Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2213(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0111/2010

Predložena besedila :

A7-0111/2010

Razprave :

PV 20/04/2010 - 8
CRE 20/04/2010 - 8

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.51
CRE 05/05/2010 - 13.51
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0141

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 20. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Strategija EU za odnose z Latinsko Ameriko (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je poročilo (A7-0111/2010), ki ga je pripravil gospod Salafranca Sánchez-Neyra v imenu Odbora za zunanje zadeve o Strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko (2009/2213(INI)).

 
  
MPphoto
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, poročevalec.(ES) Gospa predsednica, visoka predstavnica, rad bi povedal, da poročilo, kakor ga je sprejel odbor, na eni strani priznava prizadevanja španskega predsedstva Evropske unije – ki ga ne vidim v tej dvorani, kar me preseneča, glede na to, da govorimo o zadevi, ki se nanaša na Latinsko Ameriko – in po drugi strani pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“. Mislim, da je težko najti dve regiji, ki imata več skupnega v smislu vrednot in zanimanj kot sta Evropa in Latinska Amerika.

Gospa predsednica, številke so zelo dobro znane: skupaj imata več kot milijardo državljanov, predstavljata več kot 25 % globalnega bruto domačega proizvoda in skupaj s karibskimi državami vključujeta skoraj tretjino držav, ki tvorijo Združene narode.

Prav tako je dobro znano, čeprav številke kažejo nekoliko upada, da je Evropska unija glavna donatorka razvojne pomoči, glavna investitorka v regijo in druga največja trgovinska partnerka v Latinski Ameriki ter največja v Mercosurju in Čilu.

Vendar pa pomembneje od številk, menimo, da je Latinska Amerika več kot le trg za Evropo in zato delimo celo vrsto načel in vrednot, ki so pluralistična in predstavniška demokracija, spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, svobodo izražanja, ustavno državo, pravno državo, spoštujejo predpisani postopek in zavračajo vse oblike diktatorstva ter avtoritarno vladavino.

Gospa Ashton, ta vrh se dogaja v zelo pomembnem koledarskem času za Evropsko unijo in Latinsko Ameriko. To je pomemben čas za Evropsko unijo, ker smo s tem, ko smo šli skozi postopek reformiranja, z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, v gospodarski in monetarni krizi nekoliko zatopljeni v premagovanje lastnih problemov in premišljevanje o njih. Videli smo, da prvič Mednarodnemu denarnemu skladu ni treba reševati države Latinske Amerike, ampak evropsko državo članico, ki je del monetarne unije.

Ko gledamo stopnje rasti Evropske unije za preteklo leto, vidimo, da smo imeli v povprečju 5-odstotno negativno rast, medtem ko je imela Latinska Amerika 1,8-odstotno negativno rast. Ko gledamo napovedi za rast za naslednje leto, vidimo, da je pričakovati, da bo imela Evropska unija v povprečju 0,7-odstotno rast, Latinska Amerika pa 5-odstotno. To pomeni, da naslednji vrh ne bo vrh med Severom in Jugom, kot so bili prejšnji, ampak bo to vrh med enakimi. Ob upoštevanju tega mislim, da bi morali, če le na kratko, pogledati nazaj in občutiti zadovoljstvo glede doseženega v preteklih nekaj letih.

Vendar pa je jasno, da je treba še ogromno postoriti. Gospa Ashton, ob upoštevanju tega je Evropska unija med letoma 2000 in 2010 z Mehiko in Čilom sklenila pridružitvene sporazume, Združene države pa so slenile sporazume s celotno Srednjo Ameriko, s Komumbijo in Perujem, pa tudi z državami Mercosurja. Zato moramo hitro nadoknaditi izgubljeni čas in na nek način iskati strateška partnerstva z Mehiko in Čilom, uporabljati klavzulo o prihodnjem razvoju v teh sporazumih in skleniti sporazume s Srednjo Ameriko, kjer moramo uvesti radodarnejše ukrepe. Hkrati pa Parlament pozdravlja pobude, ki ste jih predložili za ustanovitev fundacije Evropa – Latinska Amerika in tudi za mehanizem za finančne naložbe.

Vendar pa, gospa Ashton, ta vrh ni le še en vrh. Na tem vrhu bo na kocki zelo jasno vprašanje. Če bomo še naprej izgubljali svoj delež trgovine s to regijo, ki se je zmanjšal s 25 % na le nekaj več kot 15 % zaradi držav, kot je Kitajska, bomo postali nepomembni. Zato vas kot visoko predstavnico in podpredsednico Komisije skladno s španskim predsedstvom prosim, da pošljete jasno in zelo določeno sporočilo glede zaveze te nove Evrope, ki jo gradimo v smeri proti našim starim prijateljem v Latinski Ameriki.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospa predsednica, spoštovani poslanci, vesela sem, da sem spet v Evropskem parlamentu in zelo se veselim te razprave o odnosih z Latinsko Ameriko.

Najprej bi se rada zahvalila gospodu Salafranci za njegovo odlično poročilo. Mislim, da zelo dobro ponazarja zbliževanje stališč med našima dvema institucijama glede pomembnosti partnerstva Evropske unije v tej regiji– in, kot je že povedal, pričakovanja zanj. Zelo pozdravljam zavezo Parlamenta, da okrepi odnose z Latinsko Ameriko, med drugim v okviru medparlamentarnih dialogov. Naša skupna prizadevanja so osrednja za razvoj skladne politike in močne prisotnosti v tej regiji. Strinjam se, da je prihodnji vrh dobra priložnost, da ponovimo svojo zavezanost regiji in svojo odločenost, da to partnerstvo poglobimo.

Kakor je v poročilu upravičeno izpostavljeno, je bilo partnerstvo do sedaj uspešno. Danes je EU druga največja trgovinska partnerka Latinske Amerike in največja vlagateljica v tej regiji. Svoje sodelovanje širimo naprej od gospodarskih vprašanj za zajemanje ključnih strateških vprašanj – podnebne spremembe, neširjenje jedrskega orožja, reševanje problema drog, spodbujanje miru in varnosti v svetovnem merilu.

Ob upoštevnju tega je Komisija lani določila svojo strategijo za Latinsko Ameriko v sporočilu z naslovom „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“. Naši glavni sklepi so bili, da se pospeši regionalni dialog in podpre regionalno povezovanje, da se okrepijo dvostranski odnosi – upoštevanje raznolikosti regije – in prilagoditev programov sodelovanja, da bodo osredotočeni in usmerjeni v rezultate.

Vesela sem, da smo od takrat prevzeli številne pobude. Zelo tesno smo sodelovali z Brazilijo in Mehiko glede strateških partnerstev in s Čilom glede združenja za razvoj in inovacije. S Perujem in Kolumbijo smo sklenili pogajanja o večstranskem trgovinskem sporazumu in pričakujemo, da bomo v bližnji prihodnosti sklenili pogajanja za pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko in delamo na tem, da se nadaljujejo pogajanja z Mercosurjem. Okrepili smo svoje politične dialoge o vrsti vprašanj – trajnostni razvoj, migracija in boj proti prepovedanim drogam. To so pomembna pogajanja in dialogi. Krepijo naš odnos.

Tudi v praksi lahko naredimo veliko glede regionalnega povezovanja. Zelo pomembno je, da se skupna teža EU in Latinske Amerike lahko osredotoči na področja prednostnih nalog. Glede vrha se zelo strinjam, da je to pomembna priložnost. Želimo akcijski načrt, ki zajema sodelovanje v zvezi s ključnimi vprašanji – znanost, tehnologija in inovacije, okolje, podnebne spremembe in tako dalje. Drugič, radi bi priznali napredek, ki je bil dosežen pri različnih podregijah, in okrepili dvostranske odnose. Tretjič, kakor je dejal gospod Salafranca, pa bi radi začeli z Investicijskim skladom in ustanovili Fundacijo EU – Latinska Amerika in Karibi. Trdo delamo, da bi okrepili te odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko v tem seveda hitro spreminjajočem se svetu, kjer lahko do skrajnosti izkoristimo zmožnosti, ki jih imamo.

Zelo rada bi slišala stališča članov tega parlamenta in odgovorila na kakršna koli vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Grèze, poročevalka mnenja Odbora za proračun. (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, sredi finančne, socialne in okoljske krize mora Evropska unija igrati vlogo, in to je vloga sodelovanja za razvoj pred vrhom v Madridu.

Kot uradna zagovornica človekovih pravic in razvojne pomoči se mora lotiti svojih mnogih izzivov v Latinski Ameriki. Spomnimo se, da je EU največja donatorka, ki je v 10 letih zajamčila skoraj 3 milijarde EUR. Odbor za razvoj je navdušen nad jamčenjem Komisije, da zagotovi, da se bodo spoštovali razvojni cilji tisočletja, zlasti glede izobraževanja.

Prav tako sem navdušena, da opažam v poročilu Odbora za zunanje zadeve priznanje umorov žensk in dajanje prednosti boju proti podnebnim spremembam.

Enako pa obžalujem odsotnost oprijemljivih ukrepov in prave razvojne strategije. Po Københavnu je Odbor za razvoj EU pozval, naj upošteva inovativne projekte v Latinski Ameriki, kot so tisti, ki so bili ta teden predstavljeni na vrhu v Cochabambi ali pa projekt Yasuni ITT v Ekvadorju.

Spoštovanje političnih, socialnih, okoljskih in kulturnih pravic avtohtonih ljudstev mora biti v središču naših čezatlantskih odnosov. Prav tako smo poudarili izpolnjevanje konvencij MOD, ki jih zasmehujejo v Kolumbiji. Spoštovati je treba minimalne okoljske in socialne standarde.

Nazadnje pa obžalujemo odsotnost kakršne koli navedbe javnih storitev, vode in zdravja v poročilu Odbora za zunanje zadeve. Osebno ne verjamem v širjenje študijskih organizacij s smešnim proračunom, ki ne dopuščajo resničnega dialoga s civilno družbo. Ne verjamem v koristnost ustvarjanja večjega števila proračunskih postavk, ki posegajo v vrstice razvojne pomoči zaradi nejasnih ciljev. Ne verjamem v noben dogovor, katerega prednostna naloga morda ne spoštuje človekovih pravic in okolja.

Cilj partnerstva med EU in Latinsko Ameriko ni namenjen le zaščiti trgovinskih dobičkov. Sporazumi o prosti trgovini s Perujem in Kolumbijo so zelo slab nasprotni primer. Naša dolžnost je spodbujati regionalno povezovanje in nasprotovati vsakemu podpisanemu sporazumu, ki bi oslabil takšno povezovanje.

Naša odgovornost je zagovarjati zlasti človekove pravice in spoštovanje okolja v vseh naših zunanjih odnosih.

 
  
MPphoto
 

  Pablo Zalba Bidegain, v imenu skupine PPE. (ES) Gospa predsednica, visoka predstavnica, gospe in gospodje, močno verjamem, da moramo Latinsko Ameriko smatrati za izredno pomembno trgovinsko partnerko.

Menimo, da bi bilo treba ponovno odpreti pogajanja za sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem, ki zadeva 700 milijonov ljudi in bo najbolj velikopotezen regionalni sporazum na svetu.

Prav tako menimo, da bi morala biti pogajanja, ki zadevajo sporazum med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko, sklenjena pred vrhom v Madridu, ki naj bi potekal v maju.

Razviti moramo tudi pridružitvena sporazuma z Mehiko in Čilom, ki sta bila resnično uspešna. Zato moramo izraziti svoje zadovoljstvo ob sklenitvi sporazuma o prosti trgovini s Kolumbijo, ki bo izredno koristen za Evropo in tudi za to latinskoameriško državo.

Menimo, da je sedaj naloga Parlamenta, da v ustreznem času ratificira te sporazume in zagotovi, da ne bo nobena država v Andski skupnosti, ki želi skleniti sporazum, izključena.

Seveda menimo tudi, da so sporazumi o prosti trgovini lahko in morajo biti koristno orodje za spodbujanje razvoja pravic in svoboščin državljanov.

Nazadnje pa menimo, da je pot, po kateri moramo iti v prihodnosti, na eni strani razvoj sporazumov Evropske unije z različnimi državami in regionalnimi skupinami in na drugi spodbujanje medregionalnih sporazumov o pridružitvi znotraj same Latinske Amerike.

 
  
MPphoto
 

  Emilio Menéndez del Valle, v imenu skupine S&D. (ES) Gospa predsednica, gospa Ashton, najprej mi dovolite, da čestitam gospodu Salafranci Sánchez-Neyraji za zelo uspešen izid njegovega poročila.

Zavedate se, da je majski vrh odlična priložnost za napredovanje odnosov med temi stranmi. Za delo, ki ga je v zvezi s tem opravilo špansko predsedstvo, mu je treba čestitati. Kljub temu mislim, da je pomembno, da se še naprej spodbuja in krepi ta odnos tudi po koncu predsedstva. Gospa Ashton, vi morate v tem pogledu storiti ogromno, ker nikjer na svetu ni druge regije, ki bi imela večjo zgodovinsko, kulturno in institucionalno podobnost z Evropo, kot je to Latninska Amerika. Še večji razlog za spodbujanje tega odnosa pa imamo, če upoštevamo, da so se zaradi želje samih ljudstev Latinske Amerike, pa tudi zaradi neprestane podpore demokratičnih institucij s strani Evrope, te institucije močno utrdile.

To poročilo, h kateremu lahko rečem, da je moja skupina zadovoljivo prispevala, je dobro sporočilo za majski vrh v Madridu in upam, da bo prispevalo k rezultatom vrha in pomagalo izpostaviti dejstvo, da je nujno, da se pomaknemo naprej v strateškem odnosu med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi.

Seveda podpiramo sprejetje latinskoameriškega investicijskega mehanizma in ustvarjanje Fundacije Evropa – Latinska Amerika in Karibi z upoštevanjem vrha.

Poleg tega pa, čeprav se zavedamo težav, ki smo jih doživeli zadnja leta, upamo, da lahko vrh v Madridu v določeni meri okrepi pogajanja z Mercosurjem.

Prav tako pozdravljamo pomemben korak naprej pri sklenitvi pogajanj o večstranskem sporazumu s Perujem in Kolumbijo in verjamemo, da bo mogoče, ko bo prišel čas za to, oblikovati dobro in pametno formulo, ki bo omogočala želeno vključitev Ekvadorja, in da bomo vrata pustili odprta, vedno odprta, Boliviji.

Nazadnje, kako ne bi mogli slaviti več kot verjetne in dobrodošle sklenitve sporazuma s Srednjo Ameriko in sedaj sprejete vključitve Paname v ta sporazum in v ta pogajanja?

Gospa predsednica, zakjlučil bom z besedami, da je treba vse to seveda obravnavati v okviru tega, kar Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu meni, da je temeljna družbeno politična filozofija na tem področju. To pomeni podporo različnih pridružitvenih postopkov v Latinski Ameriki, ki zahtevajo spoštovanje človekovih pravic in sprejemajo vključevalni in razvojni pristop, medtem ko se vedno obvezujejo k ohranjanju odprtih poti dialoga kljub morebitnim težavam, ki lahko nastanejo, in k poglabljanju naših povezav z našimi strateškimi partnerji, da bi dosegli napredek glede teh ciljev.

 
  
MPphoto
 

  Vladko Todorov Panayotov, v imenu skupine ALDE.(BG) Gospa predsednica, gospa Ashton, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil svoje navdušenje nad velikim prispevkom gospoda Salafrance k razvoju odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko in izjemni vlogi, ki jo je igral pri sestavljanju tega poročila. Strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko za obdobje do leta 2015 se bo razvilo v ozadju „Agende 2020“, globalnega sporazuma, katerega osnutek je bil pripravljen za boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje naših prizadevanj za ustvarjanje zelenega in okolju prijaznega gospodarstva. Zato bi rad poudaril, da je Latinska Amerika strateška partnerka, s katero mora Evropa še bolj razširiti gospodarski in kulturni vpliv. Zlasti med sedanjo globalno finančno krizo je lahko to partnerstvo najpomambnejše in lahko odpre večje priložnosti za komercialne, znanstvene in tehnološke izmenjave, kar nam omogoča, da iz te krize pridemo v močnejših in stabilnejših položajih.

 
  
MPphoto
 

  Ulrike Lunacek, v imenu skupine Verts/ALE. (ES) Gospa predsednica, rada bi spregovorila v španskem jeziku, vsaj prvi del svojega govora.

Rada bi priznala postopek, ki se je izvajal v pogajanjih odkar je bilo poročilo gospoda Salafrance Sánchez-Neyraje prvič predloženo, in to, kar smo dosegli sedaj. Mislim, da je bil to dober proces, saj ste sprejeli več naših stališč, čeprav moram povedati, da bi bilo poročilo, če bi ga napisala Skupina zelenih/Evropskega svobodnega zavezništva, očitno drugačno, a tako stvari potekajo v Parlamentu.

Gospod Salafranca, dejali ste da ste želeli videti odnos med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko kot odnos med enakimi, in povedati moram, da mi je ta zamisel všeč, vendar je težava ugotoviti, kdo si je tu enak: sta to vladi, ki sta tudi različni, ali so to ljudje, ki zahtevajo več informacij ali več pravic – kot pri ženskah – ali da se rešuje revščina?

To je ena stvar, ki jo je treba opredeliti in ki mislim, da še vedno nekoliko manjka v poročilu. Vendar pa priznam, da smo v nekaterih pogledih uspeli. Prav tako sem vesel, da je skupina Verts/ALE uspela vključiti kulturne pravice avtohtonih ljudstev, predlog, ki ga je podal Odbor za razvoj. Vprašanje umorov žensk, zelo pomemben vidik nasilja nad ženskami, je bilo prav tako vključeno, enako pa velja tudi sklep medameriškega sodišča za človekove pravice. Mislim, da so to pomembni koraki naprej. Imamo tudi podnebne spremembe, ki enako vplivajo na prebivalstva obeh celin, na primer glede dogajanja v zvezi z ledeniki.

Glede enega vidika, obstaja razlika med tem, kar je želela skupina Verts/ALE in kar so želele druge skupine, to pa je, da smo proti nadaljevanju pridružitvenih sporazumov, kot smo počeli do sedaj. Raje bi imeli sporazum s celotno Andsko skupnostjo, širok sporazum, in ne le sporazum s Kolumbijo in Perujem.

Rada bi zaključila s posebnim vprašanjem za gospo Ashton:

Nadaljevala bom v angleškem jeziku. To je oprijemljivo vprašanje za vas visoka predstavnica in je vprašanje, ki ga žal nismo mogli vključiti v poročilo. Ali boste odkrito govorili proti megaprojektom, kot so jez v Del Monteju na reki Shingu v Braziliji, ki ga sedaj načrtujejo in bo uničil ogromno življenjskega prostora avtohtonih ljudstev in tudi ni najboljša rešitev v smislu potrošnje energije?

V Braziliji poteka protest, v katerem sodeluje več sto organizacij civilne družbe. V Braziliji potekajo tudi sodni postopki. Od vas bi rada vedela, kaj Komisija in vi kot visoka prestavnica, počnete, da bi ohranili okolje na območju Amazonke za ljudi, ki tam živijo in za vse nas, na tem planetu.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, visoka predstavnica, čestitam gospodu Salafranci Sánchez-Neyraji za odlično poročilo o strateškem odnosu in partnerstvu EU z Latinsko Ameriko.

Po širjenju leta 2004 na srednje in vzhodne evropske države je EU razumljivo preusmerila SZVP proti vzhodu, tj. proti Rusiji, Srednji Aziji in Kitajski, a kljub temu trgovina med Latinsko Ameriko in EU še naprej hitro raste. Torej ta v veliki meri demokratična regija, s katero imamo toliko skupnega, ne sme biti pozabljena.

Kasneje letos bo Brazilija obeležila še eno stopnjo svojega vzpona kot svetovni gospodarski in politični velikan, ko bo izvedla predsedniške volitve in bo predsednik da Silva odšel po največ dveh svojih mandatih. Brazilija je skupaj z Mehiko sedaj imenovana za strateško partnerko EU. Tudi Kolumbija je obetajoč primer tega, kako lahko demokracija resnično zacveti v Latinski Ameriki, in se sedaj z EU pogaja o sporazumu o prosti trgovini. Tudi ta država bo izvedla predsedniške volitve in njeni ljudje bodo nedvomno pogrešali vizionarno vodstvo Álvara Uribeja.

Nasprotno pa Venezuelo vodi populistični demagog Hugo Chávez, ki je pokazal le malo spoštovanja do demokracije in svobode izražanja. Bolivija in Ekvador sta tudi pokazala zaskrbljujoče znake sledenja zloglasnemu vzoru Cháveza in Castrove Kube.

Nazadnje pa je močno obžalovanja vredno, da se je predsednica Kirchner v Argentini odločila, da preusmeri pozornost stran od domačih politik in njenega slabega dela v vlogi predsednice tako, da uporablja prepirljiv jezik glede Falklandskega otočja, katerega prebivalci želijo ostati britanski.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder, v imenu skupine EFD. (NL) Glede dragocenega poročila gospoda Salafrance o strategiji EU o odnosih z Latinsko Ameriko bi rad od Sveta in Komisije, ki ju sedaj oba zastopa baronica Ashton, da glede treh vprašanj izvedeta nujne ukrepe.

Moja prva točka je, da moramo zahtevati polno sodelovanje latinskoameriških držav, zlasti Brazilije kot rotirajoče članice Varnostnega sveta, v vseh mednarodnih poskusih, da bi spor z Iranom glede jedrskega orožja pripeljali k mirni rešitvi. Torej potrebujemo pri tem resnično sodelovanje in podporo.

Moja druga točka je, da moramo zahtevati popolno sodelovanje držav Latinske Amerike v neprekinjenem boju proti islamskim terorističnim mrežam. To velja zlasti za Venezuelo, ker se Hezbolah ne briga ravno le za svoje posle, prav tako pa tudi ne Iran.

Moja tretja točka je, da moramo zahtevati popolno sodelovanje latinskoameriških držav v boju proti svetovnemu zlu antisemitizma. Ponovno je oseba, ki glede tega povzroča veliko skrbi, predsednik Venezuele Chávez, a žal ni edini. Nedavno je inštitut Stephen Roth objavil poročilo, ki izpostavlja več nekoliko neprijetnih vidikov tega vprašanja.

Nazadnje pa je prejšnji teden evropski tisk ohranil zgovorno tišino v zvezi z vse večjim kitajskim vplivom v Latinski Ameriki. Ali to pomeni, da bo Evropa občasno ujeta sredi teh dveh strateških partnerjev Bruslja?

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospa predsednica, poročilo gospoda Salafrance Sánchez-Neyraje vsebuje mnoge zanimive stvari. Je zelo celovito. Evropa se ne more obrniti stran od odnosov z enoto, ki, kakor je navedeno v uvodni izjavi J tega poročila, jo tvori 600 milijonov ljudi, predstavlja 10 % svetovnega BDP in s katero nas povezujejo posebne zgodovinske vezi, zlasti glede latinskih držav Španije, Portugalske in Italije, mnogi med temi državljani so šli živeti v Argentino, in celo Francije, ki je še vedno prisotna v Gvajani.

Vendar pa mi je žal, da se poročilo dveh poglavitnih vprašanj ne loteva bolj neposredno.

Najprej imamo vprašanje globalizacije, proste trgovine, uveljavljene po svetu, mednarodne delitve dela, ki se narobe predstavlja kot panaceja in predstavlja izredno resne gospodarske in socialne probleme, ne le v Evropi, ampak tudi v Latinski Ameriki.

Drugič, naslednja težava je neodvisnost od velikega brata, z drugimi besedami velikega brata ZDA. Nismo njegov sovražnik, a vseeno si moramo zapomniti, da se je Monroejeva doktrina, javno izpovedani cilj katere je bil takrat preprečiti vsako spravo Latinske Amerike z Evropo, spremenila v de facto protektorat, katerega učinke smo videli pred nekaj leti, predvsem v smislu brutalnosti posredovanja v Panami.

Zato se strinjam, da bi morali obravnavati vprašanja, kakršno je proizvodnja drog, a naša naloga ni narekovanje zakona, razuma, pravice ali enakosti med moškimi in ženskami prebivalcem Latinske Amerike.

Menimo, da bi se morali posvetiti vprašanjem, ki so strogo nujna.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(ES) Najprej bi rada čestitala gospodu Salafranci Sánchez-Neyraji za njegovo odlično delo na tem poročilu.

(RO) Evropski parlament sedaj pošilja jasno sporočilo o krepitvi odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko, še toliko bolj, ker bo vrh med Latinsko Ameriko in EU potekal v roku enega meseca. Istočasno pa so ti odnosi med Eu in latinsko ameriko ena od prednostnih nalog španskega predsedstva. Vendar pa verjamem, da obstaja še veliko nedotaknjenih možnosti za spodbujanje trgovine med obema regijama.

Zato mora Evropska unija zagotoviti sredstva za spodbujanje evropskih proizvodov na latinskoameriškem trgu. V tem pogledu imajo nekateri romunski izdelki že blagovni trg v Latinski Ameriki. Naš nacionalni avto, Dacia, je primer, ki ga lahko podam. Romunija ima dolgo tradicijo dobrega sodelovanja z Latinsko Ameriko in naša latinska dediščina je dragoceno sredstvo, ki nam je skupno.

Rada bi poudarila, da pozdravljam novi tristranski pristop, ki ga je omenil poročevalec, vključno z udeležbo Evropske unije, Latinske Amerike in ZDA. Hkrati pa moramo upoštevati projekte sodelovanja, ki bodo utrdili pravni status MDS in enak dostop do izobraževanja in delovne sile.

Nazadnje, poročilo gospoda Salafrance in vrh v Madridu morata položiti temelje za dolgoročni razvoj strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko.

 
  
MPphoto
 

  Ramón Jáuregui Atondo (S&D).(ES) Gospa predsednica, tudi jaz bi rad čestital gospodu Salafranci Sánchez-Neyraji. Mislim, da je to zelo pomembno poročilo.

Gospe in gospodje, rad bi povedal, da obstaja več milijonov razlogov, zakaj bi morali Latinsko Ameriko smatrati za zelo pomembno celino za Evropo: v Latinski Ameriki živi več milijonov Evropejcev in več milijonov ljudi iz Latinske Amerike je prišlo v naše države, v Evropo, in tu so našli zatočišče in azil v Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Španiji pred trpljenjem svojih ljudi.

Gospe in gospodje, Latinska Amerika je zelo pomembna za Evropsko unijo in zato sem zelo vesel, da bo morda v naslednjih nekaj mesecih, morebiti v veliki meri zaradi dela, ki sta ga opravila gospa Ashton in špansko predsedstvo, mogoče skleniti štiri velike in zelo pomembne sporazume, in sicer s Kolumbijo, Perujem, Mercosurjem in Srednjo Ameriko. To bo izredno pomembno za Evropsko unijo in predvsem za Latinsko Ameriko.

Vendar pa, gospe in gospodje, Latinski Ameriki moramo pomagati. Njene države imajo šibak državni sistem, javne storitve so še vedno zelo šibke, ker imajo zelo nizke davčne stopnje, imajo demokracije, ki so še vedno zelo pomanjkljive, in imajo težave s človekovimi pravicami. Pomagati moramo prebivalstvu Latinske Amerike. To vizijo moramo imeti vedno v mislih.

Gospa Ashton, rad bi vam podal dve sporočili ali dve priporočili, ki mislim, da sta izredno pomembni. Da bi delali v Latinski Ameriki, moramo imeti tudi podporo evropskih podjetij. Našo zunanjo politiko je treba izvajati z zelo močno gospodarsko prisotnostjo vseh naših glavnih podjetij v Latinski Ameriki, ki lahko storijo zelo veliko za razvoj teh držav s kulturo družbene odgovornosti in z zavezanostjo njihovemu razvoju.

Nazadnje pa moramo z Latinsko Ameriko oblikovati svetovno zavezništvo, da bi delali skupaj v svetu, za svetovno upravljanje. Združimo se z njimi, da bomo lahko močnejši.

 
  
MPphoto
 

  Gesine Meissner (ALDE). (DE) Gospa predsednica, baronica Ashton, gospod Salafranca, kot članica evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine sem zelo zadovoljna z vašim poročilom, ker je resnično pomemben, da bomo lahko še naprej krepili odnos med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko.

Od leta 1999 smo močno napredovali. Latinska Amerika ima 600 milijonov prebivalstva in skoraj 600 milijonov tudi živi tu v Evropski uniji. Imamo podobne vrednote in človekove pravice in prav tako nas povezuje želja po demokraciji in miru. Vendar pa so dejanski pogoji v teh dveh državah zelo različni. V partnerstvu je pomembno zagotoviti vse, kar je mogoče, da imata oba partnerja enako moč, in to še ni tako.

V Latinski Ameriki je mnogo težav, vključno z nepismenostjo, prav tako pa tudi pomanjkanjem infrastrukture, splošnim pomanjkanjem izobrazbe, demokratičnimi primanjkljaji in kršitvami človekovih prvic. K sreči sami nimamo toliko težav. Mnogi ljudje tam živijo od trgovine z drogami in to je seveda nekaj, kar se mora spremeniti. Naša glavna naloga v vlogi glavne trgovinske partnerke z aktivno udeležbo v razvojni pomoči je, da zagotovimo, da bo Latinska Amerika prejela nadaljno pomoč pri njenem postopku demokratizacije. Rada bi, da bi to partnerstvo pripeljalo do tega, da bi ljudje v Latinski Ameriki živeli v miru na enak način kot mi v Evropski uniji in da bi jim prav tako omogočilo, da bi se lahko učili in imeli koristi drug od drugega, kot to počnemo mi.

Zaradi tega mi je zelo všeč zamisel evro-latinskoameriške listine o miru in varnosti in evro-latinskoameriške fundacije. Menim, da bi to še bolj poglobilo partnerstvo in nam resnično pomagalo napredovati.

 
  
MPphoto
 

  Edvard Kožušník (ECR). (CS) Moj kolega poslanec, gospod Salafranca Sánchez-Neyra, je na začetku omenil, da imata Evropa in Latinska Amerika zelo podobne vrednote. Vseeno pa obstaja ena izjema.

Marca smo tu razpravljali o položaju na Kubi. Pri pogajanjih o strategiji EU glede odnosov z Latinsko Ameriko ne smemo spregledati Kube kot pomembne akterke v tej regiji. Stalinistični režim Kube z njenimi totalitarnimi smermi poskuša škodovati odnosom med EU in to regijo kot celoto. Vendar pa si ta regija tega ne zasluži. Latinska Amerika je pomembna partnerka EU, tudi brez kubanskega režima. Partner EU na kubanski strani ne bi smel biti sedanji Castrov režim, ampak gonilne sile sprememb in demokratična opozicija. Zelo spoštujem vse nasprotnike kubanskega komunističnega diktatorstva in rad bi se zahvalil kardinalu Jaimeju Ortegi za pogumne besede, ki jih je podal – mislim, da včeraj – o tem režimu.

Menim, da demokracija, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, svoboda izražanja, pravna država, zakonita država in zavračanje vsake oblike diktatorstva ali avtoritarnosti ne tvorijo le temelja dvoregijskega strateškega partnerstva, ampak so za to tudi nujni predpogoj.

 
  
MPphoto
 

  John Bufton (EFD). – Gospa predsednica, na začetku razprave je baronica Ashton prijazno dejala, da bi se morali odzvati na vsako vprašanje. Baronica, pozval bi vas, da prosim odgovorite na moje naslednje vprašanje.

Predlogi, ki jih je dokumentiral Odbor za zunanje zadeve, vključujejo ustanovitev evro-latinskoameriške listine za mir in varnost, ki temelji na listini ZN.

Čigave interese podpirate v povezavi z Argentino, ki uradno poziva sekretarja Združenih narodov, Ban Ki-Muna, naj pod vprašaj postavi britansko nadoblast nad Falklandskimi otoki?

Argentinski zunanji minister Jorge Taiana je ZN zaprosil za pomoč pri prekinitvi nadaljnjih enostranskih dejanj Združenega kraljestva v zvezi z vrtanjem nafte na tem območju.

Nedavni vrh latinskoameriških in karibskih voditeljev je doživel soglasno podporo vseh 32 držav za argentinske zahteve po Falklandskih otokih.

Ali se strinjate, da bi morala Britanija, podprta z načelom samoodločanja v listini ZN, ohraniti nadoblast nad otoki in ali boste podpirali njene interese skladno z mednarodnim pravom? Rada bi odgovor, prosim.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, dvoregijsko strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko obstaja že od leta 1999. Med osnovna načela tega partnerstva sodijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, skupaj s pravico do izobraževanja. Vendar pa je dejstvo, da so ta načela pogosto kršena. Poleg tega je v Latinski Ameriki 42 milijonov ljudi nepismenih. Evropska unija je glavna investitorka v Latinsko Ameriko in tudi pomembna trgovinska partnerka.

Nazadnje pa bi rada povedala, da je dejstvo, da so ženske socialno prikrajšane in da se diskriminacija proti avtohtonim ljudstvom nadaljuje, če izpostavim le dve problematični področji, kršitev splošnih človekovih pravic. Še vedno je treba opraviti mnogo dela na tem področju in še vedno so potrebne izboljšave.

 
  
MPphoto
 

  Marietta Giannakou (PPE).(EL) Gospa predsednica, rada bi čestitala gospodu Salafranci za njegovo izredno enotno in utemeljeno poročilo. Prav tako se strinjam s podpredsednico Evropske komisije in visoko predstavnico glede pomembnosti, ki jo pripisuje tem prizadevanjem za utiranje tesnejšega partnerstva.

Dejansko so se v Latinski Ameriki v zadnjih dvajsetih letih dogodki razvijali in res je, da je bilo odpravljeno tisto, kar nas je skrbelo v 80-ih letih prejšnjega stoletja, namreč številna diktatorstva. Vendar pa trgovina z drogami, pranje denarja, terorizem in velikanski problemi, ki jih povzročajo revščina, negotovost in brezposelnost v regiji, niso bili odpravljeni.

Zato pozivamo s pomočjo Evropskega parlamenta in gospe Ashton, naj se posebna pomembnost pripiše sektorjem, povezanim z izobraževanjem in kulturo. Države Latinske Amerike so edine države, za katere lahko rečemo, da so tesno povezane – bolj kot druge tretje države – z Evropo glede zadev, ki se nanašajo na zgodovino, izobraževanje in kulturo, in mislim, da bi bilo treba posebno pozornost polagati tem sektorjem.

V poročilu gospoda Salafrance je vključen enoten program in predlog ustanovitve fundacije, ki je zelo pomembna tudi za Evropski parlament in seveda poziva k novi in močnejši vlogi Evropskega parlamenta v odnosih s temi državami. Mislim, da je to tisto, kar bi si morali zapomniti iz današnjega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Emine Bozkurt (S&D).(NL) Gospa predsednica, v zadnjih mesecih dobiva Latinska Amerika po več letih prejemanja premalo pozornosti od EU vse jasnejšo in otipljivejšo pomembnost v očeh Evropske unije. Evropska komisija je izdala sporočilo, v katerem obe regiji Latinske Amerike postavlja kot globalni akterki in partnerki in sedaj so že globoko v teku pogajanja o pridružitvenih sporazumih. Poudariti moram strateški pomen dobrih odnosov z Latinsko Ameriko. Tu imam zlasti v mislih sedanja pogajanja za pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko, katerega zadnji krog je začel teči včeraj. Cilj je dati končne pike na i in do konca izpeljati pogajanja.

Čeprav bi rada v osnovi pozdravila pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko, pa ne morem dovolj poudariti, da je tu najbolj pomembno spoštovanje človekovih pravic. Ta sporazum bi moral prispevati k izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v Srednji Ameriki in te države je treba nenehno spodbujati k spoštovanju človekovih pravic. EU mora tu sprejeti svoje odgovornosti tudi po podpisu sporazma. Tu ne vstopamo le v trgovinski sporazum, ampak kujemo tudi povezavo drug z drugim preko političnih dialogov in sodelovanja.

Pridružitveni sporazum je pomemben za Srednjo Ameriko. Za to regijo je značilna visoka raven revščine in ta sporazum mora prispevati h gospodarskemu napredku tamkajšnjih ljudi. Med pogajanji EU zato ne sme zapirati oči pred dejstvom, da Evropa in Srednja Amerika nista enakovredna partnerja v tem sporazumu. Sporazum mora v zadostni meri upoštevati neenake izhodiščne točke teh dveh redij in asimetričnost v sporazumu je zato zelo pomemba. Na kratko, to mora biti uravnovešen sporazum, ki ne bo prinesel koristi le Evropi in velikim uglednim podjetjem v Srednji Ameriki. Ne, predvsem mora izboljšati položaj navadnih državljanov in malih podjetij.

Da zaključim, izbrali smo pristop po regijah in rada bi poudarila, da moramo stvari pripeljati do zaključka na ta način, da ne bo nobena posamezna država zaostala za svojimi sosedami.

 
  
MPphoto
 

  Liam Aylward (ALDE).(GA) Gospa predsednica, pozdravljam to poročilo in pohvalil bi poročevalca za njegovo odlično delo. Pozornost bi rad pritegnil k trgovinskim zadevam med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko.

Zagotoviti je treba, da se o trgovinskih zadevah razpravlja pod enakovrednimi pogoji. Evropski kmetovalci in proizvajaci se morajo držati mnogih pravil in proizvajajo visokokakovostna živila in blago. Zaradi teh visokih standardov prihaja do višjih stroškov proizvodnje za evropske kmetovalce in proizvajalce in to je lahko neugodno na trgu zaradi uvažanja izdelkov nižje kakovosti in po nižjih stroških.

To vprašanje moramo obravnavati ne le v korist evropskih proizvajacev. Evrpska unija je opravila odlično dela glede zaščite in krepitve pravic in zdravja potrošnika. Dolžni smo zagotoviti, da blago in izdelki, uvoženi v Evropo, ne bodo ogrožali teh pravic in da ne bodo ogrožali zdravja evropskih potrošnikov.

(Predsednica je prekinila govornika)

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Gospa predsednica, dejansko se bom poskusil držati ene minute. Morda se je Francis Fukuyama motil, ko je dejal, da je liberalna demokracija konec zgodovine, a zagotovo je imel prav v svoji izjavi, da je liberalna demokracija najboljše, kar se lahko zgodi ljudem. Ko bi le vsi res živeli v takšnih pogojih.

Žal je demokracijo v Latinski Ameriki zamenjal populizem, kapitalizem pa je zamenjal socializem oziroma gospodarski populizem. Ob upoštevanju tega bi rad naslovil gospo Ashton – gospa komisarka, imam ogromno zahtevo, da se naše izkušnje, denar evropskih davkoplačevalcev in naše znanje usmeri predvsem v tiste države, ki so na poti demokracije in gradijo gospodarstvo prostega trga in ne v tiste države, ki gradijo populistična diktatorstva.

 
  
MPphoto
 

  Corina Creţu (S&D).(RO) Strategija za spodbujanje odnosov z Latinsko Ameriko se je izkazala za neprecenljivo od njenega začetka veljavnosti do danes. To strateško partnerstvo je dodalo dodatno složnost odnosom med našimi regijami in olajšalo financiranje projektov in programov, ki so v zadnjih 10 letih presegali 3 milijarde EUR.

K sreči so bile države v latinskoameriški regiji do sedaj uspešnejše pri prestajanju gospodarske in finančne krize kot določene razvite države. Vendar pa raven revščine še naprej ostaja izredno visoka ali pa se celo povišuje med prikrajšanim delom prebivalstva zaradi kronične narave družbene polarizacije ter slabega političnega in institucionalnega delovanja v regiji. Na primer, v Boliviji živi približno 60 % prebivalstva pod mejo revščine. Številke v zvezi z deležem prebivalstva, ki v Braziliji in Argentini živi pod mejo revščine, znašajo 26 % in 13,9 %. Zato močno podpiram potrebo, da se razvojna pomoč osredotoči na ustvarjanje institucionalnih instrumentov v teh državah z namenom izravnave družbenih razlik.

Pomembno je, da poročilo gospoda Salafrance spodbuja povečanje dialoga, da bi se določile metode za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Vendar pa menim, da je nujno, da zagotovimo, da bo v tej strategiji obravnavano vključevanje civilne družbe in nevladnih organizacij v ta dialog in v ukrepe, vključene v izvajanje ciljev strategije.

 
  
MPphoto
 

  Emma McClarkin (ECR). – Gospa predsednica, kot članica evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat), moram pohvaliti špansko predsedstvo in gospoda Salafranco, ker sta poudarila pomembnost naših odnosov z Latinsko Ameriko.

Podnebne spremembe in globalno segrevanje bi morala ostati prednostna naloga na politični agendi med EU in državami Latinske Amerike in Karibi in okrepiti bi bilo treba zavezanost h københavnskim ciljem.

Dalje, dialog o energiji in oskrbi z energijo bi bilo treba okrepiti za boj proti podnebnim spremembam in pomoč pri potrošnji trajnostne energije.

A izmenjujemo lahko veliko, ne le v trgovini, ampak tudi v kulturi in izobraževanju in zadnji cilj je, da se naš trgovinski odnos z Latinsko Ameriko okrepi s povečanim številom inovacij na obeh straneh in z izboljšanim izobraževanjem in rada bi poudarila potrebo po nadaljnjem stopnjevanju in spodbujanju programa Erasmus na latinskoameriške udeležence in čudovite priložnosti, ki jih lahko nudi na osebni in poklicni ravni ter za prihodnje stike in izboljšane trgovinske odnose med EU in Latinsko Ameriko.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Pozdravljam krepitev odnosov med EU in Latinsko Ameriko, ki je ena prednostnih nalog španskega predsedstva, ker prinaša koristi obema stranema in lahko prinese koristi državam članicam EU in državam Latinske Amerike.

Latinska Amerika ima ogromen človeški potencial z več kot 600 milijoni ljudi, pa tudi naravne vire in 10-odstotni delež globalnega BDP.

EU bi morala kot glavna ponudnica razvojne pomoči, glavna vlagateljica in druga največja trgovinska partnerka za Latinsko Ameriko, sistematično utrjevati svoj položaj v regiji.

V celoti delujoče regionalno sodelovanje, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so na primer demokracija, pravna država in zagovarjanje človekovih pravic, bo zahtevalo ciljno usmerjeno izboljšanje sedanjih mehanizmov dvoregijskega partnerstva. Prav tako bom takšen pristop spodbujal na prihodnjem plenarnem zasedanju skupščine EuroLat, ki bo maja v Sevilli.

 
  
MPphoto
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). (ES) Gospa predsednica, tudi jaz bi rad izkoristil priložnost te razprave, da bi izpostavil temo, ki je zelo pomembna, razmere, ki smo se jih začeli zavedati pred le nekaj dnevi in so povezane s Kolumbijo.

Odkrito je bilo, da so kolumbijske državne varnostne službe neposredno vpletene v pregon, ustvarjanje lažnih izjav prič in kriminalizacije članov opozicije.

To smo iz prve roke izvedeli od senatorke Piedad Córdoba. V njenem primeru gre za dokumente, ki jih pripravljajo kolumbijske varnostne službe. Obveščeni smo bili, da kolumbijska vlada ali v vsakem primeru to telo poskuša umetno ustvariti povezave med njo in gverilskimi skupinami FARC. Dalje, še resneje – in to je vprašanje, namenjeno neposredno gospe Ashton – operacija imenovana „Operacija Evropa“ se navezuje na nedvoumen namen, da se preganja, jasno napade in na slab glas spravi organe oblasti v zvezi s človekovimi pravicami v Evropi, tudi pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice.

Mislim, da je to resna, zelo resna zadeva in da zahteva pojasnila kolumbijske vlade. Mislim, da je v okviru tega poročila zelo pomembno, da odkrijemo točno, kaj je prav, in da izvemo, ali kolumbijske oblasti dejansko nameravajo kaj storiti v zvezi s tem.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, po več kot 300 letih kolonialne vladavine in potem, ko je ta celina postala prizorišče hladne vojne, je sedaj Latinska Amerika postala ena od svetovnih regij v vzponu. Dejstvo, da je ruski predsednik gospod Medvedev obiskal Srednjo in Južno Ameriko, je jasen znak dejstva, da poskuša okrepiti gospodarski odnos Rusije z Južno Ameriko. Prav tako kaže, da je EU na pravi poti k izboljšanju odnosov s to celino, ki ima več prebivalstva kot EU-27.

Vendar pa tu ne gre le za začetek pogajanj s trgovinskim blokom Mercosurja. Vključene so tudi manjše države, ki ne sodijo v to gospodarsko regijo ali v Andsko skupnost. EU ni le glavna vlagateljica ali najpomembnejša oziroma druga najpomembnejša trgovinska partnerka; je tudi največja donatorka razvojne pomoči. S finačnega stališča že igramo pomembno vlogo in po mojem mnenju moramo izkoristiti ta najboljši izhodiščni položaj za razvoj odnosa med Evropo in Latinsko Ameriko.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropska unija in Latinska Amerika sta že pred nekaj časa razvili strateško partnerstvo z namenom doseganja učinkovitega partnerstva med tema dvema regijama.

Spomnil bi vas, da so od leta 1999 redno potekala dvostranska vrhovna srečanja in da letošnje leto ne bo nikakršna izjema. Dejansko je maja naslednje leto načrtovano še eno vrhovno srečanje EU-Latinska Amerika v Madridu.

Tako danes v Parlamentu z velikim zadovoljstvom in v močnem duhu podpore govorin v prid poročilu gospoda Salafrance Sánchez-Neyraje. Strinjam se s pohvalami in čestitkami, ki so jih izrazili vsi ali večina govornikov; čestitke, s katerimi se popolnoma strinjam in so popolnoma upravičene. Cilj poročila je dejansko utrditi že tako močne politične, zgodovinske, kulturne in gospodarske povezave, ki obstajajo med tema dvema regijama in zato menim, da je pobuda o fundaciji primera in popolnoma smotrna za sedanjost.

Kot član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja bi rad poudaril ta posebni vidik gospodarstva in navedel nekatere številke, ki kažejo, da je to področje primarnega interesa, ki se hitro širi, šteje 600 milijonov potrošnikov in ustvarja osnovne surovine.

Cene kmetijskih surovin v Latinski Ameriki so imele nedavno koristi od šibkih zračnih motenj, ki so vodile do stalnih in obilnih zalog v mnogih državah proizvajalkah na tem območju in do splošne vrnitve mnogih vlagateljev. Dalje, spomnil bi vas, da je Evropska unija prva vlagateljica v Latinsko Ameriko in prva donatorka razvojne pomoči, pri čemer znaša pričakovan znesek investicij za obdobje 2007–2013 3 milijarde EUR.

Kot svojo zadnjo in končno pripombo, gospod predsednik, pa bi rad omenil temo podnebnih sprememb – ki je bila tudi nedavno obravnavana v zadevnih odborih z odobritvijo pomembnih poročil –, da se ponovno pogleda del te resolucije, ki ima mojo popolno podporo.

Zato pozivam k razpravam in sodelovanju z Latinsko Ameriko glede boja proti podnebnim spremembam, da bodo lahko københavnski cilji hitreje doseženi. Sodelovanje z največjimi državami v razvoju je bistveno, če želi Evropa doseči podnebne cilje, ki si jih je določila.

 
  
MPphoto
 

  Peter Skinner (S&D). – Gospod predsednik, dovolite mi, da povem le, da bi rad dodal svoje pohvale za delo, ki je bilo opravljeno, in za pripombe, ki so že bile podane.

Vendar pa še vedno ostajajo, kakor morda poudarjajo nekateri, nekatera zahtevna vprašanja glede Kolumbije in njenega zgodovine na področju človekovih pravic. V odsotnosti enega ali dveh mojih kolegov, med njimi Richarda Howitta, ki ne more priti zaradi vulkanov, moram navesti, kar je izpostavil: da obstajajo posebni problemi, ki vplivajo na sindikate v Kolumbiji. Komisarko in druge bi rad pozval, naj premislijo o tem v vsaki strategiji in udeležbi, ki jih imamo po tej celini.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Komisije. – Gospod predsednik, najprej bi rada – kot so storili spoštovani poslanci – ponovno čestitala gospodu Salafranci za odlično poročilo in tudi – kot je storil on in kot so storili drugi – španskemu predsedstvu za delo, ki so se ga tudi oni lotili ne le z zbiranjem dela za srečanje na vrhu, ampak tudi za vse delo, ki so ga opravili v podporo pobud, ki so se jih lotili.

Prihodnje srečanje na vrhu je pomembno. Omogoča nam, da okrepimo ta odnos, o katerem so govorili spoštovani poslanci. Prav tako bomo poleg vrhovnega srečanja izvedli srečanje zunanjih ministrov, ki je zame posebej pomembno. Upam, da bom lahko to priložnost izkoristila za poglobitev odnosov s številnimi državami, ki bodo takrat prisotne.

Številni poslanci so prav tako govorili o pomembnosti trgovine in vloge evropskih podjetij in s tem se popolnoma strinjam. Smo največji vlagatelji v tej regiji. Zlasti sem bila zadovoljna, da so kolegi govorili o vlogi inovacij, ki menim, da so tudi posebej pomembne. Seveda je bil velik poudarek, kakor sem pričakovala, namenjen človekovim pravicam – pomembnost zagotavljanja, da je to jasno del vseh dinamičnih odnosov, ki jih imamo, in da zajemajo naše delo.

Spoštovani poslanci so govorili o tem, da so bili v poročilu posebej omenjeni umori žensk in seveda avtohtona prebivalstva. Komisija je vedno zagovarjala pravice avtohtonih prebivalstev in bo še naprej spremljala projekte, ki so bili opisani.

Zlasti glede Kolimbije se zelo dobro zavedam stališč, ne le v tem parlamentu, ampak seveda v evropskem konkresu sindikatov TUC in v mednarodnem kongresu sindikatov TUC, a katerimi sem bila povezana v svoji prejšnji vlogi. Še naprej zelo pozorno spremljamo ta položaj. Opazili smo pomemben napredek, ki je bil dosežen. V trgovinskem sporazumu bodo kolegi videli pomembnost močne klavzule o človekovih pravicah in zavez, ki so bile sprejete v sporazumu in ki upam – ko jih spremljamo –, da bodo dejansko v neki meri ublažile skrbi, a zagotovo bodo del našega stalnega odnosa s Kolumbijo.

Prav tako se strinjam s pomembnostjo vloge, ki jo igramo s temi državami pri širših mednarodnih vprašanjih. Brazilija in Iran sta bila posebna primera, ki sta bila podana. S Celsom Amorimom, brazilskim ministrom za zunanje zadeve, sem razpravljala natanko o tem vprašanju in še naprej ostajava v stiku glede njegove pomembnosti.

Postavljeno je bilo vprašanje o Falklandskih otokih. Države članice so ratificirale Konvencijo ZN o mednarodnem pomorskem pravu. Falklandski otoki so pridruženo ozemlje Unije in zato veljajo načela pravne države.

Podnebne spremembe so zelo pomembno vprašanje. Zapomniti bi si morali, da imamo s to regijo ključni dialog. Nazadnje pa sem bila zelo zadovoljna, da sta bila omenjena Erasmus in pomembnost izobraževalnih programov v tem okviru.

Za konec naj še enkrat čestitam gospodu Salafranci.

 
  
MPphoto
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, poročevalec. (ES) Gospod predsednik, želel bi se zahvaliti vsem kolegom poslancem za njihove govore.

Gospa Ashton, rad bi vam povedal, da je temeljni element, ki bo zagotovil, da se ti odnosi v prihodnjih letih pomaknejo naprej, uporaba politične volje. V ozadju ministrskega dialoga v San Joséju leta 1985 so bili politični razlogi; politični razlogi so bili v ozadju institucionalizacije dialoga s skupino Rio Group leta 1990; in politični so bili v ozadju premika mehanizma vrhovnih srečanj na višjo stopnjo.

Gospodu Kožušníku bi rad odgovoril tako, da mu povem, da smo zagotovo skupnost vrednot in da bi rad poudaril, da smo na zadnjem delnem zasednju sprejeli pomembno resolucijo o Kubi, v kateri smo pozvali k takojšnji in brezpogojni izpustitvi političnih zapornikov. To priložnost bi rad izkoristil, da gospo Ashton prosim, naj posreduje v imenu odpadnice, Marte Beatriz Roque, ki je na pogojnem odpustu in je bolna. Ravno je pridobila špansko državljanstvo v primeru, ki ga je spodbujal nekdanji poslanec EP Fernando Fernández Martín, da lahko pride na obravnavo v Španijo.

Vendar pa se moramo od besed pomakniti k dejanjem in to je prikazano v pridružitvenih sporazumih. Mislim, gospa Ashton, da ste zelo dobro dosegli sporazume s Kolumbijo in Perujem. Mislim, da se je položaj človekovih pravic v Kolumbiji, čeprav je še vedno zaskrbljujoč, močno izboljšal. Kolumbijci glasno zahtevajo mir in vsekakor si zaslužijo ta sporazum. Iskreno verjamem tudi, da je večina v Parlamentu za ta sporazum.

Gospa Ashton, prebivalcem Srednje Amerike moramo dati pri pogajanjih nekaj prostora. Predstavljamo 25 % njihovega izvoza, oni pa predstavljajo 2 % našega. Biti moramo radodarni in kakor ste dejali, ponovno moramo začeti pogajanja z Mercosurjem.

Za zaključek, gospod predsednik, mislim, da je na eni strani Evropska unija v gospodarskem upadanju in po drugi, da jo prisotnost visoke predstavnice krepi.

Zato si mora pomembno prizadevati, da bi pokazala našo politično voljo na vrhu v Madridu in da bi še naprej ohranjala odnose z Latinsko Ameriko visoko na agendi Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju maja.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki.(RO) Evropska unija je trgovinska partnerka Latinske Amerike številka ena in druga največja trgovinska partnerka v primeru Mercosurja in Čila. Države članice Evropske unije zagotavljajo tudi največji vir neposrednih naložb v Latinsko Ameriko. Vendar pa segajo odnosi med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko dlje od komercialnega vidika, saj vključujejo zgodovinske, institucionalne in tudi kulturne elemente.

V tem kontekstu menim, da je treba pripraviti trgovinski sporazum, ki vključuje tesnejše sodelovanje z Latinsko Ameriko. Dejansko stalna prizadevanja za podpis pridružitvenega sporazuma z Mercosurjem označujejo prvi korak v tej smeri.

Pridružitveni sporazum zagotavlja instrument, ki bo pomagal spodbujati skupne gospodarske, socialne in geopolitične interese obeh regij. To bo tudi prvi medcelinski pridružitveni sporazum med severom in jugom, ki bo ponudil alternativo drugim manj pravičnim poskusom vključevanja, kot je območje proste trgovine Amerik.

Tesnejše trgovinsko sodelovanje med Latinsko Ameriko in Evropsko unijo bi pospešilo izvajanje gospodarskih politik in politik socialne kohezije, ki so usmerjene v spodbujanje gospodarskega razvoja in blaginje v obeh regijah. Upam, da bomo priča številnim zadovoljivim sklepom, ki bodo kazali v to smer in bodo predstavljeni na vrhu, ki bo 17. maja potekal med Evropsko unijo in Mercosurjem.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov