil.

Najbolj nesprejemljivo od vsega pa je poročilo gospe Lambert, ki vzpostavlja evropski „podporni“ urad, ki bo lahko porazdelil prosilce za azil med državami članicami po svoji volji.

Nismo proti medvladnemu sodelovanju na tem področju, kjer se spoštuje suverena pravica držav članic, da se same odločajo, kdo lahko vstopi na njihovo ozemlje in pod kakšnimi pogoji, toda nasprotujemo vašim politikam.

 
  
  

- Poročilo: Tadeusz Zwiefka (A6-0270/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Zwiefke, ker menim, da je zelo pomembna vzpostavitev postopka, ki bo državam članicam omogočil, da se bodo pogajale o mednarodnih pogodbah v zadevah, ki spadajo v izrecno pristojnost Skupnosti, če se je Skupnost odločila, da ne bo izvajala svoje pristojnosti.

Z drugimi besedami, trenutno Portugalska ne more skleniti mednarodnih pogodb za pospešitev pravosodnega sodelovanja, vključno z vprašanji, ki se nanašajo na razvezo in razveljavitev porok, saj velja, da je Skupnost delno prevzela izključno pristojnost nad temi področji. Ta predlog omogoča Komisiji, da odobri sklenitev takšnih sporazumov, pod pogojem da Skupnost sama ne namerava skleniti ali še ni sklenila sporazuma na isto temo s tretjo državo. Menim, da je zelo pomembno, da se čim prej doseže dogovor glede te uredbe, saj je to v interesu ne le portugalskih državljanov, pač pa tudi državljanov preostale Evrope.

 
  
  

- Poročilo: Ruth Hieronymi (A6-0260/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Hélène Descamps (PPE-DE), v pisni obliki. (FR) Odnosi, ki so se razvili med avdiovizualnimi industrijami držav članic EU in avdiovizualnimi industrijami tretjih držav se morajo nadaljevati in okrepiti v interesu ne le strokovnjakov, ampak tudi potrošnikov. Avdiovizualni program za sodelovanje MEDIA Mundus, kot ga je danes sprejel Evropski parlament in ki ga podpiram, spada pod ta cilj.

Predstavlja primeren okvir, s katerim lahko izboljšamo konkurenčnost in nadnacionalno distribucijo avdiovizualnih del po svetu. Tako kot ga je uvedel Evropski parlament, bi naj ta program prav tako pomagal spodbujati kulturno raznolikost, medtem ko bi dajal pravo dodano vrednost ukrepom, ki jih na tem področju že izvajajo Unija in države članice.

Zahvaljujoč prizadevanjem naše poročevalke, da bi dosegli dogovor na prvem branju, bi se morale kmalu pokazati nove komercialne priložnosti, ki bi avdiovizualnim strokovnjakom ponudile možnost sklepanja dolgoročnih delovnih razmerij s kolegi iz tretjih držav.

 
  
  

- Poročilo: Paolo Costa (A6-0274/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jim Higgins (PPE-DE), v pisni obliki. − Volil sem proti poročilu gospoda Coste o letaliških slotih, da bi poudaril popolno pomanjkanje posvetovanja z letališkimi organi, pomanjkanje razprave s poslanci in naglico, ki zaznamuje to zakonodajo. Ta problem bo samo zaostril probleme v letalskem sektorju.

 
  
  

- Poročilo: Gérard Deprez (A6-0265/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Depreza. Uredba vzpostavlja postopek za pogajanja o dvostranskih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami. Menim, da je zelo pomembno vzpostaviti postopek, ki bo državam članicam omogočil pogajanja o mednarodnih sporazumih v primerih, ko se je Skupnost odločila, da ne bo izvajala svoje pristojnosti.

Na primer, trenutno Portugalska ne more skleniti mednarodnih pogodb za pospešitev pravosodnega sodelovanja, vključno z vprašanji, ki se nanašajo na starševsko odgovornost, preživninsko obveznost in razvezo, saj velja, da je Skupnost delno prevzela izključno pristojnost nad temi področji. Ta predlog omogoča Komisiji, da odobri sklenitev takih sporazumov.

Glede na tesne vezi Portugalske z določenimi državami, posebej s Skupnostjo portugalsko govorečih držav, in velikim številom portugalskih izseljencev v številnih državah, je v smislu družinskega prava zelo pomembno, da bo Portugalska lahko pospešila priznavanje pravic portugalskih državljanov v teh državah s sklenitvijo ali spremembo dvostranskih sporazumov. Čeprav sem navedla primer Portugalske, menim, da je enako pomembno za vse državljane EU, da se ta uredba čim prej izpogaja.

 
  
  

- Poročili: Tadeusz Zwiefka (A6-0270/2009) in Gérard Deprez (A6-0265/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Sodišče Evropskih skupnosti je ugotovilo, da ima Skupnost izrecno pravico za sklepanje mednarodnih sporazumov s tretjimi državami na določenih področjih. V skladu z istimi določbami posamezne države članice, ki so predhodno sklenile dvostranske sporazume s tretjo državo ali ki to želijo narediti v prihodnosti, tega ne morejo storiti, ker ni v skladu s Pogodbo ES. V izjemnih primerih pa lahko EU dovoli državi članici, da sklene dvostranski sporazum: če Skupnost ni zainteresirana za sporazume s tretjo državo, če ima posamezna država članica poseben interes za sporazum in sporazum nima negativnega vpliva na zakonodajo Skupnosti.

Junijska lista je za uresničitev notranjega trga in podpira iskanje rešitev na ravni EU za okoljske izzive, s katerimi se sooča Evropa. Na teh področjih sprejemamo določeno mero nadnacionalnosti. Vendar pa nasprotujemo zgornjim nadnacionalnim zakonodajnim ukrepom. Seveda morajo posamezne države članice imeti možnost sklepanja dvostranskih pravnih sporazumov s tretjimi državami, če sodijo, da bodo takšni sporazumi zanje boljši od tistih, ki obstajajo na ravni EU! Medtem ko je nedvomno dobro, da se zdaj predlaga majhna možnost samoodločanja preko uvedbe postopka pogajanja, pa je le v majhno uteho in ne spremeni jasnega – čeprav ne izrecno izraženega – cilja ustanovitve države EU.

Zato poročila nisem podprl.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0261/2009 (Moldavija)

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Glede nedavnih protestov proti rezultatom moldavskih volitev je moja skupina predložila ločeno resolucijo, ki se razlikuje od kompromisa, ki so ga dosegle štiri skupine. Kar se tiče pozivov k svobodnim in pravičnim volitvam se obe resoluciji ne razlikujeta, vendar obstaja razlika v njunih ocenah vlade in večinske stranke v Moldaviji.

Moja skupina je upoštevala obrazložitev, da so proteste organizirale nedemokratične sile, ki želijo izpodbiti ponovno izvolitev komunistične stranke, ki jo je volila polovica volivcev. Poleg tega se domneva, da je proteste organizirala moldavska soseda, Romunija, ki si želi priključiti Moldavijo. Glede na to bo večina moje skupine glasovala proti resoluciji. Vendar bom osebno glasoval za njo.

Mnogo Moldavijcev je zaprosilo za romunsko državljanstvo. Politični stiki s stranko na oblasti v Moldaviji nam ne smejo preprečiti spoštovanja želje velikega deleža moldavskega prebivalstva, ki bi se radi priključili Romuniji. Željo je spodbudilo dejstvo, da javno mnenje v številnih državah članicah ne podpira nadaljnje širitve. Priključitev Romuniji bi tako bil edini način, da bi Moldavijci prišli v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE), v pisni obliki. – (PL) Moldavija se sooča z velikimi političnimi in gospodarskimi težavami. Dramatični dogodki s 5., 7. in 8. aprila na cestah Kišinjeva po volitvah kažejo, da si družba, posebej mladi, želijo sprememb in hiter vstop v Evropsko unijo. Komunisti blokirajo bistvene reforme in se pogajajo z Rusijo, čeprav uradno podpirajo približevanje evropskim strukturam.

Moldaviji moramo pomagati na tej poti. Nadaljnja širitev EU bo vladi in ljudstvu Moldavije dala večjo zagotovitev, da sta EU in možnost članstva prava.

Vlada mora uvesti temeljne reforme, ki bodo omogočile normalen politični in gospodarski razvoj, reforme, ki bodo vodile v tržno gospodarstvo, demokratizacijo civilnega življenja in upoštevanje pravic državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (PSE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta glede položaja v Republiki Moldaviji. Mislim, da je izjemno pomembno, da se vse politične skupine posvetijo tej temi in jo podprejo.

Kot članica Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu podpiram dejstvo, da Evropska unija še naprej daje Republiki Moldaviji vso podporo, ki jo potrebuje, da bi lahko izpolnila svojo evropsko usodo v skladu z željami svojih ljudi. Pomembno je, da se Republika Moldavija gospodarsko razvije in svojim državljanom ponuja najboljše možne življenjske pogoje ter možnost izpolnitve njihovega potenciala. Menim, da mora Romunija kot država članica evropske unije, ki meji na Republiko Moldavijo, v skladu s pogoji in na osnovi sporazuma, ki spodbuja sodelovanje, dobrimi sosedskimi odnosi in medsebojnim spoštovanjem, prispevati k gospodarskemu in družbenemu razvoju te države.

 
  
  

- Poročilo: Raimon Obiols i Germŕ (A6-0264/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Eden od pozitivnih vidikov EU je način, kako želi širiti vrednote demokracije, človekovih pravic in dobrega upravljanja po svetu preko svojih odnosov s tretjimi državami. Vendar pa je globoko ironično, da daje EU toliko poudarka demokraciji drugod po svetu, medtem ko ne spoštuje demokracije znotraj EU same, kot lahko vidimo v irski zavrnitvi Lizbonske pogodbe.

Pozornost želim usmeriti na dva dela sveta: kot prvo, na osrednjo Azijo. Čeprav priznavam strateški pomen te regije za EU, verjamem, da se nenehna prizadevanja na strani EU morajo ujeti z napredkom na področju človekovih pravic in demokratizacije v osrednji Aziji.

Drugič, rad bi primerjal položaj človekovih pravic v avtoritarni komunistični diktaturi Kitajske z živahno in svobodno demokracijo Tajvana. Tajvan uživa izjemno velik standard človekovih pravic v vzhodni Aziji in lahko služi Kitajski kot primer tega, kaj lahko družbe dosežejo, ko sprejmejo pogumno odločitev, da bodo postale resnično svobodne.

 
  
MPphoto
 
 

  Avril Doyle (PPE-DE), v pisni obliki. − To poročilo o Letnem poročilu o človekovih pravicah v letu 2008 ocenjuje stanje ukrepov za človekove pravice po svetu in poziva k izboljšavam na nekaterih ključnih področjih.

Glede spremembe 2, medtem ko se sploh ne strinjam s stališčem, ki ga je izrekel papež Benedikt glede preventivne uporabe kondomov za preprečevanje širjenja HIV/AIDS, nisem mogla podpreti te spremembe, ker je bil osnutek svojevoljen in netočen.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za Letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2008. To poročilo ima v bistvu dva cilja. Prvič, priskrbeti želi dokumentarno referenčno podlago, ki bo omogočila zavedanje, razpravo in ocenitev letnih ukrepov s ciljem izboljšati, popraviti in razširiti prihodnje operacije. Drugič, želi seznaniti najširše možno občinstvo o ukrepih EU za spodbujanje človekovih pravic po svetu.

Menim, da je zelo pomembna razprava, katere cilj je določiti prednostne naloge, opredeliti vprašanja, ki zahtevajo ukrepe na ravni EU, in na podlagi periodične ocene voditi seznam razmer, ki kličejo k posebni opreznosti.

To poročilo prav tako vključuje vprašanje pravic žensk in kaže, da obstaja vrzel, ki jo je treba zapolniti, v razvoju posebnih politik in ukrepov EU, ki so v korist človekovim pravicam žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Pogledati je treba vsebino resolucije o razmerah v Palestini, da bi videli obseg, v katerem gre za nesprejemljiv podvig hinavščine in cinizma večine Parlamenta v povezavi s človekovimi pravicami (po svetu).

Resolucija niti z eno samo besedo ne obsoja krute agresije Izraela proti Palestincem, česar ne more nič opravičiti. Resolucija upravičuje brutalnost, za katerim je trpelo palestinsko prebivalstvo na območju Gaze – ki ga je resolucija Sveta ZN za človekove pravice obsodila – in niti z eno samo besedo ne izrazi solidarnosti s Palestinci, ki so žrtve najbolj brutalnih kršitev človekovih pravic, katere je povzročila izraelska vojska in terorizem izraelske države.

Vidiki resolucije, s katerimi se lahko strinjamo, ne morejo prikriti dejstva, da je ta letna pobuda Evropskega parlamenta v bistvu samo varljiv podvig manipulacije človekovih pravic in njihove nesprejemljive uporabe kot orožje za vmešavanje s strani večjih sil EU (in njihovih velikih ekonomskih in finančnih skupin) proti ljudem, ki zahtevajo svojo suverenost in pravice.

Ponavljamo: lahko računate na nas, da bomo branili človekove pravice, vendar ne računajte na nas pri hinavskih podvigih.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE-DE), v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za sprejem poročila gospoda Obiolsa i Germe o človekovih pravicah po svetu v letu 2008 in politike Evropske unije v zvezi s tem. Glasoval sem za, ker je škandalozna sprememba, ki napada papeža Benedikta XVI, bila zavrnjena. Če bi papež veljal za grožnjo človekovim pravicam, bi to pomenilo, da je svet obrnjen na glavo. Ne razumem avtorjev te spremembe.

Na žalost obstaja veliko primerov kršenja človekovih pravic po svetu. Ti zahtevajo zavezanost, obsojanje in ukrepanje. Katoliška cerkev in mnoge druge veroizpovedi so naše zaveznice v boju za zagotavljanje spoštovanja človekovega dostojanstva. Napad na papeža je samo dokaz predvolilnega cinizma in škodljivega radikalizma. Škoda, da so se na koncu tega obdobja nekateri poslanci zapletli v tako sramotno zadevo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Neodvisna zunanja politika je bistvena za ohranitev nacionalne suverenosti. Zunanji odnosi vsake države morajo biti predmet demokratičnega nadzora. EU ne sme voditi skupne zunanje politike, ker na tak način tvegamo, da bomo ljudem odvzeli možnost, da njihovi izvoljeni politiki odgovarjajo za svoja dejanja in odnose s tujimi državami.

To poročilo vsebuje številne pomembne izjave, ki podpirajo določene vidike človekovih pravic. Seveda sem glasoval za te. Vendar je poročilo kot celota sredstvo za promocijo stališča EU o zunanji politiki.

Zato sem na končnem glasovanju glasoval proti njemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. (DA) Priznavam pomen cilja resolucije, ki je izboljšati stanje človekovih pravic v številnih ranljivih državah. Pridružujem se ambiciji, da bi prepovedali smrtno kazen in izboljšali delovne razmere zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij. Hkrati se strinjam, da je treba postaviti zahteve za človekove pravice v državah, s katerimi EU sodeluje.

Kljub temu ne morem glasovati za resolucijo, ker močno nasprotujem omembi zapoznele ratifikacije Lizbonske pogodbe, kar je žalitev zavrnitve te pogodbe s strani irskega prebivalstva. Prav tako nasprotujem cilju skupnih struktur in osebja za ustanovitev dejanskih ambasad EU. Menim, da EU nima pristojnosti na tem področju niti je ne bi smela imeti.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Ne strinjam se s spremembo 2, ki kritizira Rimskokatoliško cerkev in njenega vodjo papeža Benedikta zaradi njegovih pogledov na uporabo kondomov, Parlament pa je pametno zavrnil to spremembo. Malo je dokazov o tem, da uporaba kondomov dejansko preprečuje prenos aidsa.

Papež Benedikt ima pravico do svojega mnenja kot vsak drug človek, naj se drugi strinjajo z njim ali ne. Sprašujem se, ali bi si to poročilo upalo kritizirati vodjo kakšne druge velike svetovne religije na isti sovražni način. Vloga Rimskokatoliške cerkve je, da vodi vernike, in ne, da se pusti voditi drugim. Več spoštovanja bi morali nameniti Cerkvi in religiji, na kateri temeljijo vrednote naše Unije.

Britanski konzervativni poslanci podpiramo visoke standarde človekovih pravic na svetu, vendar smo se na končnem glasovanju vzdržali poročila, saj vključuje vprašanja, kot so „reproduktivne pravice“ – ki v resnici pomenijo splav – in smrtno kazen, ki se nanašajo na posameznikovo vest, ter zagovarja politična področja, kot je Mednarodno kazensko sodišče in Lizbonska pogodba, katerim naša stranka nasprotuje.

 
  
MPphoto
 
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE) , v pisni obliki. − Sem največji zagovornik pravih človekovih pravic in zato nimam težav s številnimi vidiki tega poročila. Osebno sem bil odgovoren za uvedbo odstavka, ki od Sveta in držav članic zahteva učinkovitejše ukrepe v zvezi s katastrofo za človekove pravice, ki jo je povzročil Mugabejev režim v Zimbabveju.

Vendar se poročilo dosledno in brez podlage sklicuje na EU, kot da bi bila suverena država – sklici, ki smo jih z drugimi poslanci neuspešno poskušali odstraniti na stopnji odbora. Ideja, da bi posamezne države članice morale predati nacionalne posebne pravice glede človekovih pravic na Evropsko unijo, naj bo to v forumu Združenih narodov ali kje drugje, je popolnoma nesprejemljiva. Prav tako nasprotujem svojevoljnim in nepotrebnim sklicem na Lizbonsko pogodbo, kateri so se konzervativci in mnogi drugi dosledno uprli. Zato sem se pri končnem glasovanju o poročilu vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE-DE), v pisni obliki. – (SK) Člena 84 in 96 poročila se ukvarjata s stanjem človekovih pravic na Kubi. Treba je povedati, da se je kljub mednarodnemu pritisku nadaljevalo ustrahovanje, zasliševanja in zapletene oblike nasilja proti ženskam v belem celo v letu 2008. Pred nekaj tedni jim je režim na vse mogoče načine poskušal preprečiti izvedbo tihega protesta ob šesti obletnici zaprtja njihovih mož. V znak podpore je bil 28. aprila 2009 v Bratislavi organiziran solidarnostni pohod za ženske v belem in njihove može. Od 75 aktivistov, ki so bili zaprti pred šestimi leti, katerih načela so podpirale organizacije, vključno z EU, jih 54 ostaja za rešetkami. Samo če spremljamo njihovo stisko, jih bomo uspeli spraviti iz zapora, preden bodo ostale od njih človeške razvaline. Ne pozabimo, da bomo kmalu proslavili 20. obletnico padca komunizma v državah srednje in vzhodne Evrope. Kar lahko storimo za kubanske zapornike in njihove žene je, da ohranimo odstavke o kršitvah človekovih pravic na Kubi v besedilu poročila.

Mislim, da moram omeniti spremembo 2, ki ostro kritizira papeža Benedikta XVI. Ta sprememba črni vodjo katoliške cerkve. Zraven tega njegove izjave enači z zločini, zagrešenimi v državah, kjer se smrtna kazen zlorablja, kjer ljudi mučijo in ubijajo zaradi izražanja njihovih mnenj in kjer se ne spoštuje osnovnih človekovih pravic. Zavrnimo to spremembo.

 
  
  

- Poročilo: Maria Grazia Pagano (A6-0262/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Bradbourn (PPE-DE), v pisni obliki. − Konzervativci Združenega kraljestva menimo, da medtem ko je čezmejno sodelovanje v kazenskem pravosodju pomembno, poročilo namerava ustvariti skupno pravosodno območje na ravni EU, ki bi pomembno ogrozilo tradicije tistih držav, katerih pravni sistemi temeljijo na običajnem pravu. Zato ne moremo podpreti tega predloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Prav je, da je kazensko pravosodje v pristojnosti držav članic EU. Lahko sprejmem, da morajo države članice sodelovati v nadnacionalnih zadevah, povezanih s kazenskim pravosodjem, vendar ne sprejemam razvoja kazenskega pravosodnega območja EU. Razširitev tako imenovane „pristojnosti“ EU na kazensko pravosodje bi bilo neupravičeno in nesprejemljivo vmešavanje v britansko suverenost. Ljudje v moji regiji severovzhodne Anglije želijo, da kazensko pravo sprejemajo britanski poslanci, ki so zanj odgovorni, in da ga uporabljajo britanski sodniki.

Dejstvo, da želi EU razširiti svoja pooblastila na področja, ki so bila do zdaj rezervirana za države članice, priča o pravem cilju EU: ustanoviti zvezno naddržavo. Ljudje iz moje regije ne želijo, da bi se to zgodilo. Zavračajo konvencialno vedenje o vedno bližji uniji in si želijo ohlapnejšega, prožnejšega sistema medvladnega sodelovanja. Upam, da bo nova skupina, v kateri bodo sedeli britanski konzervativci v naslednjem parlamentu, lahko dosegla, kar si večina Britancev želi od Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Pod krinko boja proti mafijskim organizacijam in organiziranemu kriminalu na splošno evrokrati iz Bruslja želijo še bolj vsiliti svoje federalistične poglede, ki uničujejo narode, ljudstva in identitete.

Medtem ko vsi vemo, da ima vsaka država članica svoje zakone, pravne tradicije in zakonike, smo priča še enemu napadu teh fanatičnih evrofederalistov, ki prihaja v obliki želje po ustanovitvi „evropske pravosodne kulture“.

Da bi ustanovili to kulturo, bi bilo treba vzpostaviti naslednje: evropsko pravosodno šolo, akademijo evropskega prava za sodnike, tožilce, zagovornike in druge, ki so zaposleni v sodstvu.

Kaj pa nacionalne pravosodne šole? Kaj pa nepremostljive razlike med zakonodajami, ki so izpeljane iz običajnega prava in tistih iz notranjega prava?

Seveda ni podanega odgovora.

V praksi bodo izginili celotni pravosodni in kazenski sistemi držav članic zaradi tega vsiljenega usklajevanja – to je usklajevanja navzdol.

Ti čarovniški vajenci Evrope niso razumeli ničesar; samo nacionalne države, glavna sestavina Evrope, bodo jo lahko bogatile in ji vrnile mesto, kamor v svetu po pravem spada.

Evropa se ne sme graditi na račun njenih narodov in ljudstev.

 
  
  

- Poročilo: Jean-Luc Dehaene (A6-0142/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Parlament je danes glasoval o poročilu o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucijskega ravnotežja Evropske unije. Poročilo predlaga, da se dodatni poslanci, ki jih bodo dobile Švedska in ostale države članice, če Lizbonska pogodba začne veljati, izvolijo že na naslednjih volitvah v Evropski parlament ter potem prejmejo status opazovalcev v Parlamentu. Poročilo prav tako predlaga, da se imenovanje novega predsednika Komisije izvede v skladu z Lizbonsko pogodbo. To pomeni, da mora izbira predsednika odražati politično večino v Evropskem parlamentu in pred izbiro kandidata poteka razprava med Svetom in političnimi skupinami v Parlamentu.

Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, ker se Evropski parlament mora pripraviti na izvajanje sprememb, ki se bodo pojavile v povezavi z njegovim delom, če bo Lizbonska pogodba začela veljati. Vendar našega glasovanja nikakor ne gre razumeti kot prejudiciranje ratifikacijskih postopkov posameznih držav članic. Popolnoma spoštujemo pravico vsake države članice, da se sama odloči za ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (SV) Danes sem glasovala o poročilu o vplivu Lizbonske pogodbe na razvoj institucijskega ravnotežja Evropske unije. Poročilo obravnava vpliv Lizbonske pogodbe na razvoj institucijskega ravnotežja EU. Poudarja pomen izvajanja novih določb in uresničitev prvih imenovanj.

Možen začetek veljave Lizbonske pogodbe do konca 2009 poziva k političnemu sporazumu med Svetom in Evropskim parlamentom za zagotovitev, da bo postopek izbire naslednjega predsednika Komisije in imenovanja prihodnje Komisije v vsakem primeru spoštoval vsebino novih pooblastil, ki jih Lizbonska pogodba pripisuje Evropskemu parlamentu glede tega vprašanja.

Posledično poročilo vsebuje niz priporočil, katerih cilj je razviti institucijsko ravnovesje, in poudarja, da Lizbonska pogodba krepi vsako od Evropskih institucij na njenem področju pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija predstavlja del svežnja petih resolucij, ki jih je danes sprejela večina v Parlamentu, ki kaže najjasnejši možni prezir do demokratično in suvereno izražene volje Francozov, Nizozemcev in Ircev, ki so na referendumih zavrnili evropsko ustavo in njeno dvojčico, tako imenovano Lizbonsko pogodbo. To je prav tako ena izmed mnogih pobud, ki želi vsiliti ta nesprejemljiv osnutek pogodbe.

Namesto da bi Lizbonsko pogodbo pokopali enkrat za vselej, Evropski parlament ponovno sprejema resolucijo, ki slavi nedemokratično institucijsko ravnovesje Evropske unije, ki jo predlaga resolucija, in med drugimi podobnimi primeri prikriva dejstvo, da to:

- prenaša suverena pooblastila od portugalskega ljudstva na nadnacionalne institucije EU, primer tega je upravljanje morskih bioloških virov v naši izključni ekonomski coni;

- razširja uporabo večinskega pravila v odločanju, kar bo okrepilo prevlado velikih sil in preprečilo Portugalski dati veto na odločitve, ki so v nasprotju z nacionalnimi interesi;

- še nadalje zmanjšuje pristojnost nacionalnih demokratičnih institucij (edinih, ki neposredno odražajo demokratično voljo ljudi), primer česa je prenos pooblastil z nacionalnih parlamentov, ki izgubljajo pristojnost sprejemanja odločitev na temeljnih področjih in ki postajajo nekakšno posvetovalno telo brez pravice do dajanja veta na odločitve Skupnosti, ki so v nasprotju z nacionalnimi interesi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba, ki v 96 odstotkih sovpada z osnutkom evropske ustave, je bila zavrnjena na referendumu na Irskem. Pred tem je osnutek ustavne pogodbe bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Večina v tem parlamentu ne želi priznati svojih političnih izgub. To je nezaslišan zločin proti demokratičnim načelom in enako nezaslišan primer arogance moči, ki je značilna za sodelovanje v EU.

Nič ne pomeni, da odstavek 4 poročila gospoda Dehaena pravi (citiram): „je zadovoljen, ker Lizbonska pogodba predvideva, da lahko Evropski svet soglasno ali z odobritvijo Evropskega parlamenta, pod pogojem da nacionalni parlament temu ne nasprotuje, razširi odločanje s kvalificirano večino in redni zakonodajni postopek na področja, kjer se ta postopka doslej še nista uporabljala“.

Ne glede na dejstvo, da so volivci v mnogih državah članicah očitno skeptični glede vedno bolj nadnacionalne Unije, federalistična večina v Evropskem parlamentu navaja možnost, da bo Unija postala še bolj nadnacionalistična v skladu z Lizbonsko pogodbo in prenesla še več pristojnosti na EU, brez da bi sporazum o novi pogodbi bil potreben.

Glasoval sem proti poročilu.

 
  
  

- Poročilo: Elmar Brok (A6-0133/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Parlament je danes glasoval o poročilu glede razvoja odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo. Poročilo pozdravlja nova pooblastila, ki jih bo nacionalnim parlamentom dala Lizbonska pogodba. Prav tako preučuje možnosti za prihodnji razvoj odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti.

Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, ker se Evropski parlament mora pripraviti na izvajanje sprememb, ki se bodo pojavile v povezavi z njegovim delom, če bo Lizbonska pogodba začela veljati. Vendar našega glasovanja nikakor ne gre razumeti kot prejudiciranje ratifikacijskih postopkov posameznih držav članic. Popolnoma spoštujemo pravico vsake države članice, da se sama odloči za ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospoda Broka. Poročilo pozdravlja nova pooblastila, ki jih nacionalnim parlamentom daje Lizbonska pogodba, in preučuje možnosti za prihodnji razvoj odnosov med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom.

Sprejem Lizbonske pogodbe v Češki republiki predstavlja pomemben korak k njenemu hitremu začetku veljave. To poročilo kaže, kako pomembna je ta pogodba za Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Proti temu poročilu smo kot prvo glasovali proti, ker nima namena: Lizbonska pogodba ne obstaja; zavrnjena je bila na treh referendumih.

Kot drugo smo glasovali proti njej, ker priporoča podrejanje nacionalnih parlamentov Evropskemu parlamentu: slednji, zavarovan z močjo svoje nadvlade in nedvomno z neznosno aroganco, bi dajal podporo nacionalnim parlamentom – katere bi v njegovih očeh nedvomno sestavljali omejenci in idioti – pri preučitvi evropskih besedil. Je to podpora ali pritisk? Povabil bi se na plenarna zasedanja nacionalnih parlamentov; imel bi vlogo svetovalca; vplival bi na način, na katerega poslanci prenesejo besedilo, da bi spodbujali enotnost; uveljavil bi razprave o proračunih za obrambo … ali bi jim prav tako narekoval, na kakšen način morajo obvladovati vlade in njihove dejavnosti znotraj Sveta?

Kot zadnje smo glasovali proti njemu, ker je poročilo utemeljeno na dvakratni hinavščini: nacionalni parlamenti niso pridobili nič drugega kot zelo težko izvršljivo in zato neučinkovito pravico do spremljanja, kako je spoštovano načelo subsidiarnosti; to načelo je iluzija, ker so mnoge pristojnosti EU, ki naj bi bile izključne, dejansko svete, in opredelitev subsidiarnosti, kot jo določajo pogodbe, dejansko spodbujajo pooblastila Bruslja.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija predstavlja del svežnja petih resolucij, ki jih je danes sprejela večina v Parlamentu, ki kaže najjasnejši možni prezir do demokratično in suvereno izražene volje Francozov, Nizozemcev in Ircev, ki so na referendumih zavrnili evropsko ustavo in njeno dvojčico, tako imenovano Lizbonsko pogodbo. To je prav tako ena izmed mnogih pobud, ki želi vsiliti ta nesprejemljiv osnutek pogodbe.

Ta resolucija o „o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo“ je prvovrsten primer prevare.

Evropski parlament izraža zadovoljstvo „nad obveznostmi in pravicami nacionalnih parlamentov po Lizbonski pogodbi... s katerimi se njihova vloga v političnih procesih Evropske unije povečuje.“ Bila bi tarča posmeha, če zadeva ne bi bila tako resna. Evropski parlament skriva dejstvo, da se glede domnevne razširitve vloge nacionalnih parlamentov v postopku odločanja po Lizbonski pogodbi dejansko zgodi, da nacionalni parlamenti izgubijo mnogo več, kot (naj bi) pridobili, če upoštevamo obširen prenos pooblastil na institucije Evropske unije. Celo (lažen) nadzor nad spoštovanjem načela subsidiarnosti (glede izvrševanja pooblastil s strani institucij skupnosti, ki so bile medtem prenesene na EU s strani nacionalnih parlamentov) ne daje nobenemu nacionalnemu parlamentu pravice do veta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba, ki v 96 odstotkih sovpada z osnutkom evropske ustave, je bila zavrnjena na referendumu na Irskem. Pred tem je osnutek ustavne pogodbe bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Večina v tem parlamentu ne želi priznati svojih političnih izgub. To je nezaslišan zločin proti demokratičnim načelom in enako nezaslišan primer arogance moči, ki je značilna za sodelovanje v EU.

Poročilo gospoda Broka hvali konvencijo, ki je dala osnutek ustavne pogodbe. Ta konvencija je bila zelo kritizirana, ker je bila popolnoma nedemokratična in jo je z vrha nadzoroval njen predsednik Giscard d’Estaing.

Menim,da bi poročilo gospoda Broka moralo priti do zaključka, da kakor dolgo se bodo razprave reprezentativne demokracije osredotočale na volitve v nacionalne parlamente, bi morali nacionalni parlamenti biti najvišji organi odločanja znotraj Unije – in ne Evropski parlament.

Glasoval sem proti poročilu.

 
  
  

- Poročilo: Sylvia-Yvonne Kaufmann (A6-0043/2009)

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Andersson, Göran Färm, Inger Segelström in Ĺsa Westlund (PSE), v pisni obliki. − (SV) Parlament je danes glasoval o poročilu, ki poziva Komisijo k predložitvi predloga uredbe o izvajanju državljanske pobude, takoj ko bo Lizbonska pogodba ratificirana. Državljanska pobuda bo pomenila, da bo en milijon državljanov, ki prihaja iz večjega števila držav članic, lahko prevzel pobudo in pozval Komisijo k sprejetju zakonodajnega predloga. To bo državljanom dalo isto pravico kot jo ima Svet, da pozove Komisijo k pripravi zakonodajnega predloga.

Odločili smo se, da bomo glasovali za poročilo, ker se Evropski parlament mora pripraviti na izvajanje sprememb, ki se bodo pojavile v povezavi z njegovim delom, če bo Lizbonska pogodba začela veljati. Vendar našega glasovanja nikakor ne gre razumeti kot prejudiciranje ratifikacijskih postopkov posameznih držav članic. Popolnoma spoštujemo pravico vsake države članice, da se sama odloči za ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Corbett (PSE), v pisni obliki. − S kolegi iz delegacije laburistične stranke podpiramo uvedbo državljanske pobude v primeru uspešne ratifikacije Lizbonske pogodbe. Okrepila bi pravice državljanov do udeležbe v evropskem političnem procesu in bi bila dodatek pomembni obstoječi pravici do peticij Parlamentu.

Vendar me skrbi, da bi predlogi gospe Kaufman vodili v to, da bi postopek za državljanske pobude postal upočasnjen ali pa bi ga ovirale težavne birokratske zahteve (na primer, da morajo države članice preveriti zakonitost vsakega podpisa in predhodno potrditev Komisije). Da bi vzpodbudili več udeležbe, bi morali slediti sporočilu državljanske pobude – namreč, da bi morala biti čim bolj dostopna in lahka za uporabo. Zato nismo imeli druge izbire, kot da se vzdržimo tega poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o izvajanju državljanske pobude. Lizbonska pogodba uvaja pobudo evropskih državljanov, ali z drugimi besedami, pravico državljanov, da sodelujejo v evropskem zakonodajnem procesu. To je popolnoma nov instrument, ki krepi demokracijo in pravice državljanov.

Nedvomno je to način, da evropske državljane približamo evropskim institucijam in povečamo njihovo zavedanje in udeležbo v postopku odločanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Poročilo gospe Kaufmann namerava usmeriti način, kako izvajati državljansko pobudo, kot jo opredeljuje člen 11 splavljene Pogodbe o Evropski uniji: „najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt Unije“.

Poročilo tako določa natančne pogoje sprejemljivosti in konkretne postopke, ki zelo otežujejo postopek doseganja takšne pobude.

Tukaj bi želel državljane opozoriti, naj bodo previdni. Ta nova „pravica“ je iluzija. Poskrbi samo za eno stvar: možnost poziva Komisiji, da uzakoni nove evropske zakone, toda ne, da prekliče ali spremeni tiste, ki že obstajajo; ne, da spremeni politike. Nikakor pa ni Komisija niti najmanj zavezana, da jih posluša.

Če so evrokrati tako voljni, da bi evropskim državljanom dali pravice, lahko začnejo s tem, da upoštevajo njihove glasove in končno sprevidijo, da „Ne“ pomeni „Ne“ v francoščini, nizozemščini, angleščini, galščini in v vseh drugih jezikih.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija predstavlja del svežnja petih resolucij, ki jih je danes sprejela večina v Parlamentu, ki kaže najjasnejši možni prezir do demokratično in suvereno izražene volje Francozov, Nizozemcev in Ircev. To je prav tako ena izmed mnogih pobud, ki želi vsiliti ta nesprejemljiv osnutek Lizbonske pogodbe.

To resolucijo zaznamuje njena absurdnost in hinavščina.

Evropski parlament lahko z besedami povzdiguje „neovirano, pregledno in učinkovito izvajanje pravice do sodelovanja državljanov Unije“ in tako imenovane „državljanske pobude“, ki jo uvaja osnutek pogodbe, ki je zdaj poznana pod imenom Lizbonska pogodba. Resnica pa je, da sile, ki usmerjajo in spodbujajo to evropsko integracijo in Lizbonsko pogodbo, so se in se še vedno trudijo, da bi preprečili razpravo o vsebini tega osnutka pogodbe in njenega razumevanja med ljudmi in da le-ti ne bi izrekli svojega mnenja na referendumih.

Še več, po irski zavrnitvi tega zveznega, neoliberalnega in militarističnega osnutka pogodbe delajo vse v svoji moči, da bi v tej državi izpeljali še en referendum (kolikokrat bo potrebno, da bodo Irci končni rekli „da“).

Z drugimi besedami, ljudem preprečujejo izražanje njihove demokratične in suverene volje preko referenduma in potem z medenimi besedami ustvarjajo dimno zaveso s povzdigovanjem tako imenovane „državljanske pobude“, ki bo že na prvi pogled od začetka podvržena številnim pogojem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Lizbonska pogodba, ki v 96 odstotkih sovpada z osnutkom evropske ustave, je bila zavrnjena na referendumu na Irskem. Pred tem je osnutek ustavne pogodbe bil zavrnjen na referendumih v Franciji in na Nizozemskem.

Večina v tem parlamentu ne želi priznati svojih političnih izgub. To je nezaslišan zločin proti demokratičnim načelom in enako nezaslišan primer arogance moči, ki je značilna za sodelovanje v EU.

Poročilo gospe Kaufman šteje piščance, preden so se izvalili. Kaže izjemno aroganco do demokracije ter predvsem do irskega prebivalstva, ki bo še enkrat prisiljeno v referendum, ker so – s stališča politične srenje – prejšnjič dali „napačen“ odgovor. V teh razmerah nima smisla razpravljati o poročilu v Evropskem parlamentu. Predlagana državljanska pobuda je sama po sebi izjemno nejasen predlog za vpliv državljanov na izvoljene politike. Slednji se lahko odločijo, da bodo pobude popolnoma spregledali, če jim to ustreza.

Glasoval sem proti poročilu.

 
  
  

- Predlog resolucije -0258/2009 (Kemične snovi)

 
  
MPphoto
 
 

  Kartika Tamara Liotard (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Čeprav gre za dobro resolucijo, sem glasovala proti njej, ker se je Evropski parlament v resoluciji strinjal, da Komisija izvzame nekatere tovarniške obrate za elektrolizo od prepovedi azbesta. Če pravimo, da v Evropi velja popolna prepoved azbesta, mislim, da je treba biti pri tem dosleden in ne smejo biti dovoljene nobene izjeme. Še vedno imamo ljudi, ki so kritično bolni zaradi izpostavljanja azbestu in zdi se mi nedoumljivo, da Komisija tega ni upoštevala. Zato sem iz solidarnosti z žrtvami azbesta glasovala proti resoluciji.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov