Predsednica. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o vrhu EU-Rusija 18. novembra 2009 v Stockholmu.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, kot ste pravkar povedali, bo vrh EU in Rusije potekal 18. novembra v Stockholmu. To je dobra priložnost za EU, da oceni odnose med nami in Rusijo. Vem, da mnogi poslanci v Parlamentu pozorno sledijo dogodkom v Rusiji. Zato bi predstavila glavna vprašanja, o katerih nameravamo razpravljati na vrhu, in prepričana sem, da bo komisar dodal še nekaj podrobnosti v zvezi s področjem odgovornosti Komisije.

Na splošno je jasno, da hočemo vrh izkoristiti za razvoj strateškega partnerstva med EU in Rusijo. Od sodelovanja z Rusijo na vseh področjih lahko veliko pridobimo. Potrebujemo Rusijo, če se želimo učinkovito spopasti s svetovnimi izzivi. Vendar pa moramo Rusiji tudi pojasniti, da mora naše partnerstvo temeljiti na spoštovanju skupne zaveze in skupnih vrednot. To pomeni spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države. Vrh nam ponuja priložnost izvajanja pritiska na Rusijo, da izpolni svoje pogodbene obveznosti na teh in tudi drugih področjih.

Eno izmed najpomembnejših vprašanj bodo podnebne spremembe. Svet bo poudaril dejstvo, da je tesno sodelovanje med EU in Rusijo pomembno, da dosežemo rezultat v Københavnu. Rusija mora obljubiti oprijemljivo in primerljivo zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov, ki ustreza cilju 2 °C, o katerem se je G8 dogovoril v L’Aquili.

S tem je povezano vprašanje energije – gre za energetsko učinkovitost in energetsko varnost. Glede položaja Rusije kot najpomembnejše energetske partnerice nam bo vrh ponudil priložnost, da poudarimo potrebo po ponovni pridobitvi zaupanja in preglednosti v odnosih med EU in Rusijo na področju energije. Izrazili bomo tudi razočaranje zaradi nedavnega izstopa Rusije iz Pogodbe o energetski listini.

Upamo, da bo na vrhu vzpostavljen in potrjen močnejši mehanizem zgodnjega opozarjanja. Spremljati bi ga morala jasna zagotovila Rusije in ločeno drugih pomembnih tretjih držav, da prenos ali izvoz plina v EU v primeru prihodnjih energetskih sporov ne bo zmanjšan ali ustavljen.

Razpravljali bomo seveda tudi o gospodarski in finančni krizi. Svet želi na vrhu doseči dogovor o potrebi po nadaljnjih usklajenih prizadevanjih za odziv na krizo in potrjuje, da bomo vztrajali pri tem, da so naša gospodarstva odprta, in pri potrebi po izogibanju protekcionističnim ukrepom. Vrh nam bo dal tudi priložnost, da ocenimo napredek našega dela, povezanega s štirimi skupnimi območji. Priložnost bomo izkoristili, da poudarimo pomen napredka na področjih, kjer je potreben ali kjer so se pojavile težave.

Sprememba stališča Rusije v zvezi s Svetovno trgovinsko organizacijo je ustvarila novo situacijo, ki jo analiziramo. Zamuda pri pristopu Rusije k STO bo vplivala na naše dvostranske odnose, vključno s pogajanji o novem sporazumu med EU in Rusijo. Ponovno bomo izpostavili našo podporo pristopu Rusije k STO, ki je pomemben za vključitev Rusije v svetovno gospodarstvo.

Medtem moramo delati na preostalih problemih trgovine in gospodarstva, na primer dajatvah za prelete preko Sibirije, ukrepih na mejah, ki ovirajo uvoz komercialnih vozil v Rusijo, diskriminatornih pristojbinah za uporabo cestne infrastrukture, načrtih za omejitev uvoza vsebnikov po cesti, izvoznih dajatvah za les in protekcionističnih ukrepih, ki jih je nedavno sprejela Rusija.

Zelo dobro se zavedam zaskrbljenosti Evropskega parlamenta glede stanja človekovih pravic v Rusiji. Dokaz o tem je zlasti najti v vaši odločitvi, da letošnjo nagrado Saharov podelite borcem za človekove pravice v Rusiji. Švedsko predsedstvo deli vašo zaskrbljenost in zagotovili bomo, da bodo vprašanja človekovih pravic na vrhu na pomembnem mestu. Vsekakor pozdravljamo izjavo predsednika Medvedeva o človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, vendar pa ji morajo slediti konkretna dejanja. Stanje človekovih pravic v Rusiji je zaskrbljujoče. Poudarili bomo zlasti najnovejše dogodke na severnem Kavkazu, ki je bil prizorišče nasilja nad borci za človekove pravice, osebjem za preprečevanje kaznivih dejanj, predstavniki oblasti in prebivalstva na splošno. Posebno zaskrbljujoče je, da so bili ne samo na severnem Kavkazu, ampak v Rusiji kot celoti, ubiti borci za človekove pravice in novinarji. Zato bomo ponovili svoj poziv Rusiji, naj stori vse, kar je v njenih močeh, da zagotovi, da lahko borci za človekove pravice opravljajo svoje delo, ne da bi morali živeti v strahu pred nasiljem, nadlegovanjem ali grožnjami.

V zvezi z zunanjo politiko in varnostnimi vprašanji bomo poudarili pomen ohranjanja in izboljšanja dialoga o neposredni soseščini, ki si jo delimo. Glede tega moramo sodelovati z Rusijo, če naj napredujemo pri doseganju miroljubne rešitve dolgotrajnih sporov. Seveda se ne bomo oddaljili od naših temeljnih načel.

Načeli bomo vprašanje Gruzije in ponovno poudarili, da mora Rusija v celoti spoštovati svoje zaveze iz načrta v šestih točkah, ki je bil določen 12. avgusta, in posledično sporazuma z dne 8. septembra 2008. Pridobiti moramo tudi potrebno zaupanje glede regije Ahalgori, zgornjega dela doline reke Kodori in kontrolne točke v vasi Perevi. Rusijo bomo tudi pozvali, naj uporabi svoj vpliv, da v skladu s svojim vsedržavnim mandatom s svojim nadzorni misiji EU omogoči dostop do Južne Osetije in Abhazije v Gruziji. Vrh nam bo dal tudi priložnost, da ocenimo napredek, dosežen na pogovorih v Ženevi, tozadevno pa od Rusije pričakujemo, da bo nadaljevala s svojim pristopom, h kateremu se je zavezala.

Zavedamo se, da moramo z Rusijo sodelovati glede tako imenovanih zamrznjenih sporov v Pridnjestrski moldavski republiki in Gorskem Karabahu. Poudarili bomo pomen nadaljnje zavezanosti mehanizmu reševanja sporov, ki ga predstavljata skupina iz Minska in sestava „5 + 2“ v Pridnjestrski moldavski republiki.

Aktivna zavezanost Rusije k spodbujanju dialoga med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom o vprašanju Gorskega Karabaha je seveda dobrodošla. Vendar pa bomo Rusijo opozorili tudi na pomen vključitve skupine iz Minska v vse stopnje procesa. EU je med drugim z ukrepi za spodbujanje zaupanja pripravljena na vključitev in podporo procesu v Minsku. Vrh mora izraziti svojo podporo ratifikaciji in izvajanju novih protokolov med Armenijo in Turčijo. Druge zadeve na tem področju zadevajo evroatlantsko partnerstvo na področju varnosti in vzhodno partnerstvo.

Glede evroatlantske varnosti bomo Rusijo pozvali, naj se aktivno udeleži Krfskega procesa, preden se v Atenah sprejme v prihodnost usmerjena odločitev. Vrh mora zahtevati potrditev Rusije, da podpira temeljna načela procesa, z drugimi besedami, popolno spoštovanje in izvajanje predpisov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), da je OVSE glavni forum za razpravo o Krfskem procesu in dejstva, da je treba vse vidike prevladujoče varnostne strategije obravnavati na uravnotežen način.

Kar zadeva EU, smo pripravljeni Rusijo obvestiti o vseh dogodkih, povezanih z vzhodnim partnerstvom, in ponoviti, da so lahko tretje države glede na posamezen primer upravičene do sodelovanja v skladu s skupno izjavo iz Prage iz maja 2009. Vrh nam bo omogočil načeti tudi vrsto mednarodnih in regionalnih vprašanj. Menim, da je zelo verjetno, da bodo načeta vprašanja, kot so Iran, Afganistan/Pakistan, južni Kavkaz in seveda Bližnji vzhod.

Gospa predsednica, spoštovani poslanci, precej dolgo sem govorila, vendar vem, da ste zelo predani tej zadevi. To je pomemben vrh z veliko točkami na dnevnem redu in veselim se vaših mnenj in predlogov pri končnih pripravah pred tem srečanjem.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospa predsednica, pred samo enim letom smo preučili odnose med EU in Rusijo in se odločili, da mora Evropska unija kljub velikim razhajanjem z Rusijo glede spora v Gruziji nadaljevati s sodelovanjem s to veliko sosedo, vključno s pogajanji o novem sporazumu. Sklenili smo tudi, da moramo naše odnose utemeljiti na oceni naših osebnih interesov. Zato se bo vrh v Stockholmu naslednji teden osredotočil na področja, kot je že bilo povedano, kjer obstaja skupen interes, na primer podnebne spremembe, energija in svetovna gospodarska kriza.

Finančna kriza je močno prizadela Rusijo, ravno to pa je področje politike, na katerem ima Evropska unija jasen interes za iskanje skupnega političnega pristopa. Zaveze G20 so bile pomemben korak v pravo smer. Menim, da je pomembno, da jih zdaj podprejo vsi partnerji. Ključnega pomena je tudi, da Rusija ne podleže skušnjavi protekcionizma. Težnja k protekcionističnim praksam je že prizadela podjetja v EU.

Menimo, da je najboljša pot naprej skupno, na pravilih temelječe večstransko delo. Vrh bo priložnost, da še enkrat poudarimo pomembnost pristopa Rusije k STO. Namen Rusije, da zaključi pogajanja vzporedno z Belorusijo in Kazahstanom, s katerima načrtuje carinsko unijo, pušča odprta številna vprašanja. Sočasno upamo, da bomo na vrhu dobili boljši vpogled v novi pristop Rusije. To je nenazadnje pomembno v okviru tekočih pogajanj o novem sporazumu, ki jih vodi Komisija in morajo vsebovati jasne, pravno zavezujoče določbe o trgovini in naložbah ter tudi energiji.

Vrh mora zagotoviti tudi jasnost glede pogojev, ki zadevajo dvostransko trgovino od 1. januarja 2010 dalje v skladu z novim sistemom skupne carinske tarife carinske unije.

Glede podnebnih sprememb je že moj kolega povedal, da mora vrh poudariti vodilni vlogi, ki ju lahko skupaj odigrata Rusija in Evropska unija pri doseganju rezultatov na konferenci v Københavnu. Prispevek Rusije je lahko zaradi velikega obsega zmanjšanja emisij z izboljšavami energetske učinkovitosti zelo pomemben. Zato bomo Rusijo pozvali, naj se zaveže ambicioznejšim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, primerljivim s cilji, ki smo si jih zastavili v EU.

V zvezi z energetsko varnostjo se nadaljujejo izboljšave mehanizma zgodnjega opozarjanja. Obžalujemo odstop Rusije od Pogodbe o energetski listini, vendar opozarjamo, da so bila načela Pogodbe o energetski listini potrjena v času ruskega predsedovanja G8, na primer v izjavi iz Sankt Peterburga. Ta bi torej morala biti podlaga našega dela na energetski varnosti v skladu z novim sporazumom med EU in Rusijo. Ne glede na to, da moramo biti pripravljeni razpravljati o želji Rusije o širši razpravi o arhitekturi mednarodne energetske varnosti, menim, da bomo hoteli zlasti vzpostaviti bistvo našega dvostranskega energetskega odnosa.

Medtem ko z Rusijo dobro sodelujemo v več vidikih mednarodnih odnosov, pa moramo doseči večji napredek v našem sodelovanju v skupnem sosedstvu. Zato bomo še naprej razlagali svoje stališče, da je politična in gospodarska stabilnost, ki jo spodbuja vzhodno partnerstvo, nenazadnje v interesu vseh strani. Rusijo bomo še naprej spodbujali, naj nadaljuje s konstruktivnim delom za rešitev nerešenih vprašanj in sporov bodisi v Pridnjestrski moldavski republiki bodisi v Gorskem Karabahu tudi prek ženevskega procesa.

Predlog predsednika Medvedeva o širši razpravi o evroatlantski varnosti je vodil k novim pogovorom pod pokroviteljstvom OVSE. Menim, da je zdaj pomembno, da nas ta razprava ne odvrača od neodložljive naloge rešitve današnjih zamrznjenih sporov. Strateško partnerstvo EU-Rusija mora biti, kot je že bilo povedano, utemeljeno na skupnih zavezah na področju človekovih pravic in demokracije. Rusija je obveznosti sprejela kot članica Združenih narodov, OVSE in Sveta Evrope, zato jih mora izpolniti.

Menim, da je prav tako ključnega pomena, da gremo še naprej in sodelujemo pri vseh različnih vprašanjih. Vemo, da je odnos med Rusijo in EU zapleten, toda poln priložnosti, in da ima ogromen potencial. Zato bomo nadaljevali s svojo načelno smerjo kritičnega, a tudi konstruktivnega sodelovanja z našo sosedo v prepričanju, da se tudi Rusija zaveda, da je v njenem interesu ohraniti pravo strateško partnerstvo z nami.

  Michael Gahler, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, dobro je, da vrh EU-Rusija poteka redno, saj morata razpravljati o mnogih zadevah. Ključne teme na celovitem dnevnem redu vključujejo načrtovani sporazum o sodelovanju, zagotovitev oskrbe z energijo, pristop Rusije k STO, podnebne spremembe, položaj na Kavkazu in predvsem situacijo v zvezi z demokracijo in pravno državo v Rusiji.

Na dnevnem redu so tudi razoroževanje, nadzor orožja in morebitni protiraketni ščit. Obe državi se soočata z grožnjami v obliki mednarodnega terorizma in fundamentalizma. Država, kot je Iran, je izziv za EU in tudi Rusijo. Oboji pripadamo bližnjevzhodni četverici in smo skupaj z ZDA zavezani iskanju rešitve v tej regiji.

Upamo, da bodo kmalu vzpostavljeni pogoji za potovanja med EU in Rusijo brez vizumov. Prepričan sem, da je nemoten medosebni odnos najboljši način, da predvsem mladim Rusom pokažemo pravo podobo življenja in zamisli Evropejcev in naših namer v zvezi z Rusijo.

Predpogoj, ki nam bo omogočil, da se prebijemo skozi ta dnevni red, je po mojem mnenju dogovor znotraj EU in jasnost našega sporočila zunanjemu svetu. Čeprav je to vzorec, smo se vse prepogosto soočali z razhajanji med nami ali pa smo zaradi podrobnosti dovolili našo delitev. V zvezi s tem nobena vlada EU ne sme misliti, da se lahko sama dolgoročno bolje in enakopravno pogaja z Rusijo kot pa mi s skupno težo EU.

Kot skupnost vrednot imamo skupno stališče o stanju pravne države in človekovih pravic v Rusiji in to moramo povedati. Žal smo morali nagrado Saharov podeliti ruski organizaciji. Zahvaljujem se predsedstvu zaradi jasnosti v tej zadevi.

Ker smo enako odvisni od oskrbe z energijo, moramo zagotoviti, da so sporazumi v tristranskem odnosu med Rusijo, Ukrajino in EU oblikovani tako, da preprečijo padec tlaka plina v EU vsako zimo. Na Kavkazu moramo enotno zahtevati neomejen dostop za opazovalce EU.

Glede razoroževanja ali protiraketnih ščitov mora EU pojasniti svoje stališče Rusiji in ZDA. Če dosežemo vse to, nas bo Rusija jemala resno in bomo dobro sobivali.

  Adrian Severin, v imenu skupine S&D. – Gospa predsednica, razprave o Rusiji nas pogosto razdelijo na ideologe in pragmatike, konfliktne geostratege in spravljivce, veterane hladne vojne in nove utilitaristične oportuniste. Menim, da je skrajni čas, da se odmaknemo od teh dilematičnih maniheizmov in jasno izrazimo svojo željo po vključitvi v konstruktiven in učinkovit dialog z Rusijo.

Po mojem mnenju moramo s strateškega vidika vedno pokazati trdnost, s strateškega vidika pa prožnost v naših odnosih z Rusijo. Vedno moramo braniti svoje vrednote in interese, vendar pa moramo pokazati tudi razumevanje in spoštovanje za težnje in interese Rusije.

To je edina podlaga, na kateri bi lahko vzpostavili priznavanje in medsebojno zaupanje ter našli obojestransko učinkovite in sprejemljive rešitve.

Povedano natančneje, naše vzhodno sosedstvo moramo iz območja tekmovanja preoblikovati v območje skupnih strategij in skupnih projektov. Skupna strategija za regijo Črnega morja bi morala morda počasi začeti dopolnjevati našo sinergijo in dati vsebino našemu trenutnemu pristopu.

V tem okviru se moramo soočiti z vprašanjem zamrznjenih sporov na zelo pošten in odprt način ter ob strani pustiti vse tabuje v prizadevanjih za iskanje rešitve na pragmatični podlagi.

Rusiji moramo tudi pomagati, da se izogne temu, da bi postala morebitna sila, od katere smo odvisni zaradi nafte in plina, medtem ko moramo sami doseči energetsko neodvisnost.

Poiskati moramo nekaj bolj domiselnega, da dosežemo resnično sodelovanje, tehnološko sodelovanje in izkoriščevalno sodelovanje ter odpremo trge na področju energije.

Skupaj z Rusijo moramo preučiti novo svetovno varnostno ureditev ali sporazum. Menim, da pobude Medvedeva ne bi smeli takoj zavrniti. Nekateri menijo, da se za to pobudo skriva načrt, ki ga ne moremo sprejeti. Drugi menijo, da ni načrta in da gre zgolj za preizkušanje našega odziva. Karkoli je že za tem, naše varnostne ureditve izvirajo iz drugačnih časov in jih moramo posodobiti. Preučiti moramo, kaj še velja, in jim dodati nekaj novega.

Moja zadnja točka je, da moramo izkoristiti nove čezatlantske odnose, da bi morda dosegli tristranski dialog med Rusijo, Združenimi državami in Evropo. O takšnem tristranskem pristopu moramo razmisliti tudi zato, da bi zagotovili, da Rusija in Združene države ne bosta sklepali dogovorov brez naše udeležbe.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – (ET) Gospa predsednica, gospe in gospodje, gospa Ferrero-Waldner, v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bi rada jasno izpostavila, da so dobri sosedski in obojestransko koristni odnosi med Evropsko unijo in Rusijo zelo pomembni. Vendar pa takšni odnosi zahtevajo dobro voljo obeh strani, kar je v današnjem popoldanskem govoru omenil tudi predsednik Havel.

Gospe in gospodje, vsi vemo, da je Rusija vedno zelo cenila močne partnerje. In današnje priprave na vrh, ki bo potekal čez en teden, glede Evropske unije dejansko kažejo, da lahko, če hočemo, govorimo enotno. To pa je zelo pomembno – kot kaže resolucija, ki smo jo pripravili –, zato imam ob poslušanju Sveta in predstavnikov Komisije zelo dober občutek. Dobro tudi vemo, da ratifikacija Lizbonske pogodbe ustvarja večjo in širšo podlago za to.

Zdaj pa poglejmo to z vidika Rusije. Pravzaprav ima Rusija naslednji teden zelo dobro priložnost, da pokaže iskreno željo po sodelovanju z nami bodisi na področju energetske varnosti ali pri pripravi novega okvirnega zakona med Evropsko unijo in Rusijo ali na primer smernic za vedenje in namene Rusije glede približevanja STO. Res je, da je trenutno nekaj protislovnih drž: predsednik Medvedev in predsednik vlade Putin sta dala različne znake. Resnično upam, da bo Evropski uniji naslednji teden malo bolj jasna smer, ki jo namerava Rusija ubrati na poti proti STO. Seveda menim, da mora Evropska unija podpreti Rusijo pri njenem približevanju STO.

Zagotovo je zelo pomembno vprašanje, pri katerem lahko Rusija dokaže svoje sodelovanje z nami, skupno delo in sklenitev sporazuma na področju podnebnih sprememb. To je nekaj zelo konkretnega in bo potekalo zelo kmalu – decembra na vrhu v Københavnu –, to pa je resnično zadeva, kjer bi morali biti zmožni vse pretehtati ter preučiti, ali je to sodelovanje med Evropsko unijo in Rusijo mogoče ali ne.

Gospe in gospodje, v preteklih letih je bilo pogosto rečeno, da bi bilo treba odnose med Evropsko unijo in Rusijo narediti bolj pragmatične, sama pa sem celo slišala ljudi, ki se sprašujejo naslednje: ali je Evropska komisija torej zavrgla človekove pravice, temeljne vrednote in demokracijo. Menim, da tega nikakor ne smemo storiti, kajti če bi, bi se popolnoma razvrednotili, prav tako pa Evropsko unijo kot celoto. Človekovih pravic ne omenjamo zato, da bi Rusijo preganjali, jo spravili v kot ali ji pridigali; pri sklicevanju na človekove pravice gre predvsem za to, da poskrbimo za ljudi, ki živijo v Rusiji; torej za zaščito navadnih državljanov.

In nad Moskvo se dejansko ponovno zbirajo črni oblaki zaradi človekovih pravic, ker je – kot ste slišali včeraj – ustavno sodišče razpravljalo o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni naslednje leto, za liberalce pa je to vsekakor težavna tema. Gospe in gospodje, tu ne morem povedati več o tej temi, vendar nameravamo spore zagotovo vključiti v razpravo, saj moramo razpravljati o njih.

  Werner Schulz, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, letos ne praznujemo samo 20. obletnice padca zidu in mirne revolucije, ampak je bilo leto 1989 tudi leto smrti Andreja Saharova, ki je odigral pomembno vlogo v padcu totalitarnega sistema vzhodnega bloka. Andrej Saharov nam je zapustil tudi nasvet, da njegova država potrebuje razumevanje in pritisk – odločen pritisk. Vendar besede davlenie danes ne bi prevedel kot pritisk, ampak prej kot odločna podpora, torej odločna podpora na vseh področjih, na katerih se Rusija premika proti modernizaciji in kjer se začenjajo pojavljati znaki socialnega tržnega gospodarstva, demokracije in načelo pravne države.

Ruski predsednik Medvedev je nedavno izrazil svojo zaskrbljenost glede stagnacije in problemov v njegovi državi ter pozval k podpori njegovim prizadevanjem za reformo. Če je to resnična prošnja, moramo zagotoviti podporo. Vključuje udeležbo Rusije v mednarodnih ureditvenih okvirih kot sta STO in energetska listina. Zato ne smemo ustvariti nepotrebnih ovir. Rusija mora tudi priznati, da se ne more sama spopasti s krizo.

Vendar pa partnerstvo, kot je danes povedal Václav Havel, zahteva od nas tudi to, da drug drugemu povemo vso resnico. Zato bi povedal naslednje: kjer se potvarja volitve, celo koncept usmerjene demokracije začenja ustvarjati cinizem, zato je spremljanje volitev izredno pomembno. Kjer se ubija kritične novinarje, umre tudi resnica. Z našim pristopom „sprememba skozi trgovino“ ne napredujemo. Namesto tega moramo naše odnose z Rusijo utemeljiti na trdni podlagi vrednot.

PREDSEDSTVO: GOSPA WALLIS
podpredsednica

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, skupina ECR priznava, da je Rusija bistvena gospodarska partnerica in pomembna svetovna diplomacija, vendar pa to stališče prinaša tudi odgovornosti. Prva takšna odgovornost je spoštovanje ozemeljske celovitosti njenih sosed, kot sta Ukrajina in Gruzija, ter odprava žaljivega koncepta „bližnje tujine“.

Rusija mora glede na število nerešenih umorov novinarjev in borcev za človekove pravice izvesti konkretne ukrepe za zaščito človekovih pravic in pravne države. Nagrada Saharov, podeljena skupini za varstvo človekovih pravic Memorial, kaže, kako resno v tem Parlamentu jemljemo to vprašanje.

Rusija mora sodelovati tudi pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja, predvsem Iranu, in mu, da bi pokazala solidarnost z zahodom, ne sme prodati raketnega sistema S300.

Zelo zaskrbljujoča je tudi naraščajoča nostalgija po Sovjetski zvezi in Stalinu.

Nenazadnje Rusiji zdaj, ko se približuje zima, ne moremo dovoliti, da ponovno uporabi svoj navidezni monopol nad zalogami plina kot diplomatsko orožje. Zavezanost EU raznolikosti virov in oskrbe v skladu s skupno zunanjo energetsko-varnostno politiko zagotovo krepi naš položaj za pogajalsko mizo z Rusijo.

  Vladimír Remek, v imenu skupine GUE/NGL. – (CS) Gospe in gospodje, ne morem si predstavljati, da bo predstavnikom EU na podlagi resolucije, ki jo je sestavil Evropski parlament, uspelo v Stockholmu doseči rezultate. Če ima ruska delegacija podobno priporočilo, je vrh obsojen na neuspeh. Si želimo, da bi pogajanja pripomogla k sodelovanju med EU in Rusijo? Seveda si. Rusijo se v dokumentu pogosto opisuje kot ključno partnerico EU. Vendar pa je skoraj vse izraženo v obliki zahtev in pogojev namesto v obliki predlogov. Odgovornost za uspeh podnebne konference v Københavnu se prelaga na Rusijo. Rusija je bila tista, ki je rešila Kjotski protokol, medtem ko ga ZDA niso hotele podpisati. Hkrati pa nerealna stališča, sprejeta v zvezi z Rusijo, vključujejo nalogo ureditve svobode medijev. Položaj vsekakor ni idealen. Obenem pa smo se, gospe in gospodje, v primeru Italije na zadnjem plenarnem zasedanju odločili, da je to notranja zadeva. Italija je država članica Unije. Kaj torej upamo, da bomo dosegli v Rusiji? Če naj bi bila Rusija pomembna partnerica, potem se moramo z njo tudi pogajati na tej osnovi.

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, vzdržal se bom glasovanja o tem predlogu resolucije, saj menim, da je nekoliko protisloven. V resoluciji se dejansko priznava, da se je gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Evropo v zadnjih 10 letih občutno izboljšalo. Priznava se, da je Rusija okrepila odnose na področju energije, trgovine, vizumske liberalizacije, nadzora nad nezakonitim priseljevanjem, boja proti terorizmu, podnebnih sprememb in zunanje politike ter glede vprašanj, kot sta iransko jedrsko orožje in vzpostavljanje miru na Kavkazu in Bližnjem vzhodu.

Pozivamo k vsemu temu, obenem pa v isti resoluciji močno kritiziramo razmere v Rusiji. Vlada splošen občutek nenaklonjenosti in nezaupanja do Rusije, ki ne predstavlja dobre podlage za sodelovanje, h kateremu pozivamo. To ne pomeni, da moramo zamižati glede stanja demokracije in človekovih pravic v tej državi, vendar menim, da sta trenutno potrebnejša podpora in zaupanje, prav zato, da se izboljša stanje človekovih pravic v Rusiji.

  Zoltán Balczó (NI). – (HU) Ker smo pri odnosih med EU in Rusijo, moram omeniti tudi današnjo slavnostno sejo.

Resnično je preteklo 20 let od padca berlinskega zidu, s čimer se je končala sovjetska komunistična diktatura. Največje žrtve te diktature so bili Madžari. Omeniti moram dve dodatni dejstvi. Najprej, obstoječe stanje se je lahko nadaljevalo desetletja, ker so tudi zahodne sile po drugi svetovni vojni hotele ohraniti ta položaj. Drugič, Sovjetska zveza se niti takrat ni enačila z Rusi, ki so prav tako trpeli zaradi komunistične diktature. Rusija je očitno naša zelo pomembna gospodarska in strateška partnerica.

Evropska unija obsoja kršitve človekovih pravic. To je tudi prav. Toda ali ima moralno podlago za to, potem ko je podpis Václava Klausa na Lizbonski pogodbi pridobila tako, da je dovolila nadaljnjo veljavo Beneševih dekretov in s tem sprejela, da so nekateri ljudje obravnavani kot kolektivni krivci?

Na zadnjem zasedanju smo razpravljali o vrhu ZDA-EU. Splošna smer razprave je bila: kaj moramo storiti, da bi bili priznani za dobro partnerico Združenih držav? Tu pa zaznavam drugačno razpoloženje: kakšne pogoje bomo naložili Rusiji, da jo lahko sprejmemo za zanesljivo partnerico? Menim, da si moramo prizadevati za precej bolj uravnoteženo sodelovanje z obema partnericama, če ju obravnavamo kot taki.

  Paweł Zalewski (PPE). – (PL) Gospa predsednica, bližnji vrh EU-Rusija bo potrdil pomen, ki ga Evropska unija pripisuje odnosom z Rusijo. V okviru tega bi rad pozornost pritegnil k dvema vprašanjema, ki sta temeljnega pomena z vidika interesov Rusije in Evropske unije. Ti dve vprašanji vplivata na odnose in jih pravzaprav opredeljujeta.

V mislih imam probleme s sodelovanjem na področju energije in varnosti. Če naj bosta Evropska unija in Rusija skupaj uspešni, in to je zagotovo naš cilj, moramo jasno izraziti svoje stališče. Naši ruski partnerji to delajo na popoln način, brez dvoumnosti, saj dvoumnost povzroča nesporazume. Pomembno je, da Evropska unija svoje stališče oblikuje na točno takšen način.

Dogovor, ki so ga dosegle največje politične skupine v Evropskem parlamentu o skupnem in vsekakor zelo dobrem predlogu resolucije, je korak, ki ga zelo cenim. Vendar pa menim, da bi resolucija lahko bila še boljša, če bi vključili tretjo spremembo in poudarili pomen sodelovanja med EU in Rusijo na področju energije, hkrati pa pokazali podlago, na kateri naj bi temeljilo takšno sodelovanje. To pomeni, da bi moralo še posebno v času gospodarske in finančne krize to sodelovanje temeljiti na ohranjanju finančnih stroškov na najnižji ravni in da moramo navesti vse pogoje, povezane z oskrbo z energije.

Zadnja tema zadeva varnost. Povedati želim nekaj besed o predlogu moje politične skupine, skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), za razpravo o vojaških vajah Rusije in Belorusije, katerih namen je bil odbiti morebitni napad zahodne Evrope, torej ozemlja držav, ki pripadajo Evropski uniji in Natu. Zelo sem obžaloval informacijo, da ta razprava ni našla svojega mesta na razporedu dela in ne bo tema razprave.

  Knut Fleckenstein (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prejšnji govorniki so že jasno izpostavili mnoge točke in probleme, kot je na primer stanje človekovih pravic. Za nas je pomembno, da pojasnimo te točke, saj bomo šele takrat imeli odprto in iskreno razpravo. Če Rusija trenutno ponovno resno razpravlja o uvedbi smrtne kazni v skladu z modelom ZDA, moramo izraziti svoje mnenje o tem.

Na kratko bi izpostavil dve točki. Prva točka zadeva pristop Rusije k STO in iskreno prosim, tudi Svet in Komisijo, da se zagotovi čim več podpore. Seveda mora tudi Rusija odigrati svojo vlogo, vendar se oboji zanašamo na to in bi bilo za oboje dobro, če bi se ta razvoj premaknil v pravo smer. Da želi Rusija pristopiti k STO in ne samo skleniti carinske unije z Belorusijo in Kazahstanom, je korak v pravo smer.

Moja druga točka je iskrena prošnja, da ne pozabimo na razvoj sodelovanja na področju znanosti in raziskav ter na področju civilne družbe. Potrebujemo nov zagon za kulturno izmenjavo in izmenjavo mladih, ne samo v eno smer, kot je dejal gospod Gahler, temveč v obe smeri. Vsak mladostnik, ki bo sodeloval v tem, bo razvil razumevanje za druge in postal glasnik pozitivnejšega razvoja naših odnosov. Upam, da bomo obširneje razpravljali o teh skupnih interesih in da bodo ti vidiki postali pomembnejši.

  Heidi Hautala (Verts/ALE). – (FI) Gospa predsednica, na kratko želim omeniti tri zadeve. Dobro bi bilo, če bi Rusija razumela, da mora postati pravna država. Težko je predvideti, kako bi se Rusija lahko razvila kot gospodarstvo ali družba, dokler nima neodvisnega pravosodja. Nemogoče si je zamisliti, da bi se tujim družbam zdelo varno vlagati v državo, če ta nima neodvisnega pravosodja.

Drugič, poudarila bi pomen tega, da se Rusijo prepriča, naj se zaveže mednarodnim pravilom. V Evropskem svetu je nastal problem, ker Rusija še ni ratificirala Protokola 14, ki bi spodbudil učinkovitost Evropskega sodišča za človekove pravice. V regiji Baltskega morja želimo tudi, da Rusija pristopi h konvenciji Espoo o presoji čezmejnih vplivov na okolje.

Tretjič, človekove pravice so pomembne same po sebi. Spodbudilo me je, ko je gospa Malmström povedala, da se namerava zdaj na vrhu načeti vprašanje človekovih pravic. Prosim, predstavite rezultate dialoga o človekovih pravicah, in to storite javno.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). – (PL) Gospa predsednica, vrh EU-Rusija se bo odvijal čez en teden. O tem želim govoriti na dan, ki je posebno pomemben za mojo državo, na dan, ko je Poljska dosegla neodvisnost. Neodvisnost ne samo Poljske, ampak tudi drugih držav v regiji, je vedno ogrožal sovjetski, kasneje pa ruski imperializem.

Danes se hočemo končno počutiti varne v strukturi Evrope svobodnih narodov, zato ne smemo spregledati, da si Rusija prizadeva ponovno zgraditi svoj imperij in da se nikoli ni sprijaznila z njegovo izgubo. Zato je Rusija napadla Gruzijo. Zato izvaja tisto, kar je v vseh vidikih Anschluss Južne Osetije in Abhazije, grozi Ukrajini, se vmešava v protiraketni ščit na Poljskem in v Češki republiki in svoje energetske vire uporablja za izsiljevanje. Zato se v dejstvu, da je tik pred vrhom EU-Rusija država, ki trenutno predseduje Evropski uniji in gostuje vrh – torej Švedska – umaknila svoj ekološki veto na projekt Severni tok, skriva nekaj simboličnega in tudi zloveščega. Severni tok nima nobenega gospodarskega smisla, njegov edini cilj pa je v praksi odpraviti načelo energetske solidarnosti, ki naj bi bila eno izmed glavnih načel in idealov Lizbonske pogodbe.

Z besedami, ki so priljubljene v moji državi, stare države EU pozivam: ne pojdite po tej poti! Z Rusijo ne sklepajte dogovorov, ki so politično nastrojeni proti novim državam članicam, saj to ogroža idejo o skupni Evropi.

  Anna Rosbach (EFD). – (DA) Gospa predsednica, svoboda tiska v Rusiji obstaja samo kot fraza in ne v praksi. Kritične novinarje ustrahujejo, preganjajo in morijo. Rusija je na svetovni lestvici za svobodo tiska na 153. mestu – z drugimi besedami, svoboda tiska v Rusiji je zdaj slabša kot v Belorusiji, Sudanu in Zimbabveju. Bi morali to res nagraditi? Vendar pa se ne konča tu. Odprto je tudi vprašanje oskrbe s plinom evropskih državljanov. Letos ponovno doživljamo grožnje Rusije, da bo prekinila oskrbo s plinom, razbrati pa je, da se bomo morali na to v prihodnje pripraviti vsako zimo. Ali je res prav, da Rusijo nagradimo za to?

Svetu in Komisiji bi predlagala, da bi bilo morda namesto izključno prijaznega pogovarjanja z Rusijo na mestu, da izrazimo svoje mnenje in povemo, da to kratko malo ni sprejemljivo. Kaj nameravate storiti glede poslabšanja odnosov med Rusijo in EU? Ali nameravate samo dopustiti, da stvari potekajo kot doslej? Hočete resnično nagraditi ta negativni razvoj?

  Nick Griffin (NI). – Gospa predsednica, vodimo neskončne razprave o prijateljstvu in sodelovanju z vsako državo pod soncem razen z Rusijo. Kitajska je v Tibetu zakrivila genocid. Turčija zanika armenski holokavst. ZDA je Irak zravnala z zemljo in klečeplazimo pred njimi. Za Rusijo pa obstajajo samo domišljave in hinavske pridige. Ta napadalna fobija pred Rusijo sramotno spodbuja nov zagon hladne vojne ameriškega hujskaškega neokonzervativnega lobija.

Seveda med Rusijo in njenimi sosedami obstajajo nekatere lokalne razlike, toda ali se ne moremo strinjati, da bi bilo treba vrh naslednji teden izkoristiti za prizadevanja, da zgradimo mostove in vzpostavimo sodelovanje med vzhodno in zahodno polovico naše civilizacije? Iz zgodovinskih in kulturnih razlogov je to precej bolj praktično in varnejše kot pa prizadevanja za vzpostavitev enotnosti s Turčijo, starodavno in večno sovražnico Evrope.

  Francisco José Millán Mon (PPE). – (ES) Gospa predsednica, odnosi z Rusijo so zelo pomembni: je stalna članica Varnostnega sveta in vojaška sila; njeno sodelovanje je nujno za obravnavanje jedrskega izziva Irana, vprašanja Bližnjega vzhoda, podnebnih sprememb itd.

Poleg tega je Rusija soseda Evrope in imajo z njo mnoge države članice EU pomembne gospodarske odnose ter so zelo odvisne od njene energije. Je država, s katero imamo dva redna vrha vsako leto (ki zagotovo ponujata dobro priložnost za oceno stanja odnosov).

Zdaj se pogajamo o novem sporazumu o partnerstvu, ki bi povečal sodelovanje v tako imenovanih „skupnih območjih“. Po mojem mnenju je najpomembnejše izmed teh območij gospodarsko in energetsko območje: potrebujemo odprtost, jasna pravila, jamstva za naložbe, Rusija pa se mora predvsem pridružiti STO.

Vrh naslednji teden bi zato moral biti priložnost, da razjasnimo namene Rusije v zvezi z STO in zagotovimo, da ne sprejme pobud, ki niso skladne s STO. Poleg tega ne smemo dovoliti, da se ponovi kriza oskrbe s plinom, novi sporazum pa mora vključevati načela Evropske energetske listine, ki je pogodba, od katere je, kot je že bilo povedano, Moskva žal odstopila.

Nadaljevati moramo tudi z delom na preostalih treh območjih. Omenil sem že pomen Rusije kot svetovnega akterja.

Gospe in gospodje, z Rusijo lahko skupaj naredimo mnogo stvari, toda, kot je že bilo rečeno, ne smemo pozabiti na en vidik odnosa, saj je Rusija evropska država in soseda. Gre za nujnost, da Rusija spoštuje človekove pravice in obveznosti, ki ji jih s tem v zvezi nalaga članstvo v Svetu Evrope.

Med najočitnejšimi neuspehi zunanje politike EU je odsotnost skupne politike v zvezi z Rusijo. Z instrumenti Lizbonske pogodbe bo enostavneje oblikovati to skupno politiko, vendar pa je tudi nujno, da imamo države članice resnično voljo, da ustvarimo takšno enotno politiko in ne dajemo več prednosti dvostranskim kanalom z Moskvo, ki se včasih odkrito razlikujejo drug od drugega.

  Kristian Vigenin (S&D). – (BG) Gospa predsednica, gospa Ferrero-Waldner, gospa Malmström, svojega govora ne morem začeti, ne da bi omenil, da danes v tem Parlamentu slavimo 20 let od padca berlinskega zidu.

Nekako se je zdelo, da je bil poseben poudarek dan našim dosežkom v vseh teh letih, dejstvu, da je Evropa zaradi sprememb pred dvajsetimi leti postala enotna in da ena država, ki bi lahko ustavila te spremembe, če bi hotela, nekako ni bila udeležena, z drugimi besedami, Sovjetska zveza.

To govorim zato, ker so se po mojem mnenju te spremembe morda zgodile prav zato, ker je zahod začel politiko sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Ne da bi želel potegniti vzporednice med Sovjetsko zvezo in današnjo Rusijo, bi rad povedal, da je tisto, kar sem slišal od gospe Ferrero-Waldner in gospe Malmström, razveseljivo, ker nadaljuje to politiko pragmatičnega partnerstva z Rusijo in poudarja, da obstajajo vprašanja, kjer Evropska unija brez udeležbe Rusije ne more uspeti.

Seveda bi rad poudaril, da smo vsekakor zaskrbljeni zaradi stanja človekovih pravic in zaradi drugih zadev, kot je na primer dejstvo, da se po oceni Amnesty International situacija slabša: lokalne volitve so bile prirejene, obstajajo pa tudi problemi glede načina delovanja civilnih organizacij. V vsakem primeru moramo biti enotni v našem pristopu do Rusije.

To je zaključek, ki ga moramo potegniti iz zadnjih let. Povedati želim tudi, da je ena izmed zadev, ki ni vključena v resolucijo, ki jo predlaga naš Parlament, vzhodno partnerstvo. Želim, da se na bližnjem srečanju na vrhu posebno pozornost posveti vprašanju vzhodnega partnerstva, saj je to edini način, da zagotovimo uspeh te naše nove politike.

  Paweł Robert Kowal (ECR). – (PL) Gospa predsednica, Rusija si zasluži, da jo resno obravnavamo. Menim, da bi bili naši partnerji v Kremlju, če bi poslušali govor komisarke, zelo presenečeni nad njeno oceno odnosov EU-Rusija.

Našemu pristopu k naslednjemu vrhu EU-Rusija manjka poguma in iskrenosti, ki sta potrebna za resno obravnavanje temeljnih vprašanj, ki danes stojijo med EU in Rusijo. Če v EU ni iskrenosti, če samo nekaj dni po končni ratifikaciji Lizbonske pogodbe v Češki republiki besede o energetski solidarnosti nimajo nobenega pomena in se sprejemajo nadaljnji ukrepi za gradnjo severnega plinovoda; če v naših odnosih ne obravnavamo resno energetske listine ali Sarkozyjevega načrta ali nedavnih ruskih vojaških manevrov na vzhodni meji Poljske, ne bomo dosegli ničesar.

Od komisarke bi želel nekaj slišati in, prosim, povejte nam iskreno: za katere elemente odnosov EU-Rusija menite, da so vaš osebni uspeh? Kje imamo priložnost za uspeh na tem področju? Brez iskrenosti ne bomo zgradili ničesar.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospa predsednica, komisarka, vojna v Gruziji, plinski spor in nezmožnost Evropske unije, da se zedini glede dokaj enotnega stališča glede Rusije, so pustili svoj pečat.

Obenem pa je Rusija nedvomno pomembna strateška partnerica za Evropo, in to ne samo v smislu oskrbe z energijo. Kmalu bomo videli, ali sta novi memorandum za preprečevanje energetske krize in evropski sistem za zgodnje opozarjanje vredna papirja, na katerem sta napisana – oziroma bomo to videli, ko bo prišlo do naslednjega plinskega spora. Dejstvo je, da naše odvisnosti od ruskega plina ni mogoče enostavno odpraviti, to situacijo pa bo komajda kaj spremenil projekt Nabucco. Naivno bi bilo verjeti, da Teheran ne bo mogel izvajati pritiska na Evropo.

Menim, da mora Evropska unija do Rusije izvajati razumno in realistično politiko. Najti mora ravnotežje med evropskimi in ruskimi interesi ter tudi pokazati spoštovanje do zgodovinskih posebnosti Rusije v zvezi z geopolitičnimi zadevami. Drugače nam kmalu ne bo treba skrbeti samo zaradi dvostranske ledene dobe, ampak tudi zaradi zmrzovanja državljanov v Evropi zaradi plinskega spora.

  Vytautas Landsbergis (PPE). – (LT) Podpiram stališče gospoda Zalewskega, če sem natančen, spremembo št. 1, ki pozornost usmerja k dvema vprašanjema, ki sta ključnega pomena za Evropsko unijo. Prvič, ne odobravamo načina, na katerega tretja država domišljavo prezira in zavrača EU kot svojo enakovredno in spoštovano članico v zadevah zunanje energetske varnosti, ki so pomembne za Evropsko unijo. Drugič, ne odobravamo protievropske ločitvene črte, ki jo tretja država seveda izvaja v projektu plinovoda Severni tok. Upreti se moramo lobistični in včasih pokvarjeni delitvi Evrope ter ne smemo iskati opravičil za ošabnost Rusije v odnosu do nas, s čimer mislim Evropski parlament. Gazpromu – glavnemu družbeniku Severnega toka – ne moremo dovoliti, da bi popolnoma prezrl resolucijo našega Parlamenta o grožnjah, ki jih plinovod predstavlja za okolje.

Problem ni samo tragično ekološko stanje Baltskega morja, ampak tudi moralno stanje naše institucije. Ko smo lani glasovali, smo zahtevali, da se izvede presoja vpliva na okolje, ki je neodvisna in ni vnaprej kupljena, ter da se državam na obalah Baltskega morja zagotovi jamstvo, če bi prišlo do nesreče. Gazpromu se ni zdelo vredno niti odgovoriti Evropi. To je kot pljunek v obraz Parlamenta, zato ne moremo odgovoriti z „da, gospod, v veliko veselje nam je“. Vesti se moramo dostojanstveno in spoštljivo, ne da bi manipulirali ali blokirali posebne razprave, ki jih načenjajo poslanci Evropskega parlamenta o problemih v zvezi z življenjem v Baltskem morju. Če se bomo prestrašeni strinjali s pobojem življa v Baltskem morju in z novo morsko mejo Moskva-Berlin, kjer bodo plovila ruske mornarice varovala plinovod, bomo pokopali našo svobodno prihodnost. Ko govorimo o energiji, pravzaprav izdajamo svojo prihodnost.

  Hannes Swoboda (S&D). – (DE) Gospa predsednica, Rusijo moramo vsekakor vzeti resno, kot je dejal gospod Kowal, še zlasti po podpisu Lizbonske pogodbe, v zvezi s katero je zanimivo, da je predsednik Václav Klaus, ki je dolgo zavračal podpis Pogodbe, zavzel še posebej nekritično stališče do Rusije. Resno jemanje Rusije pomeni razviti razumen odnos in pragmatičen gospodarski odnos z Rusijo, vendar pa to ne pomeni, da ne smemo biti kritični do političnih dogodkov v Rusiji, zlasti v zvezi z vprašanji človekovih pravic.

Z velikim obžalovanjem smo ugotovili, kaj se je zgodilo med zadnjimi volitvami, da stvari niso bile takšne, kot bi morale biti. Seveda smo še posebno zaskrbljeni zaradi napadov na borce za človekove pravice. Za te napade ne želim obtožiti ruske vlade. Hočem pa, in to zahtevamo tudi v tej resoluciji, ki je uravnotežena, da Rusija zaščito teh borcev za človekove pravice jemlje resno. To se ni zgodilo, vsaj ne v zadostni meri. V zvezi s tem se moramo osredotočiti bolj na predsednika Medvedeva kot na predsednika vlade Putina. Razlike morda niso velike, toda če je kateri izmed njiju zavzel dokaj ozaveščeno, pozitivno stališče, je to zagotovo predsednik Medvedev, pri tem pa mu moramo pomagati in ga podpreti.

Glede vprašanja energije: tudi tu moramo oblikovati miren, razumen odnos. Nič nimam proti Severnemu toku ali Južnemu toku, vendar pa glede oskrbe s plinom ne želim biti odvisen od kogar koli ali katere koli države. Zato sem se zelo zavzemam za plinovod Nabucco. Številnost, raznolikost – to sta ključna dejavnika v povezavi z oskrbo s plinom, pa če prihaja prek drugega plinovoda, kot je na primer Nabucco, ali prek pristanišč za UZP. To ni tako zato, ker gre za Rusijo, ampak ker Evropa ne bi smela biti odvisna od nikogar.

Če zdaj v to mešanico vključimo še Ukrajino, bi želel, da ukrajinski politiki sprejmejo polno odgovornost in izvedejo naložbe, ki so bile dogovorjene z Evropo. Vem, da Rusija pogosto izkorišča situacijo v svoj prid, toda če Ukrajina izpolni svoje obljube, potem Rusija situacije ne bo mogla izkoristiti, ker bodo te naložbe že izvedene v Ukrajini.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Predlagateljem resolucije želim čestitati za uskladitev stališč različnih političnih skupin. Vrh v Stockholmu ponuja dobro priložnost, da našim državam članicam pokažemo, da smo lahko enotni. Čeprav govorimo 23 jezikov, se lahko izrazimo soglasno, ko gre za zaščito naših gospodarskih, političnih in energetskih interesov.

Evropska unija mora posebno pozornost posvetiti energetski varnosti z zagotavljanjem stalne oskrbe iz Rusije in z razvojem alternativnih projektov, kot sta Nabucco in vseevropski naftovod Constanza–Trst.

Za nas Romune pomeni energetska varnost tudi varnost v regiji Črnega morja. Na energetsko politiko Evrope bodo morda vplivali nerešeni spori v tej regiji.

Sočasno moramo naravnanost, ki temelji na področju vpliva, nadomestiti z naravnanostjo, temelječo na zaupanju. Rusija mora sodelovati z Evropsko unijo v tej regiji največjega interesa. Od energetske varnosti je odvisen tudi napredek nekaterih projektov, ki so bistvenega pomena za razvoj Evropske unije.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospa predsednica, nujno moramo vzpostaviti novo partnerstvo in sodelovanje med EU in Rusijo. Vendar pa to trenutno ovira zgodovinska razprava med državami članicami EU in Rusijo. Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ne smejo biti žrtev teh zgodovinskih razprav.

V energetskem sektorju smo medsebojno odvisni, kot je omenil tudi Hannes Swoboda. V energetskem sektorju bi bil pomemben razvoj, če bi Evropska unija in Rusija dosegli sporazum, potem ko bi odstopili od energetske listine. Pomemben bi bil tudi v smislu vzpostavitve odprte telefonske številke za energijo, da srednjeevropske države članice ne bi trpele zaradi posledic sporov med Rusijo in Ukrajino.

Nazadnje pa lahko povsem upravičeno obsodimo kršitev načela pravne države in človekovih pravic v Rusiji. Vendar pa je treba pozornost pritegniti tudi k takšnim kršitvam pravic, kot je odrekanje državljanstva 400 000 Rusom, ki živijo v Latviji, ter poudariti, da ima Evropska unija še veliko dela na svojem lastnem dvorišču.

  Ivo Vajgl (ALDE). – (SL) Podpiram pristop, ki ga je bilo mogoče zaznati iz nastopov obeh visokih predstavnic predsedovanja in Komisije. Mislim, da so s tako zastavljenimi temami, da bo lahko dialog med Rusijo in Evropsko unijo koristen, koristen za obe strani.

Danes je bil tukaj svečan dan; spomnili smo se padca berlinskega zidu. Nismo se pa spomnili, da je takrat nekako padel tudi pomemben zid v Rusiji, da se je v Rusiji začela tranzicija, ki traja še danes, in Rusija je danes boljša, kot je bila pred padcem berlinskega zidu, in včasih moramo to prijazno vzeti k znanju Včasih ji moramo to, temu pomembnemu partnerju, priznati in ne pustiti, da nas nosijo izključno emocije naše zgodovine.

Mi Rusijo potrebujemo kot globalnega partnerja v svetovni politiki in kot partnerja v odnosih Evropske unije z Rusijo, to pa ne pomeni, da moramo popuščati pri temeljnih vrednotah, o katerih so drugi govorili, jaz pa nimam časa.

  Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Gospa predsednica, predvsem želim povedati nekaj gospe Ferrero-Waldner. Morda niste bili prisotni danes popoldne, ko je govoril predsednik Havel. Tako kot gospa Ojuland in gospod Schulz bi tudi jaz omenil izjavo predsednika Havla o obveznostih Evropske unije, da širi demokracijo in spoštovanje človekovih pravic.

Tudi gospa Malmström je to omenila in se ji zahvaljujem. Govorili ste, kot da bi se Evropska unija pripravljala na vrh s Švico. Govorili ste o trgovini, poslovni dejavnosti, podnebnih spremembah in povsem pozabili na pomembne zadeve, na tisto, kar je morda najpomembnejše za Evropsko unijo. Vam, nam in predvsem državljanom Ruske federacije želim, da bi EU pogosteje predstavila stališče, ki ga je danes zastavila gospa Malmström, kot pa tisto, ki ste ga predstavili vi.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospa predsednica, preden Rusijo kritiziramo zaradi kršitev človekovih pravic, moramo preučiti podobne kršitve znotraj Evropske unije: države, v katerih se opozicijske stranke fizično napada, kot se dogaja na Madžarskem, ali pa jih napada milica vladajoče stranke, kot celo v Združenem kraljestvu, ali države, ki ljudi zapirajo zaradi nenasilnega nestrinjanja ali prepovedujejo politične stranke, kot se dogaja v Belgiji.

Odnose z Rusijo moramo voditi na podlagi interesov naših držav članic in ne na podlagi hinavskih izbruhov.

  Cecilia Malmström, predsednica Sveta. – (SV) Gospa predsednica, hvala za zelo konstruktivno razpravo. Menim, da se nas večina strinja, da je Rusija strateška partnerica za EU in da so naši odnosi s to državo pomembni. To mora biti partnerstvo, utemeljeno na medsebojnem spoštovanju, na spoštovanju skupnih zavez in tudi vrednot, za katere se zavzema Evropska unija, ko gre za človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države.

V zvezi s tem moramo biti zelo jasni in menim, da tisti, ki so me kritizirali, na primer gospa Rosbach, verjetno niso poslušali mojega uvodnega govora, saj sem zelo jasno povedala, da smo zaskrbljeni zaradi dogodkov v zvezi s človekovimi pravicami v Rusiji. Rusija je pomembna soseda. Seveda imamo veliko nerešenih vprašanj in morda nihče med nami ne verjame, da bomo vsa rešili na vrhu v Stockholmu. Vendar pa se nam ponuja dragocena priložnost, da se sestanemo in pogovorimo.

Imamo skupna vprašanja, pri katerih se bomo morda nekoliko približali rešitvi. Tu je vprašanje Bližnjega vzhoda in Afganistana, trenutno pa je zelo pomemben podnebni vrh v Københavnu. Potem je tu še vprašanje finančne in gospodarske krize in naših skupnih zavez v zvezi s tem, prav tako pa naši odnosi v zvezi z energijo, pristop k STO in različna vprašanja, ki zadevajo zunanjo in varnostno politiko. Sodelovati moramo pri reševanju sporov v našem skupnem prostoru. Gre za opredelitev posebnih vprašanj, kjer bosta od sodelovanja imeli korist obe strani. To moramo storiti na korekten in spoštljiv način, ne da bi pri tem zavrgli svoje vrednote.

Upam, da bo vrh pripomogel tudi h krepitvi našega strateškega partnerstva in odprl pot za konstruktivno sodelovanje med nami. To bi bila pozitivna stvar. Prebrala sem resolucijo, ki so jo omenjali mnogi izmed vas in o kateri boste, kot sem razbrala, glasovali jutri. Menim, da je izjemno dobra resolucija, menim pa tudi, da je dobro, da v splošnem glede teh zadev v Komisiji ter tudi v Svetu in Evropskem parlamentu dosežemo široko soglasje.

Kot so povedali mnogi izmed vas, moramo biti v pogovorih z Rusijo enotni. Če smo enotni in če imamo jasen in konstruktiven dialog, bo to dobro za Rusijo, za EU in za mnoga pomembna vprašanja na evropskem in svetovnem prizorišču.

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. – Gospa predsednica, Rusija je po eni strani strateška partnerica, po drugi pa tudi soseda, in glede na to, da je soseda, je zadeva bolj zapletena. Vendar pa menim, da je predvsem v času gospodarske negotovosti še pomembneje zagotoviti, da so odnosi med Evropo in Rusijo čim učinkovitejši, da bi našim državljanom in ruskim državljanom zagotovili varnost, stabilnost in blaginjo. Zato moramo podvojiti svoja prizadevanja, da bi našli skupno stališče o vprašanjih, kjer se naša mnenja razlikujejo – na primer v zvezi z vprašanji človekovih pravic ali vprašanji skupnega sosedstva –, vendar tudi zato, da pustimo odprta vrata za dialog in razpravo, ki spoštujeta naše razlike in tudi naše skupne zaveze. To je tako rekoč osnovna usmeritev.

Naj zdaj povem nekaj o bistvenih zadevah. Pristop Rusije k STO je in ostaja za nas ključni cilj. Čas je, da rešimo številna vprašanja, ki v tem trgovinskem odnosu ostajajo odprta. Nekatera izmed njih, kot na primer dajatve za prelete preko Pridnjestrske moldavske republike, so bila na našem dnevnem redu vrsto let. Omenjena so bila tudi na mnogih srečanjih na vrhu, ki sem se jih udeležila. Druga, kot predlagani odlok o omejitvi prevoza vsebnikov po cesti, so novejša, in osebno – in tudi vse službe Komisije – načnem ta vprašanja vsakič, ko se pogovarjamo z Rusijo. Pravkar smo imeli stalni partnerski svet, vendar pa bi ga seveda lahko imeli ponovno.

Druga točka, ki jo želim omeniti, je energija. Evropska unija in Rusija sta, kot sem povedala, tudi pomembni partnerici na področju energije. Odnos je soodvisen, kar obema stranema daje močno spodbudo, da svoje odnose v zvezi z energijo utemeljimo na predvidljivi in tudi trdni osnovi. Zato je zagotavljanje neovirane in neprekinjene energetske oskrbe Evropske unije, s čimer se preprečijo in premagajo izredne razmere, izjemno pomembno. To nameravamo doseči na primer z mehanizmom zgodnjega opozarjanja, na katerem delamo in kjer je pomembno, da sodelujemo z ministrstvom za energijo Ruske federacije. Razpravljali smo o tem vprašanju in upam, da se lahko premaknemo naprej.

Glede Ukrajine in predvsem tranzita plina smo tako z ukrajinskimi oblastmi kot z mednarodnimi finančnimi institucijami delali na posojilnem svežnju, ki bi obravnaval težave s plačilno sposobnostjo za skladiščenje plina iz Rusije in tudi reformo in modernizacijo ukrajinskega plinskega sektorja.

Konec julija je bil dosežen dogovor, ki bo utrl pot finančni pomoči mednarodnih finančnih institucij ob izpolnitvi številnih pogojev. Upamo, da bo resnično deloval, prav tako pa moramo zagotoviti, da za energetski odnos obstaja zelo jasna in pregledna pravna podlaga. To je naš cilj, še zlasti v našem novem sporazumu.

Glede človekovih pravic moram povedati, da sem o njih govorila. O njih smo govorili na vsakem srečanju na vrhu. Povedala bi nekaj besed o smrtni kazni, saj ta seveda za nas v skladu z našo skupnostjo vrednot ni sprejemljiva. Da, ustavno sodišče v Rusiji trenutno razpravlja o tem vprašanju, vendar pa nam je bilo rečeno, da kaže, da bo sodišče odločilo, da Rusijo zavezuje njen podpis Protokola 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato najverjetneje ne bo uvedla smrtne kazni. Upajmo, da bo res tako.

Kot sem omenila že prej, je Rusija kot članica ZN, OVSE in Sveta Evrope sprejela zelo pomembne zaveze glede človekovih pravic. O njih se vedno razpravlja na posvetovanjih EU-Rusija o človekovih pravicah. Ker so posvetovanja pravkar potekala v Stockholmu 5. novembra, se nisem spuščala v podrobnosti, toda vsak, ki je obveščen, ve o tem.

Moja zadnja točka je vsekakor pozitivna: sodelovanje mladih na področju znanosti in tehnologije. Da, kot je omenil gospod Fleckenstein, je spodbujanje izmenjave in sodelovanja mladih iz Evropske unije in Rusije ključnega pomena za nas, zato dajemo na razpolago svoje programe. Ti so se izkazali za koristne znotraj Evropske unije, na primer TEMPUS in Erasmus Mundus, in to je tudi možnost, ki jo moramo še naprej izrabljati.

V tem okviru ponovno začenjamo pogajanja o pristopu Rusije k Evropskemu okvirnemu programu za raziskave in tehnološki razvoj. To je tudi področje ogromnega gospodarskega potenciala.

Menim, da je obseg naših odnosov ogromen. Razpravljati moramo o številnih stvareh in ne strinjamo se vedno z Rusijo, vendar pa lahko vedno razpravljamo o vsakem vprašanju – in to tudi počnemo.

  Predsednica. – Prejela sem šest predlogov resolucij⁽¹⁾, predloženih v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 12. novembra 2009.

Pisne izjave (člen 149)

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. – (RO) Na začetku zime Evropi grozi plinska kriza, podobna tisti v začetku tega leta, ko je odvisnost od ruskega plina postala vse bolj očitna. Verjetno se bo scenarij lanske zime, na katerega je nedavno opozoril predsednik vlade Putin, ponovil tudi letos, ponovno na podlagi nesporazuma z Ukrajino. V tem okviru postane alternativa ruskemu plinu, projekt Nabucco, nujnost. Oskrba Evrope s plinom ne more biti odvisna od sporov med Rusijo in Ukrajino. Za vse organizacije EU postaja nujno, da dajo prednost projektu Nabucco, tako kot se je marca odločil tudi Evropski svet. EU mora glede projekta Nabucco govoriti v en glas. V interesu Rusije je, da ima dostop do kaspijskega plina, in odločen, enoten nastop Evrope bi Rusijo posadil za isto pogajalsko mizo. Ne ukvarjamo se s konkurenco med projekti. Ne govorimo o Severnem toku v primerjavi z Južnim tokom. Govorimo o skupnem interesu, da se zagotovi alternativni vir plina. Nenazadnje morajo evropske institucije odločno pozvati Rusijo in Ukrajino, naj ne dopustita, da bi ponos pod vplivom geopolitičnih ali volilnih interesov ogrožal varnost prebivalstva in gospodarstev EU.

  András Gyürk (PPE) , v pisni obliki. – (HU) Ponovna pogajanja o Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo obema stranema ponuja dobro priložnost, da pregledata vprašanja, ki jasno opredeljujejo njune odnose. Po dogodkih zadnjih nekaj let ni slučaj, da dnevni red pogajanj odraža vse večjo vlogo energetske izmenjave. Sodeč po preteklosti ne moremo biti prepričani, da letos ne bo plinske krize, ki postaja reden dogodek. Direktiva EU o varnosti oskrbe s plinom, ki še ni bila sprejeta, žal ne bo vredna nič, če se bodo države članice EU ponovno znašle pred zaprtimi pipami. Prav zato si mora EU prizadevati, da osnovna načela energetske listine, ki jo mora Rusija še ratificirati, postanejo sestavni del novega sporazuma o sodelovanju. Trenutno sta vprašanje tranzita energije in vprašanje dostopa do trga polna protislovij. Dokler bo Rusija, ki izkorišča odprtost trga, še vedno vključena kot vlagateljica v večini držav članic EU, bo zahodnim podjetjem dosledno zapirala svoj trg. Energetska listina bi lahko rešila to protislovje. Pisna opredelitev tržnih načel bi lahko zagotovila dobro osnovo na pogajanjih o prihodnjih dolgoročnih pogodbah o oskrbi s plinom. Če ne bo uspelo vzpostaviti preglednih odnosov, bo v prihodnosti še vedno mogoče države članice izigrati eno proti drugi, ko bodo plačevale različne cene za oskrbo s plinom.

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE), v pisni obliki. – Gospa predsednica, v Rusiji danes doživljamo nadlegovanje civilne družbe s strani oblasti. Organizacije, katerih edina vloga je pomoč pri varstvu temeljnih državljanskih svoboščin in človekovih pravic, se preganja s prisilnimi izselitvami, zavrnitvami upravnih dovoljenj in ponekod v Rusiji z uboji njihovih članov.

Ravno ta teden smo brali poročila, da bosta center za človekove pravice Memorial in moskovska Helsinška skupina, najstarejša organizacija za človekove pravice v Rusiji, pregnana iz svojih prostorov.

Ker namerava Evropski parlament letošnjo nagrado Saharov podeliti fundaciji Memorial in tudi eni izmed ustanoviteljev moskovske Helsinške skupine, gospe Ljudmili Mihajlovni Aleksejevi, moramo poudariti, da gre v Parlamentu in v Uniji za več kot le za sklepanje poslov in zagotavljanje, da do plina pridemo po najugodnejši ceni. Smo skupnost vrednot, tudi državljanskih svoboščin, demokracije, človekovih pravic in človekovega dostojanstva. Naslednji teden morajo naši evropski voditelji med srečanjem na vrhu govoriti še o čem kot samo o plinovodih in prosti trgovini. Ni še prišel čas, da bi pustili plamen ruske civilne družbe dogoreti. Hvala.

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki. – (PL) Za nas je zelo pomembno, da imamo dobre odnose in dobro partnerstvo z Rusijo. Sočasno potekajo prizadevanja za razvoj vzhodnega partnerstva, katerega cilj je spodbuditev odnosov EU z Belorusijo, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo. Kljub mnogim izjavam Evropske unije in Poljske o sodelovanju z Rusko federacijo sem zaskrbljen zaradi tega, ker je septembra na tisoče ruskih vojakov sodelovalo v vojaški vaji z imenom „Zahod 2009“ v Belorusiji. Cilj te vaje je bil zatreti izmišljeni upor poljske etnične manjšine. Izvedba skupnih rusko-beloruskih vojaških vaj ob domnevi, da je agresor ena izmed držav članic Evropske unije, je izredno vznemirjajoča. Poleg tega me preseneča, da se Evropska komisija ali visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko ni odzval na to. Upam, da bo ta tema načeta na prihodnjem vrhu Evropska unija-Rusija, ki bo potekal 18. novembra v Stockholmu.