Predsednik. – Naslednja točka je razprava o sedmih predlogih resolucij o kršitvah človekovih pravic na Kitajskem, zlasti o primeru Liu Xiaobo⁽¹⁾.

  Renate Weber, avtorica. – Gospod predsednik, prejšnji mesec je bil gospod Liu Xiaobo, zelo znan pisatelj in politični aktivist, obsojen na 11 let ječe zaradi „hujskanja k zrušenju državne oblasti“. Prijet je bil pred več kot enim letom po sestavi Listine 08, listine, ki jo je podpisalo več kot 10 000 navadnih kitajskih državljanov, ki je zahtevala najbolj normalne stvari v demokratični družbi: pravico do svobode govora, odprte volitve in pravno državo.

Preganjanje gospoda Liu Xiaoboja, ki temelji samo na njegovih miroljubnih pobudah, in sodno nadlegovanje, s katerim se srečuje, nedvomno nista v skladu z mednarodno priznanimi normami človekovih pravic in temeljnimi svoboščinami. Zato bi morali ostro zahtevati brezpogojno izpustitev gospoda Liu Xiaoboja in to takoj.

V zadnjih nekaj letih so se odnosi med Evropsko unijo in Kitajsko osredotočili v glavnem na gospodarsko razsežnost, kar je zasenčilo demokratični vidik države in velike kršitve človekovih pravic, ki se sistematično pojavljajo na Kitajskem.

Pred nekaj dnevi je nek policist prvič priznal, da je pogrešan slavni odvetnik za človekove pravice in nominiranec za Nobelovo nagrado za mir leta 2008, gospod Gao Zhisheng, potem ko so ga imele kitajske oblasti eno leto v priporu. Številni ljudje se bojijo, da utegne biti mrtev. Kitajska vlada se pred nekaj tedni ni zmenila za poziv EU, naj ne usmrti britanskega državljana.

Zlasti moteče je videti, da se kitajska vlada ne zmeni za svoje mednarodne zaveze na področju človekovih pravic. Človek se upravičeno čudi, zakaj je bila v vseh teh okoliščinah Kitajski ponujena kandidatura v Svetu ZN za človekove pravice – mar je bila to preprosto uzakonitev načina zatiranja človekovih pravic?

Aprila 2009 je kitajska vlada objavila nacionalni načrt za človekove pravice, obsežen dokument, za katerega se zdi, da ni nič drugega kot kos papirja. Ne sme biti dvoma. Ta Parlament, Evropski parlament ima obveznost, da temeljito oceni rezultate dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah.

  Tunne Kelam, avtor. – Gospod predsednik, Kitajska je pokazala veličasten gospodarski napredek. Vendar je bil del tega napredka dosežen z uporabo metod, ki so v očitnem nasprotju z univerzalno sprejetimi človeškimi normami. Izkazalo se je, da so bili upi, da bi dogodki, kot so olimpijske igre, motivirali kitajske oblasti, da bi pokazale večje spoštovanje demokratičnih norm, zaman. Nasprotno, zatiranje se je še povečalo in iz tega dejstva je treba izpeljati sklepe.

Danes Evropski parlament izraža zaskrbljenost nad usodo uglednega borca za človekove pravice in učenjaka, Liu Xiaoboja, podpisnika Listine 08, ki poziva k ustavni reformi in zavarovanju človekovih pravic. Listino je pogumno sopodpisalo več kot 10 000 kitajskih državljanov. Prejšnji mesec je bil Liu Xiaobo obsojen na 11 let zapora. Danes prosimo za njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev. Izražamo svojo solidarnost z miroljubnimi dejanji kitajskih državljanov v prid demokratičnim reformam in zavarovanju človekovih pravic, k čemur se je kitajska vlada zavezala.

  Véronique De Keyser, avtorica. – (FR) Gospod predsednik, nujne resolucije so vedno težka vaja, saj pogosteje odražajo politično nemoč kakor humanitarno nujnost. Strategija imenovanja in sramotenja, ki jo uporabljamo vsak mesec, je zadnji izhod. Očitno pomeni, da so se vsa druga sredstva dialoga ali izražanja pritiska izkazala za neučinkovita in da obsojamo zato, ker smo ugotovili, da smo brez moči za ukrepanje.

V primeru Kitajske nisem prepričana, da je povečanje števila nujnih resolucij, ki smo jih pripravili – marca 2009, novembra 2009, januarja 2010 in marca 2010, z naslednjo načrtovano resolucijo – produktivno. Ne gre za to, da bi podcenjevala težave, ki jih ima Kitajska pri obvladovanju svojega prehoda k demokraciji, gre za to, da sem prepričana, da pri nenehni napadalnosti ni napačen cilj, ampak strategija. Obstajajo druga prepričljivejša politična orodja.

Bila sem prva, ki sem zahtevala resolucijo o Ujgurih in pokopala žalostne jalove upe, da bi se na ta način izognili smrtni kazni. V imenu naše skupine bi rada dala podporo Liu Xiaoboju, pred nedavnim obsojenim oporečnikom s Trga nebeškega miru, katerega edini zločin je njegova strast do demokracije. Vendar zavračam, da bi vsaka dva meseca zasramovali Kitajsko, preprosto zato, ker se zaradi tega ne bo vdala. Pravzaprav ravno nasprotno, kajti ta ključna trgovinska partnerica, ta država, ki ima stalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki doživlja intenzivno rast in je sredi demokratične spremembe, ki jo potrebujemo v boju proti podnebnim spremembam, ta država mora biti partnerica, ki ji človek pove nekaj domačih resnic, vendar jo spoštuje zaradi prizadevanj, ki se jih loteva. To je vidik, ki manjka v resoluciji.

Zaradi teh političnih razlogov je moja skupina zavrnila svoj podpis. A, da bi zagotovili, da ne bo nobenega dvoma o vprašanju človekovih pravic, ki ga cenim vsaj tako močno kot vi, bo moja skupina glasovala za vse spremembe, ki se nanašajo nanj. Končni izid glasovanja bo odvisen od sprememb, ki jih bomo predložili.

  Marie-Christine Vergiat, avtorica. – (FR) Gospod predsednik, Kitajska je velika država z bogato zgodovino in ogromnim razvojnim potencialom. Gostiteljstvo olimpijskih iger lansko leto v Pekingu ni dalo rezultatov, ki so jih nekateri pričakovali.

Odnos, ki ga je Evropska unija sposobna vzdrževati s Kitajsko, je še posebno pomemben. Kot poslanci Evropskega parlamenta imamo dolžnost, da glasno in jasno povemo, kaj štejemo za pomembno in kaj je nesprejemljivo.

Dejstvo je, da je položaj človekovih pravic na Kitajskem nesprejemljiv. To ponazarja primer gospoda Liu Xiaoboja, ki je bil spoznan za krivega, ker je zahteval demokratične reforme v svoji državi skupaj z več kot 10 000 sodržavljani. Drznem si reči, da je po mojem mnenju, to, da je v tej državi možna taka mobilizacija, prej dosežek kakor zločin.

Moramo zahtevati izpustitev gospoda Xiaoboja in vseh moških in žensk, ki so jih tako kot njega nadlegovali in zaprli, ker so zagrešili en sam zločin, da so branili človekove pravice, natančneje, eno najbolj temeljnih pravic, in sicer, svobodo izražanja.

Kot je dejal eden od mojih kolegov poslancev, pred kratkim so britanskega državljana dejansko usmrtili, kljub dejstvu, da je bil duševno bolan. To je prvič po več kot 50 letih, da je bil Evropejec usmrčen na Kitajskem. Svoboda izražanja je res vsak dan malo bolj kršena, kot nam je pred kratkim razkril Google, ki ima kljub temu sloves operaterja, ki zagotavlja internetnim uporabnikom, če ne najboljšo, pa vsaj najmanj slabo zaščito.

Splošno je znano, da morajo operaterji za ustanovitev na Kitajskem izpolniti zahteve kitajskih oblasti in namestiti programske filtre, na kar je na koncu pristal celo Google. Ne moremo sprejeti vlade, ki se zapleta v internetno piratstvo in odreka internetnim uporabnikom svobodo izražanja.

Evropske institucije morajo združiti sile in ukrepati v zvezi s tem. Kitajski uporabniki interneta morajo imeti možnost dostopa do necenzoriranih informacij. Evropska unija ima dolžnost, da podpira internetna podjetja, ki zavračajo pomoč kitajskim oblastem pri cenzuriranju interneta ali, še slabše, pri prijetju zagovornikov človekovih pravic, demokratov ali celo novinarjev, kot je bil primer z gospodom Xiaobojem aprila 2005.

Na koncu, gospe in gospodje, ne morem končati svojega govora, ne da bi vas prosila, da se spomnite smrti na Trgu nebeškega miru. V noči 3. junija 1989 je umrlo več sto mladih Kitajcev. Zdaj mineva 20 let od te žalostne obletnice in v čast nam bo, da se spomnimo teh mladih žrtev z izrazom spoštovanja. Seveda pa si niso zaslužili vsi dogodki iz leta 1989 enake pozornosti.

  Charles Tannock , avtor. – Gospod predsednik, dejstvo, da v tem Parlamentu spet razpravljamo o zlorabi človekovih pravic na Kitajskem, kaže, da komunistično avtoritarno vodstvo v Pekingu ostaja odločeno, da bo zatrlo vsako politično nasprotovanje.

A to dejstvo nas ne bi smelo ustaviti pred tem, da načnemo ta vprašanja v Parlamentu. Prepričan sem, ne le, da je naša dolžnost, da to storimo, ampak tudi, da to dolgujemo žrtvam zlorabe človekovih pravic na Kitajskem, kot je Liu Xiaobo, od katerih so večini odrekli besedo. Zato se danes pogovarjamo o tej zadevi.

Nagrada Saharova leta 2008 Hu Jiu je res pokazala svetu, kako resno mi, poslanci EP, jemljemo vprašanje človekovih pravic na Kitajskem. Jemljemo ga resno zato, ker je Kitajska resnično pomembna. Njena silna velikost in svetovni domet, njen vojaški vpliv in gospodarska moč silijo EU, da se trudi za strateško partnerstvo na podlagi vzajemnega spoštovanja in varnosti.

Morda bo odnos s Kitajsko sčasoma temeljil tudi na naših skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic in pravne države. Ne moremo drugega kot upati. Mislim, da vsi mi vsekakor upamo, da bomo dočakali dan, ko bomo v Ljudski republiki Kitajski res videli to v praksi. Bili so predlogi, da bi na takšne ideale pri Aziji na nek način pozabili. A vedno gledam demokratični Tajvan in veliko Indijo z demokratičnimi sekularnimi tradicijami, ki dobro uspevajo v svobodni družbi, in to v osnovi postavlja na laž zamisel, da LRK ne more biti demokratična.

  Heidi Hautala , avtorica. – (FI) Gospod predsednik, za primer Liu Xiaobo, je značilno, da mu je zdaj nič manj kot 10 000 ljudi odprto izrazilo podporo, in mislim, da mora Evropski parlament priznati pogum teh ljudi in jih zato pohvaliti.

Hkrati se moramo spomniti, da je Kitajska sama obljubila, da bo izboljšala položaj glede človekovih pravic. Kitajska se je poskušala pridružiti Svetu za človekove pravice s tem, da je rekla, da se bo zavezala spodbujati in varovati človekove pravice in da bo vzdrževala najvišje standarde na tem področju. To so torej kitajske lastne obljube Združenim narodom in nanje se moramo sklicevati.

Resolucija govori tudi o dialogih o človekovih pravicah med EU in Kitajsko in ne glede na to, kako optimistični si želimo biti, je končni rezultat to, da od njih ni bilo skoraj nobene koristi. Institucije, kot je Evropska unija, bi morale med sabo razmisliti tudi o tem, kako lahko izboljšajo lastne strategije in dopovedo Kitajski, da so njene zaveze v zadevah, ki se nanašajo na človekove pravice, tudi naša stvar in da je prihodnje sodelovanje z nami najbolj odvisno predvsem od tega.

Nazadnje se lahko vprašamo, zakaj je politika Evropske unije do Kitajske tako neskladna in nedosledna in kaj lahko storimo glede tega. Evropski parlament bo v svojem imenu nedvomno podprl Komisijo v združenih prizadevanjih za uvedbo nove strategije do Kitajske.

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE. – (RO) „Morali bi končati prakso, da se na besede gleda kot na zločin.“ To je tisto, kar je trdil Liu Xiaobo v Listini 08, političnem manifestu, ki ga je objavil in ga je, kot že rečeno, podprlo na tisoče Kitajcev. Liu Xiaobo je bil obsojen na 11 let zapora in mu bodo zaradi te izjave in nenehnega podpiranja človekovih pravic odvzeli politične pravice še za nadaljnji dve leti. Prepričan sem, da je kaznovanje značilno za kitajske oblasti, ki povečujejo kampanjo proti borcem za človekove pravice. Nadaljnji dokaz za to je novica, objavljena to nedeljo, da je bil tudi Tzu Yong Jun, vodja gibanja na Trgu nebeškega miru, obsojen na devet let ječe.

Posledično verjamem, da je bistveno, da se v sklopu naslednjega vrha Evropska unija-Kitajska obravnava tema o človekovih pravicah, kot je določeno v členu 9 resolucije.

Prepričan sem, kot je že prej omenila gospa Hautala, da tudi dialog ni dovolj za človekove pravice. Vprašanje človekovih pravic mora biti obravnavano v okviru srečanj na vrhu, ker dialog do zdaj še ni dal rezultatov.

  Zigmantas Balčytis, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, Evropska unija se zdaj pogaja o novem okviru sporazuma s Kitajsko, ki bo vzpostavil nadaljnjo pot razvoja gospodarskih odnosov s to državo.

Ti odnosi so zelo tesni, vendar ne smemo zapirati oči pred ponovnimi kršitvami človekovih pravic in glede spoštovanja pravne države.

Evropska unija mora okrepiti dialog EU-Kitajska o človekovih pravicah. Ta dialog, ki je bil uveden leta 2000, se je izkazal za neučinkovitega. EU in zlasti Visoka predstavnica bi morala zagotoviti usklajeno in učinkovito skupno zunanjo politiko EU do Kitajske. Spoštovanje človekovih pravic mora služiti kot osnova za to politiko.

  Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, ko je bila Kitajska izbrana za gostiteljico olimpijskih iger, sem na začetku po vseh obljubah Kitajske, da bo izboljšala stanje na področju človekovih pravic, upala, da se bo to morda dejansko zgodilo.

Vendar smo morali med olimpijskimi igrami in po njih na žalost priznati, da ni bilo na področju človekovih pravic nobenega izboljšanja, ampak prej poslabšanje. Zdaj, po sodbi proti Liu Xiaoboju, smo videli, da je policija prepovedala homoseksualno stranko, kar jasno grozi, da bo na Kitajskem povzročilo politično ledeno dobo za oporečnike, zagovornike človekovih pravic in homoseksualce.

Zato zahtevamo takojšnjo izpustitev Liu Xiaoboja in drugih zagovornikov človekovih pravic in pozivamo zlasti Kitajsko (če želi biti priznana partnerica v mednarodni skupnosti), da konča te histerične cenzorske ukrepe in metode spremljanja.

To se seveda nanaša zlasti na internet. Ne moremo sprejeti političnega filtriranja interneta. To je bistveni element temeljnih pravic, da se brani svoboda izražanja vseh narodov na svetu. Človekove pravice so univerzalne in nedeljive, bodisi tukaj v Evropi, v ZDA, v Sudanu bodisi na Kitajskem. Ljudska republika Kitajska se bo morala navaditi na to, če si res želi drugačno vlogo.

Čvrsto sem prepričana, da moramo mi, kot Evropejci, Kitajski jasno povedati v okviru uradnih odnosov na vrhih – prav zato, ker imamo interes za sodelovanje na področju politike varstva podnebja, okoljske politike in urejanja finančnih trgov – da mora nujno spremeniti svojo politiko glede človekovih pravic.

  Lorenzo Fontana, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, eden od najznačilnejših problemov v zvezi s človekovimi pravicami na Kitajskem je izkoriščanje delovne sile v Laogai, kitajskih koncentracijskih taboriščih.

To vprašanje, poleg tega, da je resnična oblika sodobnega suženjstva, je posebno zaskrbljujoče za evropsko gospodarstvo. Dejstvo je, da res veliko blaga, ki prihaja s kitajskega trga, izdelajo priporniki v Laogai z očitno manjšimi stroški dela, kar vodi v nepošteno konkurenco do evropskega blaga.

Po zgledu Združenih držav, ki so že sprejele nekatere zakone, ki prepovedujejo uvoz kitajskega blaga, proizvedenega v Laogai, bi tudi Evropa lahko in morala storiti vse, kar je mogoče, da bi preprečila vstop blaga, ki je proizvedeno v celoti ali delno s prisilnim delom.

Najprej bi bilo treba izpeljati kampanjo za dvig javne ozaveščenosti o tem vprašanju in, drugič, zahtevati enake higienske in varnostne parametre, kot se zahtevajo za evropske proizvode, tudi za vse proizvode, ki se uvažajo v Evropo, in uvesti zakonodajo o označevanju, ki bi zagotavljala sledljivost blaga.

Poleg tega je treba podjetnike, ki vlagajo na Kitajskem, prositi, naj natančno upoštevajo pravila glede delavskih pravic. Nazadnje, uvesti moramo predpise in predvsem zagotoviti, da se bodo spoštovali, tako da bo veljala absolutna prepoved za uvoz blaga, proizvedenega s prisilnim delom.

Prepričan sem, da je to edini način, da lahko resnično pomagamo Kitajcem v njihovem boju za človekove pravice. Če se to ne bo zgodilo, bomo ostali sokrivci, ki bi radi tem ljudem odrekli svobodo.

  Edward McMillan-Scott (NI). - Gospod predsednik, imam čast biti podpredsednik Evropskega parlamenta, odgovoren za demokracijo in človekove pravice. Resolucija se upravičeno osredotoča na Liu Xioboja, glavnega avtorja Listine 08. Angleška različica je na voljo na moji spletni strani charter08.eu.

Po mojem zadnjem obisku v Pekingu maja 2006, so bili vsi oporečniki, s katerimi sem bil v stiku, prijeti, zaprti in v nekaterih primerih mučeni, na primer Hu Jua, ki je še vedno zaprt in potrebuje medicinsko oskrbo. Zlasti Gao Zhisheng, ki je po navedbah izginil po treh letih in pol v zaporu, hišnem priporu in mučenju, zaradi česar je dvakrat poskusil narediti samomor. Gaova odprta pisma režimu leta 2005 so dala ton Listini 08. Njegovo raziskovanje preganjanja duhovne budistične skupine Falun Gong je vodilo v široko podporo po vsej Kitajski. Prepričan sem, da bi morale oblasti zdaj pokazati Gao Zhishenga in ga izpustiti.

Nihče ne bi smel imeti nikakršnih dvomov, da se Evropski parlament ne bo odrekel reformi na Kitajskem in seveda v Tibetu.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, ni dopustno, da bi v odnosih med EU in Kitajsko prevladali komercialni interesi in bi se vztrajanje pri vidiku človekovih pravic in demokratičnem razvoju sprevrglo v vlogo bolj ali manj vljudnostnih pozdravov.

Z zanimanjem sem spremljala drznost, ki jo je pokazalo podjetje iskalnika Google in njegov načrt, da konča sodelovanje s kitajskimi oblastmi zaradi filtriranja internetnih spletnih strani in cenzuriranja ter da celo zapusti državo. Hkrati Google očitno zahteva svobodo govora za kitajske internetne uporabnike.

Delim skrb svojih kolegov poslancev glede ravnanja s Liu Xiaobojem in drugimi kitajskimi zaporniki vesti in upam, da se bosta Svet in Komisija zavzela za Xiaobojev primer na naslednjem srečanju na vrhu med EU in Kitajsko. Sporazumi, o katerih prav zdaj potekajo pogajanja, bi morali jasno pokazati, da bo prihodnji razvoj trgovinskih odnosov s Kitajsko učinkoviteje povezan s političnim dialogom in spoštovanjem človekovih pravic.

  Gesine Meissner (ALDE). – (DE) Gospod predsednik, govorili smo o različnih stvareh v zvezi s tem, kateri način bi bil pravi, kako bi se pogovorili s Kitajsko in pritisnili nanjo, kajti očitno je zelo malo tega, kar na to državo naredi vtis. Gospa De Keyser je rekla, da je zaradi tega njena skupina zavrnila podpis. Mislim, da to ni prava pot. Kot EU, ki ima človekove pravice opredeljene v Listini o temeljnih pravicah in v Lizbonski pogodbi, bi morali od vseh ljudi prav mi vztrajati pri opozarjanju na kršitve temeljnih človekovih pravic. Trenutno nimamo na voljo nobenih drugih možnosti. Ko se bomo domislili česa boljšega, bom takoj zraven, da dam svojo podporo.

Vendar ne gre le za Liu Xiaoboja, gre tudi za Gao Zhishenga, ki je izginil in glede na to, kar zdaj slišimo, menda naredil samomor. Vsi predpostavljajo, da je bil verjetno ubit na tak ali drugačen strašen način. To ni sprejemljivo. Pri olimpijskih igrah smo ugotovili, da se popolnoma nič ne spremeni v zvezi s položajem na področju človekovih pravic, če gremo na Kitajsko in vzpostavimo stik z njo. Vsi smo upali, da bo to delovalo, vendar ni. Zato ne bi smeli popuščati pri svojih nujnih pozivih.

  Neelie Kroes, članica Komisije. – Gospod predsednik, EU je jasno izrazila svojo globoko zaskrbljenost nad nesorazmerno obsodbo uglednega zagovornika človekovih pravic Liu Xiaoboja na 11 let zapora zaradi njegove vloge avtorja Listine 08, načrta za demokratično in na pravicah utemeljeno reformo na Kitajskem, in zaradi objave številnih esejev, ki se nanašajo na vprašanja človekovih pravic na internetu.

Velik pomen pripisujemo svobodi misli in izražanja, ki je, kot se vsi zavedamo, temelj našega demokratičnega sistema. Sodba proti gospodu Liu je v popolnem neskladju s pravico do svobode izražanja, opredeljene v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je Kitajska podpisala. Mimogrede, zagovarjamo tudi varstvo pravice do izražanja spolne usmeritve, kot je omenila gospa Trüpel.

EU je poskušala opazovati sodni proces in globoko obžalujemo, da našim opazovalcem niso pustili v sodno dvorano. Podrobnosti sodnega postopka, ki smo jih kljub temu uspeli izvedeti, jasno kažejo, da gospodu Liu ni bila dana možnost, da bi predstavil pravo obrambo in da ni bil deležen poštenega postopka. EU bo še naprej pozivala kitajsko vlado, naj brezpogojno izpusti gospoda Liuja in konča nadlegovanje in pripor drugih podpisnikov Listine 2008.

Naša splošna politika do Kitajske je tvorno vključevanje v okviru našega strateškega partnerstva. V preteklosti smo večkrat pozdravili napredek Kitajske glede družbenih in gospodarskih pravic, pa tudi nedavno predstavitev kitajskega akcijskega načrta na področju človekovih pravic, vendar obstajajo po drugi strani izredno resne skrbi v zvezi z družbenimi in političnimi pravicami in številni primeri nedavnega razvoja, kot so tisti, ki so jih spoštovani poslanci tega Parlamenta načeli v osnutku resolucije.

Zaveza EU človekovim pravicam je izražena v rednih političnih stikih in zlasti z dialogom o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi. Zadnje zasedanje, kot veste, je bilo 20. novembra lansko leto v Pekingu. Moč naših odnosov nam dovoljuje, da odkrito razpravljamo o teh zadevah. Lansko leto so bile človekove pravice obravnavane na 12. vrhu EU-Kitajska v Nanjingu, in sicer med razpravami in na tiskovni konferenci.

Gospa Vergiat in gospa Korhola sta se dotaknili kibernetskih napadov proti Googlu. Komisija meni, da je to še en primer zaskrbljujočega razvoja v okviru svobode izražanja na Kitajskem. Očitno pozorno spremljamo stanje. Razumemo, da potekajo stalna posvetovanja med podjetjem in kitajskimi oblastmi. Ostali bomo pozorni na primere podobnih napadov, usmerjenih na podjetja EU.

Naj zagotovim Parlamentu, da bomo še naprej obravnavali ta vprašanja tudi na najvišji ravni in opominjali na mednarodne obveznosti Ljudske republike Kitajske na področju človekovih pravic. Opozarjamo tudi na kitajska ustavna jamstva za svobodo izražanja. Vsi imamo za skupen cilj odprtejšo, preglednejšo Kitajsko, ki bo spoštovala mednarodne standarde o človekovih pravicah in sodelovala pri obravnavi globalnih izzivov. Da bi to dosegli, se moramo še naprej ukvarjati z razvojem našega strateškega partnerstva.

Rada bi se odzvala na vprašanje gospe De Keyser. Evropska unija je najmočneje obsodila usmrtitev britanskega državljana, Akmala Shaikha. Globoko obžaluje dejstvo, da se Kitajska ni zmenila za ponovne pozive Evropske unije in ene njenih držav članic, da bi spremenila smrtno obsodbo.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Pravica do življenja, pravica do svobode izražanja in misli tvorijo temeljni kamen evropskega povezovanja in naše vizije sveta. Če ena od naših partneric, v tem primeru Kitajska, vedno znova krši te pravice, smo se dolžni odzvati. Vendar tega ne smemo narediti na podlagi modela „sramotenja in obsojanja“ in obtožiti Kitajsko ter prezreti razlike v kulturi in civilizaciji, ki nas razdvajajo. Ta resolucija, ki se nanaša na kršitve človekovih pravic na Kitajskem, zlasti na primer Liu Xiaobo, je dokaz poenostavljenega pristopa k vprašanjem, s katerimi se spopada kitajska družba. Prav gotovo nismo sprejeli svojega stališča proti načelu nedotakljivosti človekovih pravic, ki je podlaga resolucije, ki jo z vsem srcem podpiramo. Gre pravzaprav za način, kako je bila predstavljena. Da bi dosegli rezultate, ki si jih želimo, moramo vzdrževati ozračje brez sporov med nami in Kitajsko. To je edini način, s katerim bomo lahko prispevali k razvoju Kitajske v smeri družbe z globoko privrženostjo pomenu spoštovanja človekovih pravic.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki. – „Ne bodi hudoben“ je dobro znan Googlov moto. Na Kitajskem so dolga leta kritizirali njihovo politiko in dvomili o motu. Skupine za človekove pravice so obtožile Google, da pomaga kitajski vladi pri zatiranju njihovih državljanov in zlasti borcev za človekove pravice. Očitno bo Google v prihodnje manj hudoben. Njihova odločitev, da začnejo na Kitajskem delovati z nefiltriranim iskalnikom, si zasluži najtoplejše čestitke. Z objavo spremembe v svoji kitajski politiki pa Google tvega dobičke iz največjega internetnega tržišča na svetu in potencialno izgubi skoraj 400 milijonov uporabnikov. V tem posebnem primeru je Google dokazal, da se lahko velika večnacionalna družba resnično drži svoje etične politike. Google, ki ga še vedno vodijo ustanovitelji družbe, ima vse možnosti, da izrazi svoje temeljne vrednote in prepričanja v vseh svojih prihodnjih ukrepih. In če bo Google še naprej uspeval, bo dokazal, da ni nobenega neločljivo povezanega navzkrižja med ustvarjanjem denarja in trajnostnim ter humanim delovanjem.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Na Kitajskem so se kršitve človekovih pravic ponavljale in ne moremo drugače, kot da jih obsojamo. Dejstvo, da je EU ena od glavnih gospodarskih partneric Kitajske, povečuje našo odgovornost, da obsodimo vsa dejanja, ki kršijo pravice katerega koli državljana, še posebno tistih, ki branijo svobodo izražanja in človekove pravice v tej državi. Bistveno je, da Ljudska republika Kitajska upošteva in spoštuje zaveze, ki jih je dala pred Svetom za človekove pravice.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (SK) Večja ko je država geografsko in bolj ko je neodvisna gospodarsko, težje je zahtevati od te države, naj upošteva človekove pravice. Zdi se mi nesprejemljivo, da Evropska unija v svojih odnosih s Kitajsko ves čas postavlja na prvo mesto gospodarske interese. Skoraj na vsakem srečanju na višjih diplomatskih ravneh je vse, kar smo sposobni storiti, le, da plaho spomnimo na vprašanje kršitev človekovih pravic v tej državi. V Evropi imamo s praksami komunističnih režimov na žalost veliko negativnih izkušenj glede zatiranja človekovih pravic. Skoraj prepričan sem, da je pravo število kršitev človekovih pravic še veliko večje, kot naj bi verjeli glede na informacije. Zato je nujno potrebno, da bomo sposobni pripraviti Kitajsko do tega, da bo spoštovala človekove pravice, pa tudi če za ceno gospodarske in politične žrtve. Drugače bo lahko imel razvoj na Kitajskem nezaželen vpliv na celoten razvoj političnega stanja v Aziji s posledičnim vplivom na celotno globalno ekonomijo in politiko.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) Glasoval sem za resolucijo, ki obsoja kršitve človekovih pravic, ker ne smemo dopustiti ali pristati na to, da jih zlomijo, ne kot ljudi ne kot državljane. Ravnanje, ki je škodljivo za ljudi, njihovo svobodo in pravice, ki so bile opredeljene pred mnogimi leti, je v nasprotju s temelji, na katerih so zgrajene zahodne demokracije. Dialog med Evropsko unijo in Kitajsko, ki se je začel leta 2000, ni prinesel pričakovanih učinkov. Zato bi se morali vprašati, ali smo storili vse, kar smo lahko, in če je odgovor „ne“, moramo uporabiti določbe resolucij o učinkovitosti gospodarskega sodelovanja. Človekove pravice morajo postati podlaga za dialog med Unijo in Kitajsko in interesi ljudi morajo biti nad gospodarskimi interesi.

Prijetje in obsodba mirovnega zagovornika in borca za človekove pravice Liu Xiaoboja, ki je zahteval večjo demokracijo na Kitajskem, je jasen signal, da naši sedanji ukrepi niso učinkoviti. Zato je poleg resolucij vredno sprejeti še druge ukrepe, ki bodo omogočili večje spoštovanje tega, za kar se bojuje Liu Xiaobo pa tudi na tisoče Kitajcev in številnih drugih ljudi po svetu.

Pred tridesetimi leti so se začele na Kitajskem reforme, ki so pokazale svetu, da se nekaj spreminja, da se lahko nekaj stori v korist družbe. Enako pričakujemo danes. Danes hočemo imeti partnerico, ki bo spoštovala načela, ki so za nas temeljna.