Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2549(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0233/2010

Razprave :

PV 20/04/2010 - 11
CRE 20/04/2010 - 11

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.52
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0142

Dobesedni zapisi razprav
Torek, 20. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

11. EU - Srečanje na vrhu med EU in Kanado (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je izjava podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o srečanju na vrhu med EU in Kanado.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospod predsednik, Kanada je ena najstarejših partnerk Evropske unije z najbolj podobnim načinom razmišljanja. Sodelujemo pri širokem razponu vprašanj – v dvostranskem smislu in seveda tudi po svetu.

Naš odnos je zasidran v skupni zgodovini, ki seže daleč nazaj, in v skupnih vrednotah, ki so globoko v nas. Na tej osnovi sodelujemo, da bi zaščitili svoje skupne interese. To seveda počnemo v korist državljanov Evrope in Kanade, pa tudi za spodbujanje varnosti in razcveta v svetovnem merilu.

Torej je to pomemben odnos. Negovati ga moramo in vanj vlagati, da bo dosegel ves svoj potencial. To je namen naslednjega srečanja na vrhu med EU in Kanado, ki bo v Bruslju potekalo 5. maja.

Čas je ugoden, saj pomeni, da nam, glede na to, da Kanada predseduje na srečanju na vrhu G8 in G20, ki bo potekalo konec junija, naše srečanje na vrhu med EU in Kanado dopušča, da popišemo in uskladimo svoje strategije glede globalnih tem, ki bodo igrale svojo vlogo na srečanjih na vrhu G8 in G20, na primer, kako spodbujati trajnostno oživljanje gospodarstva, sodelovanje na področju reforme finančnega trga in upravljanja, podnebnih sprememb ter boja proti širjenju jedrskega orožja.

Nedavno sem se v Kanadi udeležila srečanja zunanjih ministrov G8, kjer smo seveda razpravljali o teh vprašanjih.

Prav tako bomo lahko razpravljali o dvostranskih odnosih med EU in Kanado in o tem, kako sodelovati na področju regionalnih kriz. Naš cilj je izvedba osredotočenega in poslovnega vrha.

Glede naših dvostranskih odnosov, vrh bo obravnaval prizadevanja za nadgradnjo in posodobitev odnosa med EU in Kanado. Ponudil nam bo odlično priložnost za zagotavljanje podpore na najvišji politični ravni za čim prejšnjo dosego velikopoteznega vsestranskega gospodarsko-trgovinskega sporazuma.

Popisali bomo napredek, dosežen med prvimi tremi krogi pogajanj, prav tako pa bomo dali nov zagon tem pogajanjem, pri čemer bomo upoštevali njegovo pomembnost za širjenje trgovine in ustvarjanje delovnih mest. Bolj na splošno glede trgovine, vrh bi moral poslati jasen signal, da EU in Kanada zavračata protekcionizem, s čimer bi nas ponovno spomnil na našo zavezanost doseganju velikopoteznega, vsestranske in uravnovešene sklenitve kroga pogajanj v Dohi.

Vrh bi moral prav tako obravnavati temo medsebojnega potovanja brez vizumov. Naš cilj je jasen: takoj, ko bo mogoče, bi radi dosegli, da bi vsi državljani EU lahko v Kanado potovali brez vizumov.

Prav tako bomo imeli možnost razpravljati o našem sodelovanju na področju obvladovanja krize in z zadovoljstvom povem, da se to hitro širi. Sedaj poteka več operacij na področju obvladovanja krize, zlasti naša policijska misija v Afganistanu, kjer je naše sodelovanje s Kanado vzorno.

Zaradi očitnih razlogov bo na dnevnem redu vrha tudi Haiti. Kanada igra na Haitiju izredno pomembno vlogo in eno od področij, kjer lahko in bi morali okrepiti naša skupna prizadevanja, je povezovanje obvladovanja krize z dolgoročnim razvojem. To je bila tudi točka, ki sem jo poudarila na konferenci o Haitiju, ki je v New Yorku potekala 31. marca in sta ji skupaj s Francijo, Španijo in Brazilijo sopredsedovali EU in Kanada.

Poleg mojih kolegov komisarja za razvoj, Andrisa Piebalgsa, in komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in odzivanje na krizo, Kristalino Georgievo, sem v New Yorku z zadovoljstvom oznanila, da bo EU za obnovo in razvoj Haitija prispevala več kot 1,2 milijarde EUR.

EU in Kanada sta obe dolgoročno zavezani pomagati Haitiju na poti do obnove, ponovno graditi za boljšo prihodnost.

Vrh bo zajemal podnebne spremembe. Ob upoštevanju konteksta po Københavnu, bosta prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blaženje še vedno na vrhu dnevnega reda in zanje bodo potrebne podporne energetske politike. Obstaja široka podpora zamisli, da bi moralo biti sodelovanje med EU in Kanado osredotočeno na mehanizme financiranja pa tudi na podporo čistemu razvoju tretjih držav.

Posledice podnebnih sprememb na Arktiko bodo še en pomemben element naših razprav na srečanju vrha. Nikjer se učinki podnebnih sprememb ne čutijo bolj kot na območju Arktike. Okoljske spremembe imajo vse večji vpliv na prebivalce Arktike, biološko raznolikost in pokrajino – na kopnem in tudi v morju. Zaščita te regije, vključno z njenim prebivalstvom, je ključni cilj razvijajoče se politike EU do Arktike, kakor se morda poslanci spomnijo iz moje predstavitve med marčevskim plenarnim zasedanjem. Z več kot 40 % svojega kopna na severu ima Kanada enak interes kot mi pri zaščiti arktičnega okolja in zagotavljanju trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja v tej regiji.

Nazadnje, ko govorimo o nadgradnji in posodobitvi odnosov med EU in Kanado, pa imamo okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Kanado iz leta 1976. Ta še vedno velja, a je zastarel. Sodelovanje med EU in Kanado se je razširilo na druga področja, kot je zunanja in varnostna politika, in na tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.

Zato potrebujemo posodobljen okvirni sporazum, ki bo lahko deloval kot krovni sporazum za vse naše sektorske sporazume, vključno z vsestranskim gospodarsko-trgovinskim sporazumom, in sedaj s Kanado izvajamo pojasnjevalne pogovore za nadgradnjo tega sporazuma.

V svetu velikih izzivov in kjer so spremembe stalne, potrebujemo partnerje. Kanada je med najpomembnejšim, kar ima Evropska unija. Naš cilj je produktivni vrh z jasnimi rezultati.

 
  
MPphoto
 

  Elisabeth Jeggle, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, hvala vam baronica Ashton za vašo obsežno izjavo. Kot podpredsednica delegacije za odnose s Kanado v Evropskem parlamentu sem zlasti zadovoljna, da v Parlamentu razpravljamo o prihodnjem srečanju vrha med EU in Kanado. Kakor veste, je bilo glasovanje žal preloženo do začetka maja. Vendar pa bi rada na kratko predstavila točke, ki so pomembne za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

Od leta 1959 je Kanada ena najtesnejših in najstarejših partnerk Evropske unije. Kanada in Evropska unija imata mnogo skupnih vrednot in sta močno naklonjeni večstranskemu pristopu k reševanju globalnih problemov. Leta 2010 Kanada predseduje G8 in bo gostovala naslednji vrh G20. V zvezi s sedanjimi pogajanji za vsestranski gospodarsko-trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Kanado je pomembno, da na prihodnjem vrhu poglobimo in utrdimo dober odnos med obema partnerkama.

Zaradi tega v naši skupni resoluciji pozivamo k usklajenemu in povezanemu pristopu k izzivom, ki so pred nami, zlasti glede gospodarske in finančne krize, zunanje in varnostne politike, sodelovanja na področju razvoja, podnebne in energetske politike ter glede kroga pogajanj v Dohi. Vendar pa prav tako pozivamo, da se na prihodnjem srečanju vrha med EU in Kanado reši problem vizumske obveznosti, ki je ga je kanadska vlada deloma ponovno uvedla za državljane EU iz Češke republike, Bolgarije in Romunije. Ob tem ozadju močno pozdravljamo odprtje vizumskega urada na kanadskem veleposlaništvu v Pragi in ustanovitev strokovne delovne skupine na to temo.

Nazadnje pa bi rada ponovno poudarila, da sem prepričana, da bo srečanje na vrhu med EU in Kanado poglobilo že tako tesne politične odnose med obema stranema. Zahvaljujem se vam za vašo zavezanost in pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Ioan Enciu, v imenu skupine S&D.(RO) Kakor je povedala tudi gospa Ashton, visoka predstavnica, je Kanada ena od najstarejših partnerk Evropske unije in vrh, ki poteka letos, je pomemben za nadaljevanje in utrditev tega tesnega sodelovanja na vseh področjih: gospodarskem, trgovinskem, na področju podnebnih sprememb in na vojaškem področju. Vsekakor bi rad pozdravil ukrepe, ki so bili izvedeni do sedaj in so usmerjeni v podpis trgovinskega sporazuma med EU in Kanado, in upam, da bo letošnje srečanje zagotovilo nujen zagon za dokončanje le-tega.

Ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer in stanja na področju podnebja, moram poudariti potrebo po tesnem sodelovanju, da bi določili alternative, ki so na voljo namesto običajnih virov proizvajanja energije, ki bodo spoštovale posebne značilnosti obeh držav, Evropske unije in Kanade, ki sta vključeni v razvoj in rabo nove nizkoogljične tehnologije. Hkrati pa bi bilo treba spodbujati tudi sodelovanje v energetsko-podnebnem sektorju in v pomorskem sektorju na območju Arktike.

Na srečanju vrha se bomo dotaknili tudi občutljivih vprašanj. Tu imam v mislih ekološka vprašanja, globalno segrevanje, sporazum ACTA, sporazum CETA, bančni sektor, zagotavljanje stabilnosti na finančnih in gospodarskih trgih, konferenco CITES in sporazum med EU in Kanado o informacijah PNR. Mislim, da bosta Evropska unija in Kanada ob upoštevanju preteklih izkušenj uspeli rešiti čim več vprašanj. Vendar pa je treba k tem vprašanjem pristopati obzirno in razumno, brez očitkov, ter preprosto gledati naprej v prihodnost in upoštevati interese državljanov na obeh straneh. Zagotavljanje vzajemnosti v dvostranskih odnosih je eno osnovnih načel Evropske unije. Upamo, da bo Kanada v bližnji prihodnosti odpravila vizumske obveznosti za državljane Romunije, Češke republike in Bolgarije ter s tem zagotovila pošteno in enako obravnavo vseh državljanov Evropske unije.

Nazadnje pa mora biti Evropski parlament ob upoštevanju, da je za podpis vsake mednarodne pogodbe potrebno njegovo mnenje, vključen in se je treba z njim posvetovati takoj na začetku vsakega projekta. To priložnost bi izkoristil, da Komisijo pozovem, naj vzpostavi učinkovito komunikacijo z Evropskim parlamentom, da bi dosegla trajnostne rezultate.

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz, v imenu skupine ALDE. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, partnerstvo med EU in Kanado zelo dobro deluje, ne le na področju gospodarstva, ampak tudi na področju vprašanj v zvezi z zunanjo politiko, v primerih kot so Iran, Afganistan, Haiti in drugi.

Kljub temu se srečujemo s številnimi resnimi izzivi. Prepričan sem, da jih lahko premagamo, ker imamo tako tesno prijateljstvo in partnerstvo. V mislih imam zlasti pet točk. Najprej, ustrezno moramo opraviti svoje delo ureditve finančnega sektorja. G20 je veliko obljubil in menim, da je pomembno, da se na vrhu G20 v Torontu, ki ga gosti Kanada, jasno pokaže, da države G20 izvajajo oprijemljive ukrepe in ne dajejo le obljub.

Moja druga točka je že bila omenjena. Imamo zelo podobne cilje glede podnebne politike. V Evropi se lahko zagotovo učimo od Kanade o projektih zajemanja in shranjevanja ogljika in o drugem razvoju v tem sektorju. Upamo, da se bomo lahko dogovorili glede skupnih standardov za zmanjšanja.

Moja tretja točka se nanaša na potrebo po novem trgovinskem sporazumu in menim, da so naši cilji zelo podobni tudi na tem področju. Rad bi izpostavil dve točki, kjer je treba ukrepati in kjer se nameravamo še bolj zbližati, a še vedno ostati nekoliko oddaljeni. Ena od teh zadeva potovanje brez vizumov, ki ste ga vi, baronica Ashton, že omenili. Upam, da bo mogoče etnične manjšine iz držav članic obravnavati enako kot druge državljane EU.

Moja zadnja točka je povezana s sporazumom o podatkih o potnikih, ki je potekel lansko jesen. De facto še vedno velja, a nima več pravne podlage. Potrebujemo novo pravno podlago, da bomo lahko izdelali nov sporazum. Ta nova pravna podlaga mora zagotavljati spoštovanje državljanskih pravic. Sodobne tehnološke možnosti mrežnega povezovanja se ne bi smele uporabljati za hitro dajanje na razpolago informacij o imenih, rojstnih datumih, podrobnih informacijah o poletih, kreditnih karticah in tako dalje tako, da je mogoče te informacije zlorabiti. Upamo, da bomo lahko delali skupaj in ustvarili pravno podlago, ki ustreza našemu evropskemu konceptu družbenih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Bütikofer, v imenu skupine Verts/ALE.(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, Kanada je dobra prijateljica in pomembna partnerka EU. Prav tako je pomembna mednarodna akterka in je že dolgo zrela demokracija, od katere se lahko mnogo naučimo. Vendar pa, ker je preteklo že veliko časa, od kar smo v tem parlamentu sprejeli resolucijo o Kanadi, bi morali to priložnost izkoristiti in resno pregledati odnos med Evropo in Kanado, kot je to storjeno v tej resoluciji.

Menim, da je dokaj neprijetno, da se resolucija navezuje na mnogo skupnih izzivov, a med njimi ni vključene politike o Arktiki. Zaščita Arktike z uporabo ciljev in standardov ni nikjer omenjena. Arktika je omenjena le bežno in dejstvo, da je marca Kanada precej neprijazno preprečila Švedski, Finski, Islandiji in avtohtonim prebivalstvom, da bi sodelovali na mednarodnem srečanju o Arktiki, je popolnoma spregledano.

Sram me je, da niso obravnavani problemi bituminoznega peska, modroplavutega tuna in prepovedi klanja tjulnjev. Tu ne gre za provociranje Kanade. Vendar pa, če s prijateljem resno razpravljamo, je neumno in sramotno, da ne omenimo težav, ki jih imamo. Ni omenjeno dejstvo, da Kanada ni igrala posebej pozitivne vloge v Københavnu. Problem vizumske politike, zlasti v zvezi s Češko republiko in njenimi Romi, bi moral biti jasneje izpostavljen.

Sodelovati moramo kot prijatelji, a problemov ne smemo pometati pod preprogo, ker to nikomur ne pomaga. Zato bo moja skupina poskušala zagotoviti, ko bomo glasovali, da bosta v resolucijo vključena problem bituminoznega peska in problem uvoza izdelkov iz tjulnjev.

 
  
MPphoto
 

  Philip Bradbourn, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, kot predsednik delegacije za odnose s Kanado toplo pozdravljam to resolucijo, ki je dejansko prvi del vrha med EU in Kanado. Kakor je bilo povedano, je Kanada ena najstarejših evropskih partnerk in krepitev naših odnosov preko Atlantika je postala prednostna naloga obeh strani. Ponovno, kot je povedala plemenita gospa v svojih uvodnih pripombah, napredujejo razprave s Kanado za obsežen gospodarski in trgovinski sporazum, ki upamo, da bo določil standard za prihodnje trgovinske sporazume med EU in tretjimi državami.

Parlament bo moral odobriti te sporazume in upam, da bo Komisija v celoti obveščala poslance, zlasti medparlamentarno delegacijo in Odbor za mednarodno trgovino ter jih vključevala v vsako stopnjo teh razprav.

Resolucija pred nami je takšna, ki jo v celoti podpiram, saj je jedrnata in se drži vprašanj vrha in naših odnosov s kanadsko vlado. V resoluciji je določen pozitiven ton prihodnjih razprav, prikazana pa je tudi pripravljenost tega parlamenta za pozitivno sodelovanje z našo najstarejšo trgovinsko partnerko. Na tem je mogoče graditi za povečanje ugleda ne le tega parlamenta, ampak tudi v prihodnjih pogajanjih z drugimi tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 

  Joe Higgins, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, izvedena ni bila nikakršna ocena socialnih, okoljskih in gospodarskih vplivov gospodarskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado.

Kanadsko unijo javnih uslužbencev, ki ima 600 000 članov na področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje, lokalne občine, javne službe in promet, resno skrbijo učinki takšnega sporazuma. Enako skrbi tudi Nacionalno unijo javnih in splošnih uslužbencev, ki šteje v Kanadi v javnih in zasebnih sektorjih 340 000 članov, pa tudi Kanadsko zavezništvo javnih služb, ki šteje 165 000 članov.

Te delavce skrbi, ker razumejo, da se bo takšen sporazum izvajal predvsem v gospodarskih interesih velikih podjetij v Kanadi in Evropski uniji in ne v prvi vrsti v interesih delavcev ali socialnega prava.

Sedaj želijo evropska in kanadska nadnacionalna podjetja prodreti v nudenje javnih storitev v Kanadi – seveda na podlagi maksimiziranja dobička. Sporazum med EU in Kanado smatrajo kot sredstvo za vsiljevanje obsežne privatizacije na področjih, kot so transport, oskrba z vodo in elektriko. Takšen razvoj dogodkov bi bil usoden za plače in pogoje kanadskih delavcev. To bi lahko bil začetek dirke v prepad na natanko enak način, kot smo ga doživeli v Evropi, kjer Komisija EU sama zagotavlja pravico, da zasebna podjetja zagotavljajo storitve za izkoriščanje delavcev, kakor je bilo dokazano, ko je Komisija pripeljala državo Luksemburg pred sodišče, ker je ta želela, da bi dobili migrantski delavci na področju storitev enako zaščito kot luksemburški delavci.

Sedaj je posebna tarča vodnih multinacionalk kanadska voda. Nekatere multinacionalke s sedeži v EU so prej pustošile v državah, kot je Bolivija, s privatizacijo vodnih virov, njihov škodljiv vpliv pa je že moč čutiti v Kanadi.

Na srečo so se običajni ljudje v Kanadi pripravljeni boriti za zaščito javne oskrbe z vodo. Oprezni bodo morali biti.

Sindikati delavcev evropskega javnega sektorja so prav tako zaskrbljeni in pozivam kanadske sindikate in sindikate s sedeži v EU, naj skujejo pravo kampanjo za zaščito javne lastnine javnih storitev z demokratičnim nadzorom in ne z maksimiziranjem zasebnega dobička, a ne le srečanje na ravni voditeljev, temveč resnično udeležbo navadnih ljudi za zaščito njihovih javnih služb.

 
  
MPphoto
 

  Anna Rosbach, v imenu skupine EFD.(DA) Gospod predsednik, Evropa in Kanada sta mnogo let uživali dobro partnerstvo, zato je povsem naravno, da poskušata razširiti prosto trgovino. Vendar pa, ali je sedanja metoda ob upoštevanju časa, ki je bil potreben za pogajanja, najboljša? Ali je evropski aparat preveč okoren in birokratski za reševanje te naloge?

Kanada bi rada dosegla sporazum o prosti trgovini z EU, a hkrati noče prepovedati grozovitega načina pobijanja tjulnjev, ki je popolnoma v nasprotju z vsem pravili za dobro počutje živali.

Podobno želi Kanada pravico do obdavčenja pomorskega prometa na severozahodnem prehodu, kjer ni ledu. Vendar pa mora biti pot severno od Amerike prosto na razpolago vsem. Severozahodni prehod je idealni način za prihranek časa, denarja in goriva in v korist okolju. Izboljšuje konkurenčnost vseh držav severne poloble. Zato pozivam Kanado, naj sledi zamislim v ozadju sporazuma o prosti trgovini in opusti zamisli o obdavčenju odprtega morja.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, kot da ni dovolj sramotno, da so sredi pogajanj o vsestranskem gospodarsko-trgovinskem sporazumu (CETA) ušle informacije, pa je prav tako prišlo do obtožb, da je Kanada prisiljena, da svoje zakone o avtorskih pravicah prilagodi standardom ZDA in EU kot del sporazuma CETA in trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (ACTA). Zdi se, da je sporazum CETA povezan z znatno privatizacijo, deregulacijo in prestrukturiranjem. To pomeni, da se lokalnim oblastem preprečuje, da bi uporabljale posebne lokalne ali etnične smernice naročanja. Seveda je smiselno dajati na razpise večje pogodbe in seveda morajo biti izdelana pravila za zagotavljanje, da se ne razširita korupcija in nepotizem.

Ko se naše lokalne oblasti tu že pritožujejo, da ne smejo uporabljati podjetij, ki kažejo socialno zavezanost, a so namesto tega na splošno prisiljene dajati pogodbe podjetjem, ki na trgu prevladujejo, postane še toliko bolj nerazumljivo, da vsiljujemo podobna pravila drugim državam. Ko sporazumi o prosti trgovini omogočajo multinacionalnim podjetjem, da tožijo vlade za odškodnino zaradi njihovih odločitev glede okoljske in zdravstvene politike, je jasno, da se je Evropska unija mnogo premalo naučila iz finančne in gospodarske krize in gre še naprej po napačni, neoliberalni poti.

Če EU resnično želi biti na voljo svojim državljanom, kakor vedno pravijo poulični govorniki, potem mora prenehati hoditi po napačni poti in se braniti pred globalizacijo, hkrati pa podpirati prijateljske sile, kot je Kanada.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) Najprej bi rad, kot so storili tudi drugi kolegi poslanci, poudaril, da je srečanje na vrhu med EU in Kanado pomembna priložnost za poglobitev našega partnerstva s to pomembno demokracijo. Ta odnos je izredno pomemben za EU, saj vključuje partnerje, ki imajo skupne vrednote in že dolgo časa sodelujejo.

Hkrati pa bi vas rad spomnil na izjavo, ki je bila podana na prejšnjem srečanju na vrhu med EU in Kanado v Pragi maja 2009, v kateri je bil ponovljen skupni cilj partnerjev in citiram „da se okrepi prost in varen pretok ljudi med EU in Kanado z namenom čimprejšnje razširitve potovanja brez vizumov v Kanado na vse državljane EU“.

Eno leto kasneje smo dolžni pripomniti, da smo daleč od doseganja tega cilja. Sedaj niso le Romuni in Bolgari še vedno predmet vizumske obveznosti, ampak so bili, kot veste, vizumi lani ponovno uvedeni tudi za Češko republiko.

Mislim, da gre tu najprej in predvsem za problem vzajemnosti. Glede na to, da so vse države članice EU, kot dobro veste, odpravile vizume za kanadske državljane v skladu z našo zakonodajo, pa imamo na drugi strani, če smem tako reči, problem skladnosti, saj je Kanada umaknila zahtevo za eno državo kandidatko, Hrvaško, medtem ko, ponavljam, sedaj ohranja vizumske obveznosti za državljane iz držav članic EU.

Zato verjamem, da mora majski vrh bistveno, če ne odločilno napredovati glede vprašanja odprave vizumov za vse državljane EU. Mislim, da so potrebni posebni ukrepi in da je treba ta cilj uvrstiti čim višje na dnevni red, ker nismo več zadovoljni z izjavami o načelih. Ta oblika diskriminacije je izredno nepoštena, zlasti za državljane v državi, od koder prihajam, državi članici Evropske unije, ki je v smislu odprave vizumov znanto napredovala na tehničnem področju.

 
  
MPphoto
 

  Jörg Leichtfried (S&D).(DE) Gospod predsednik, sprašujem se, zakaj imam vedno občutek, da bi moral Komisijo sumiti, da ne želi stvari postavljati pred Evropski parlament. Tako je s sporazumom o prosti trgovini, o katerem se pogajamo s Kanado. Rad bi se pridružil kritiki, ki so jo izrazili kolegi poslanci, ki so dejali, da so nekatera dejstva sumljiva, zlasti tista, ki jih je omenil gospod Higgins, in popolnoma se strinjam z njim.

Po mojem mnenju so trgovinski sporazumi dobra stvar, če spodbujajo splošno blaginjo na obeh straneh, a ne, ko skoraj izključno služijo interesom peščice velikih multinacionalnih podjetij. Ko izveš, da so zdravje, izobraževanje in javna varnost nenadoma postali predmet trgovinskih sporazumov in da bodo deregulirani in privatizirani, potem začneš sumiti, da je sporazum v korist tej peščici in da bo povzročil škodo mnogim drugim. Ljudem, ki poskušajo obiti Evropski parlament pri uvajanju takšnih sporazumov, bi rad poslal opozorilo.

Druga točka, ki bi jo rad podal, je naslednja. Če se srečate in pogajate z dolgoročnim partnerjem, kot je Kanada, potem morate zajeti nekatere neprijetne teme. Mislim, bi moralo biti v takšno razpravo in sporazum vključeno vprašanje klanja tjulnjev. Namen tega ni, da bi se kogar koli vznemirjalo, ampak da pojasnimo evropsko stališče in najdemo rešitev, ki bi odpravila strašno ustvarjanje dobička na račun malih živali.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE). (RO) Moj kolega poslanec, Sebastian Bodu, danes ni mogel priti v Strasbourg in namesto njega bom spregovoril jaz.

Trenutno 39 milijonov evropskih državljanov iz Romunije, Češke republike in Bolgarije ne more potovati v Kanado brez vizuma. Več kot polovica tega števila – 22 milijonov – je Romunov. Ohranitev vizumskega načrta za vstop v Kanado, kakor tudi v primeru Združenih držav, ustvarja razmere, kjer so nekateri Evropejci drugorazredni državljani.

Svobodo gibanja evropskih državljanov je treba obravnavati na enotni osnovi. Vprašanje vizuma vpliva na odnos med Evropsko unijo in Kanado. Predsednik Barroso je na prejšnjih vrhovnih srečanjih pozval k rešitvi te zadeve. To vprašanje je treba še naprej izpostavljati.

V primeru Romunije se je delež zavrnjenih prošenj za vizum s strani romunskih državljanov med leti 2004 in 2008 zmanjšal s 16 % odstotkov na 5 %. V Kanadi živi približno 200 000 Romunov, velika večina teh pa je tja vstopila v okviru uradnih načrtov kanadske države za priseljevanje. Ne razumem, zakaj Kanada sprejema različne pristope. Leta 2009 so vizume odpravili za evropsko državo, ki ni država članica Evropske unije, razlog, ki so ga navedli za to, pa je bil, da veliko število državljanov, ki izvirajo iz te države, že živi v Kanadi.

Prav tako mislim, da mora imeti Češka republika ponovno ugodnosti odprave vizumov. Razlog, ki so ga podali za ponovno uvedbo vizumov, ne sme postati dejavnik za druge države. Temo vizumov je na dnevni red srečanja vrha med EU in Kanado vnesel Evropski parlament. EU mora ohraniti držo, ki jo je sprejela oktobra 2009, in to je uveljavljanje solidarnostne klavzule, če problem ne bo rešen do konca leta 2010.

Podpredsednica Ashton, dosega odprave vizuma za države članice bi pri vašem delu za vas pomenila velik uspeh. Pri tem vam želim veliko uspeha.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis (S&D).(EL) Gospod predsednik, Kanada je ena najstarejših in najtesnejših zaveznic Evropske unije in to že vse od leta 1959. Vendar pa mora naše sodelovanje vedno temeljiti na skupnih vrednotah in vzajemnem spoštovanju.

Kanada je ena od desetih držav, ki oddajajo največ toplogrednih plinov na svetu in je edina država, ki je kljub temu, da je podpisala in ratificirala kjotski protokol, potem javno naznanila, da ne namerava spoštovati svojih pravnih obveznosti. Namesto, da bi v primerjavi z letom 1990 zmanjšala emisije za 6 %, so se emisije v Kanadi povečale za 26 %. Glavni vzrok je proizvodnja bituminoznega peska. Emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje bituminoznega peska je 3–5-krat večja od običajne proizvodnje nafte in zemeljskega plina. Pri proizvodnji bituminoznega peska je prav tako za vsak sod izločenega bituminoznega peska potrebnih dva do pet sodov vode in potem je ustvarjena še vrsta odpadnih proizvodov, ki pomenijo grožnjo za biotsko raznolikost in življenje domačinov. Ta proizvodnja uničuje tudi severni gozd, enega največjih ponorov ogljika na planetu. Do leta 2020 bo bituminozni pesek verjetno ustvaril več emisij kot Avstrija in Irska. Kanada porabi le 77 USD na osebo za zelene subvencije v primerjavi s 1 200 USD, ki jih porabi Koreja, 420 Avstralija in 365 Združene države.

Zagotavljanje varstva severnih gozdov je izredno pomembno in pomembno je, da od Kanade zahtevamo, da ravna skladno z mednarodnimi sporazumi, ki smo jih skupaj podpisali, a jih spoštujemo le enostransko, in da mora biti to osnova za vsako nadaljnje sodelovanje.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Od leta 1959 je Kanada ena najtesnejših in najstabilnejših partnerk Evropske unije. Vesel sem, da so se gospodarske razmere v Kanadi med mandatom sedanje desničarske uprave izboljšale, kar se v tej državi ni zgodilo med prejšnjimi volilnimi obdobji.

Krepitev gospodarskega položaja in močnejši kanadski dolar, ki vodita do večje blaginje za kanadske državljane, sta prav tako poslala pozitivno sporočilo drugim državam in tako ustvarila ugodne pogoje za razvoj ne le političnega, ampak tudi gospodarskega sodelovanja. Menim, da bo srečanje na vrhu med EU in Kanado v Bruslju prineslo otipljiv napredek pri pogajanjih glede zapletenega sporazuma o gospodarskem partnerstvu.

Kanada je enajsta največja trgovinska partnerka EU in predstavlja 1,7 % celotne zunanje trgovine Unije, EU pa je druga največja vlagateljica v Kanadi, medtem ko je Kanada četrta največja vlagateljica v EU.

Leta 2008 je celotna količina blaga dosegla skoraj 50 milijard EUR, storitve pa so predstavljale 20,8 milijard EUR. Liberalizacija trgovine z blagom in storitvami med EU in Kanado, skupaj z večjim dostopom do trgov, bo omogočila osvežitev in poglobitev dvostranske trgovine, kar bo zagotovo prineslo pomembne koristi za gospodarstvo EU in za kanadsko gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Jan Březina (PPE). (CS) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, skupna vizumska politika EU se sedaj srečuje z velikim izzivom v obliki vizumske obveznosti, ki jo zadnjih 10 mesecev Kanada uveljavlja za državljane Češke republike. Kanada je s svojim enostranskim ukrepom v zvezi s Češko republiko prav tako dokaj nesprejemljivo obšla telesa EU, ki so odgovorna za skupno vizumsko politiko. Pravice državljanov držav članic, kot tudi ugled institucij EU, ki branijo te pravice, so tako ogroženi. Ukrep kanadske vlade, ki mu ni primere, proti državi članici Unije postavlja celotno EU pred test solidarnosti.

Češki državljani se zanašajo na to, da bo Evropska komisija odločno prevzela vlogo zagovornice in predstavnice države članice in njenih zakonitih interesov. Za to bo imela edinstveno priložnost na prihodnjem srečanju vrha med EU in Kanado, kjer bi moralo biti vprašanje vizumov med točkami razprave. Skrajni čas je, da se naredijo vse poteze za dosego prevrata v tej zelo razvlečeni zadevi. Odobraval sem dejstvo, da je Komisija oktobra 2009 sprejela poročilo, v katerem je pozvala Kanado, naj odpre vizumski urad v Pragi in ustvari časovni načrt za umik vizumske obveznosti. Kanada je izpolnila prvi pogoj, a ni še izpolnila drugega in zato niti Evropska komisija niti Svet ne bi smela biti zadovoljna z dosedanjim uspehom. Pritiska na Kanado ne bi smeli zmanjšati, ampak bi ga morali ravno nasprotno povečati. V tem kontekstu bi rad pozval Komisijo, naj poda jasno izjavo glede njene zavezanosti, da v primeru nezadostnega uspeha predlaga protiukrepe, ki vključujejo uvedbo vizumske obveznosti za kanadske uradnike in diplomate.

Trdno sem prepričan, da moramo prenehati zavlačevati. Češki državljani ne pričakujejo lepih obljub in sočutnih glasov s strani teles EU, ampak oprijemljive in ciljno usmerjene ukrepe. Po mojem mnenju sta sedaj na potezi Komisija in zlasti predsednik Barroso, ki bo glavni pogajalski partner kanadskega predsednika vlade na srečanju vrha. Če ne bomo uspeli začeti ukrepati samozavestno in prepričljivo do kanadske vlade bodo vsa naša prizadevanja izgubila učinek, posledica pa bo, da bo resno spodkopana usoda čeških državljanov in evropskih institucij. Naši govori o evropski solidarnosti potem zanje ne bodo nič več kot le prazno besedičenje.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, kot član delegacije EU za odnose s Kanado bi rad poudaril dejstvo, da imata Kanada in EU skupne vrednote. Naše skupne vrednote tvorijo podlago za strukturo naše družbe in so v tem pogledu temeljnega pomena. Ta skupni temelj bi morali vse bolj izkoriščati za sprejemanje skupne odgovornosti za prestrukturiranje osnovnih globalnih pogojev. Naše tesne zgodovinske in kulturne povezave in naše spoštovanje večstranskosti, vključno z našo podporo Ustanovne listine Združenih narodov, tvorijo temelje našega partnerstva. Naš odnos moramo izboljšati in okrepiti na vrsti ravni, zlasti seveda na politični ravni.

Sporazum, o katerem razpravljamo danes, bo prvi, ki bo temeljil na novi pogodbi, in Komisija bi se morala tega zavedati. Glavne zahteve za uspešen postopek odločanja za ta sporazum so preglednost, sodelovanje in vkljčenost Parlamenta. V tej razpravi sta bili izpostavljeni dve pomembni temi. Enostranska vizumska pravila za češke državljane so nesprejemljiva in bi jih bilo treba odpraviti. Kritika Kanade glede strogih predpisov o prodaji proizvodov iz tjulnjev ni znak, da se moramo spremeniti mi, ampak da se mora spremeniti Kanada.

Vendar pa je eden od ciljev sporazuma EU-Kanada, da bi morali delati skupaj za ustvarjanje močnejšega trgovinskega območja kot je območje Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA). Tu ne gre le za gospodarsko sodelovanje, ampak tudi za pošiljanje jasnega sporočila, da protekcionizem ni sprejemljiv. Srečno naključje je, da Joe Biden govori v Evropskem parlamentu v Bruslju na isti dan, kot poteka srečanje vrha med EU in Kanado, ker je učinkovito in profesionalno sodelovanje z obema deloma severnoameriške celine pomembno za nas in ker želimo skupaj sprejeti večjo odgovornost v svetu.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE). (CS) Baronica Ashton, rada bi vas opozorila, da je Ahilova peta glede uspešne ratifikacije sporazuma med EU in Kanado enostranska vizumska obveznost za Češko republiko, Romunijo in Bolgarijo, ker ustvarja nesprejemljivo obliko drugorazrednega državljanstva v EU. Ne le druge države, ki nam kažejo solidarnost, ampak tudi mnogo poslancev EP bo popolnoma upravičenih, da blokirajo ratifikacijo, če Kanada ne bo izpolnila obljube, da omeji svojo ohlapno azilno politiko, ki naj bi bila predpogoj za umik vizumskih obveznosti. Baronica Ashton, ali mi lahko poveste, ali ste Kanado opozorili, da za to državo ni sprejemljivo, da do leta 2013 odlaga omejitev svojega radodarnega zakona o azilu, dovzetnega za izkoriščanje, in da mora zakon spremeniti čim prej, pri tem pa upoštevati skupne vrednote in dobre gospodarske odnose, ki jih ima z Evropsko unijo, katere pogoje bo vseboval novi trgovinski sporazum? Gospa podpredsednica, ali menite, da je prednostna naloga, da sprožimo vprašanje navedbe tega roka na vrhu s Kanado, ki bo čez dva tedna, in da poskrbimo, da se vizumska obveznost umakne, preden podpišemo sporazum s Kanado? Če ni tako, ali se zavedate možnosti, da ta pomemben sporazum morda ne bo ratificiran v Evropskem parlamentu, ker ne nameravamo sprejeti tega vedenja Kanade do teh treh držav članic EU?

Gospe in gospodje, rada bi se vam zahvalila v imenu več milijonov državljanov za vašo solidarnost in pozdravila dejstvo, da osnutek skupne resolucije, o kateri bomo glasovali v Bruslju, vsebuje jasen poziv k spremembi kanadskega azilnega sistema in najhitrejšemu možnemu umiku vizumske obveznosti za skoraj 50 milijonov evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). (IT) Gospod predsednik, visoka predstavnica, gospe in gospodje, mislim, da razprava in polemika v tej dvorani dajeta veliko moč ukrepom z vidika majskega vrha.

Nikakršnega dvoma ni glede zamisli, ki so jih vsi izrazili: pomembnosti našega odnosa s Kanado, pomembnosti partnerstva in naših skupnih vrednot z veliko demokratično državo, ki jo močno potrebujemo za strateško sodelovanje.

Vendar pa so bila sprožena nekatera vprašanja, ki so po mojem mnenju in na podlagi vašega mandata s strani tega parlamenta vprašanja, ki jih je treba nujno obravnavati in, če je mogoče, rešiti, ker na koncu veljajo rešitve in ne bitke.

Prvo izmed teh zadeva potrebo po poudarjanju načela vzajemnosti glede prostega gibanja kanadskih in evropskih državljanov. Nisem Čeh niti Romun niti Bolgar in pred mano so že govorili drugi romunski kolegi, a enako se kot evropski državljan čutim ravno toliko ogoljufanega za svoje pravice, če se evropski državljani ne morejo prosto gibati po Kanadi – hitro govorim, ker me razumete, gospod predsednik, a mislim, da želite, da to ponovim zaradi prevoda – kakor koli že, počutim se ogoljufanega, če se drugi državljani iz drugih evropskih držav ne morejo prosto gibati po Kanadi, medtem ko se kanadski državljani lahko prosto gibljejo po vseh evropskih državah.

Naj nadaljujem z vprašanjem pokola tjulnjev: vedno nas gane, ko na televizijskih programih ali v tisku kažejo izprijena, grozovita dejanja, ki se izvajajo ob določenih lovih: v tem parlamentu imamo možnost izraziti svoja mnenja in menim, da bi se morali prenehati počutiti jezne in protestirati, ampak začeti ukrepati.

Naš odnos z veliko demokratično državo, kot je Kanada, bi nam moral prav tako omogočati, da opozorimo na probleme in zahtevamo moratorije. Baronici Ashton se zahvaljujem za ukrepe, ki jih bo izvedla, in da bo poročala temu parlamentu, najprej ob majskem vrhu.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Gospa podpredsednica Komisije, gospe in gospodje, v zvezi s prihodnjim srečanjem na vrhu med EU in Kanado bi rada omenila enega temeljnih načel, na katerih temelji EU. To je načelo solidarnosti. To vrednoto je treba spoštovati v vseh okoliščinah, če želi EU ohraniti zaupanje svojih državljanov, celo v primerih, ko gre za problem le ene države članice. Kakor je že bilo povedano, je julija 2009 Kanada uvedla vizumsko obveznost za državljane Češke republike. Na zahtevo Češke republike je bilo vprašanje vizumskih odnosov s Kanado vključeno kot točka na februarskem srečanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve. Solidarnost s Češko republiko so na srečanju izrazile Romunija, Bolgarija, Madžarska in Slovaška in jasno tudi špansko predsedstvo. Tudi Komisija je napovedala solidarnost, čeprav ni na vidiku nobene oprijemljive rešitve, tudi po pogajanjih med skupinami strokovnjakov. Čas pa teče in nedomno ne deluje v korist EU in njenih državljanov. Državljani EU iz Češke republike, ki čakajo, da bo nov kanadski zakon o azilu sprejet kot pogoj za umik vizumske obveznosti z najkrajšim realnim rokom leta 2013, to težko sprejmejo. V tem kontekstu zato pričakujejo pravo pomoč s strani EU. Če pogosto govorimo o tem, da imajo državljani krizo glede zaupanja v evropske institucije, pa poiščimo razloge za to v pristopu, ki do sedaj žal ni bil pristop popolne solidarnosti.

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). – Gospod predsednik, upam, da bo visoka predstavnica Kanadčanom čestitala za njihove diplomatske sposobnosti, ker se lahko od njih česa naučimo. Na zadnji konferenci o trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) so se združili s svojimi japonskimi zavezniki in vsestransko premagali naš poskus, da bi uvedli prepoved trgovanja z modroplavutim tunom.

Ta konferenca CITES je vse preveč spominjala na konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu, kjer je bilo stališče EU nejasno. Kaže, da smo vsakodnevno veliko časa porabili za razprave med sabo, namesto da bi razpravljali z drugimi, in na koncu smo bili upravičeno premagani.

Japonska in njeni kanadski zavezniki so več mesecev pred tem izvajali kroge pogajanj, pridobivali prijatelje in kupovali vpliv tu in tam, da bi dobili glasove, ki so jih potrebovali, za rezultate, ki so jih hoteli. Na koncu smo izpadli zmedeni, neorganizirani in šibki.

Komisar za okolje je dejal, da se to ne sme več zgoditi. Odločen je, da nekaj spremeni. Vendar pa se po svetu ves čas izvajajo takšne konference in zagotoviti moramo, da bomo izkoristili vse diplomastko znanje Evropske unije, da bi zagotovili strategijo, usmerjeno v prihodnost, da bomo učinkovito uporabljali naše vire in da bomo nehali dosegati manj kot zmoremo.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, rad bi izpostavil zelo resen problem pri uveljavljanju pravic o intelektualni lastnini v teh pogajanjih. Kritične pripombe kanadskih profesorjev prava in tudi iz Harvarda kažejo, da bi lahko načrtovani sporazum povzročil popolno revizijo kanadskega zakona o avtorskih pravicah, patentih in blagovnih znamkah.

Na eni strani Kanadčani menijo, da se omejujeta njihova suverenost in njihova pravica, da lahko uporabljajo svojo intelektualno lastnino. Vendar pa so po drugi strani zelo, zelo pomembna stroga in natančna pravila glede zaščite pred kopiranjem in razširitve te zaščite.

Posebej pomembno se mi zdi, da se v vse razprave o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine vključi internet, ker je brez čezmejnih sporazumov nemogoče zaščititi intelektualno lastnino na internetu. Sem za posebno prepoved snemanja z video kamerami v kinih. To bi bilo treba uveljavljati v Kanadi. Vendar pa je pomembno, da najdemo srednjo pot. Podpirati bi morali zaščito intelektualne lastnine, a nasprotovati vsesplošnemu nadzoru in pregonu na internetu.

Seveda je pomembno tudi, da upoštevamo, da ima Kanada drugačno pravosodno tradijcijo in drugačen pravni sistem. Ta problem je zelo težko rešiti, a upam, da bomo lahko našli učinkovito rešitev.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, baronica Ashton, gospe in gospodje, naša najpomembnejša skrb bi morala biti zagotavljanje podpore malim in srednje velikim podjetjem, zlasti med gospodarsko krizo. Ta podjetja zaposlujejo dve tretjini vseh delavcev in ustvarjajo 80 % davčnih prihodkov. Zaradi tega je bistveno, da so javni razpisi osredotočeni na dajanje možnosti malim in srednje velikim podjetjem, da dobijo javna naročila. Seveda morajo biti tehnični predpisi, z drugimi besedami ukrepi za pospeševanje trgovine, v tem sporazumu ustrezno upoštevani. Rad bi vedel, ali obstaja s Svetovno trgovinsko organizacijo sporazum za vključitev osnovnih načel iz pogajanj v Dohi v sporazum o prosti trgovini.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Gospod predsednik, gospa komisarka, letalski promet je bistven za približevanje Evropske unije in Kanade s poenostavljanjem prevoza blaga in ljudi. Sporazum med EU in Kanado o letalskem prevozu, ki je bil podpisan 18. decembra 2009, in sporazum o varnosti civilnega letalstva med Evropsko unijo in Kanado, ki je bil podpisan v Pragi 6. maja 2009, sta dva pomembna elementa v čezatlantskem dialogu med Evropsko unijo in Kanado. Prvi sporazum se bo začasno izvajal do začetka veljavnosti po njegovi ratifikaciji. Svet v zvezi s tem še ni prejel nobenega obvestila.

Drugi sporazum se ne uveljavlja začasno. Svet mora poslati predlog za sklep Sveta in besedilo sporazuma Evropskemu parlamentu, da poda svoje mnenje.

Ob upoštevnaju pomembnosti zračnega prometa v sodelovanju med Evropsko unijo in Kanado bi vas rada vprašala, gospa podpredsednica, kdaj bosta lahko začela ustrezno veljati ta dva sporazuma med Evropsko unijo in Kanado.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall (ALDE). – Gospod predsednik, Kanada je tesna zaveznica, a EU mora biti, kjer je to potrebno, kritična prijateljica. Kanadska dokumentacija o podnebnih spremembah je skromna in Kanada je ovirala pogajanja v Københavnu. Posebej zaskrbljujoča je industrija bituminoznega peska, kot je omenil gospod Arsenis. Za izločanje nafte iz bituminoznega peska je potrebno mnogo več energije kot pri nafti, proizvedeni iz drugih virov, prav tako pa tudi zelo onesnažuje lokalno okolje.

Ali smem glede na to, da se kanadska vlada sedaj zelo trudi, da bi Komisija oslabila svoj pristop do merjenja ogljika pri izvajanju direktive o kakovosti goriv, vprašati visoko predstavnico, ali bo na razpravah na vrhovnem srečanju sprožila vprašanje bituminoznega peska?

 
  
MPphoto
 

  Catherine Ashton, podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. – Gospod predsednik, to je bila izredno koristna in dragocena razprava za priprave na vrh. Spoštovani poslanci so zajeli širok razpon različnih tem in nenazadnje bom poskrbela, da se bosta oba predsednika – predsednik Komisije in predsednik Sveta – ki bosta seveda na vrhovnem srečanju vodila Evropsko unijo – v celoti zavedala vprašanj, ki so bila sprožena.

Zelo hvaležna sem za koristen način, kako so mi poslanci Parlamenta podali informacije in pod vprašaj postavili področja, za katera moram priznati, da o njih ne vem mnogo – na primer o letalskem prometu, glede katerih se bom morala zanje pozanimati.

Rada bi le nadaljevala z enim ali dvema ključnima področjema, o katerih ste razpravljali. V kontekstu, zdelo se je, da med spoštovanimi poslanci prevladuje splošno mnenje, da je to pomemben odnos. Morda so bila nekatera razočaranja, ki sem jih čutila v tej dvorani posledica tega, da priznavamo pomembnost Kanade in pomembnost skupnih vrednot, ki jih imamo. Razočaranje poslancev iz držav, ki jih je posebej prizadelo vprašanje vizumov, je zato popolnoma razumljivo.

Naj začnem s trgovino, ker je bilo precej različnih prispevkov osredotočenih na to. Prav imamo, da skušamo doseči velikopotezni trgovinski sporazum. To ne bo enostavno in od samega začetka – in dejansko sem začela s temi trgovinskimi pogajanji – smo spoznali, da glede na posebne interese EU in Kanade to ne bodo nikoli enostavna pogajanja. Vendar pa bi morali biti na obeh straneh zelo ambiciozni.

En primer so pravice intelektualne lastnine, kjer me zelo skrbi, da mora Kanada poskrbeti, da bo imela na mestu ustrezen režim. Vem, da o tem premišljuje in da so bili razprave in krogi pogajanj do sedaj izredno pozitivni in konstruktivni in da se stvari odvijajo z dobrim tempom.

Strinjam se, da moramo poskrbeti, da bo Odbor za mednarodno trgovino neprestano popolnoma obveščen in, kot je dejal gospod Bradbourn, tisti s posebnim interesom do Kanade morajo biti glede tega jasno obveščeni. Izvedena bo ocena vpliva, ki se sedaj že izvaja, in seveda bo Parlament igral svojo vlogo pri odobritvi ali zavrnitvi sporazuma, ko bo končno predložen. Tu ima Parlament zelo jasno in ključno vlogo.

Vse, kar bi temu dodala, sta dve stvari. Ena stvar je, da dober trgovinski sporazum dejansko koristi našim državljanom. Temu je namenjen. Namenjen je zagotavljanju, da bodo imeli potrošniki več izbire in delavci boljše možnosti. Zagotoviti moramo, da bodo naši trgovinski sporazumi zagotavljali resnične možnosti po Evropski uniji.

Glede točke o malih in srednje velikih podjetjih, ki se strinjam, da je zelo pomembna, pa se spomnim, da je ena od statistik, ki se mi je vedno zdela zelo zanimiva, da le 8 % malih in srednje velikih podjetij dejansko trguje, in le 3 % jih trguje zunaj Evropske unije

Vedno sem menila, in tako je še zdaj, da če bi lahko te številke povečali in zagotovili možnosti – in vladno naročanje je vsekakor lahko eno od področij, kjer je to možno – potem je to priložnost za obe strani v korist malim in srednje velikim podjetjem.

Številni poslanci ste govorili o Arktiki in o tem smo imeli zadnje čase razprave v Parlamentu. Sprejemam dejstvo, da je to zelo pomembno vprašanje, nenazadnje zato, ker je povezano z drugim pomembnim vprašanjem, ki sem ga hotela sprožiti preden omenim vizume, in to so podnebne spremembe.

Kar zadeva nas, je Kanada sodila v skupino držav, ki nas na pogajanjih v Københavnu po našem mnenju niso pripeljale niti približno dovolj daleč. Še naprej lahko razpravljamo o Københavnu – in nedvomno bo v drugih pogovorih z odgovornim komisarjem veliko možnosti za to. Zanimalo nas je, da je kanadska vlada v govoru z dne 3. marca v Thronu izjavila, da popolnoma podpira københavnski dogovor o podnebnih spremembah. To je pomembno in v kontekstu tega vrha želimo spodbujati in pozvati Kanado, naj bo ambiciozna, zlasti pri povečanju svojega cilja glede blažitve za leto 2020.

Mednarodni trg ogljika je ključen v preusmerjanju naložb v nizkoogljično gospodarstvo in del tega, kar lahko storimo v svojem dvostranskem odnosu, je, da pohitimo s temi vprašanji o naložbah, zeleni tehnologiji in sodelovanju pri poskusu podpore vseh ukrepov, ki jih moramo sprejeti za ublažitev problemov podnebnih sprememb.

Zadnje vprašanje – in obstaja jih mnogo, a rada bi nadaljevala le s tremi – in eno od teh, ki sem jih hotela izpostaviti, pa je seveda celotno vprašanje vizumov. To je izredno pomembno in kot so omenile države članice, ki jih tu predstavljajo njihovi poslanci EP, so dejansko prizadete tri države članice.

Veliko dela poteka, da bi poskusili rešiti to zadevo. S Kanado smo veliko razpravljali, mnogo vprašanj je dobro znanih in Kanada mora rešiti mnogo vprašanj v smislu zakonodaje, ki jo mora izdelati za prihodnost. Spoštovani poslanci so po pravici sprožili to vprašanje, ki bo del razprav.

Drugo srečanje strokovne delovne skupine je potekalo v Pragi, kjer so obravnavali vprašanja, ki so zlasti pomembna za Češko republiko, in to je pospešila Komisija, torej je Komisija v celoti vključena.

Naletela sem na razočaranje spoštovanih poslancev – in odmaknila se bom od te razprave – ki so izpostavili potrebo po hitrejšem in naprednejšem delu za obravnavo tega problema in priznavanje absolutno najbolj pomembnega smisla tega, in to je, da ne gre za dvostransko vprašanje, ampak za vprašanje med Evropsko unijo in Kanado in kot takšnega ga moramo obravnavati.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na prvem delnem zasedanju maja.

Pisne izjave (Člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki.(RO) Trenutno 39 milijonov evropskih državljanov iz Romunije, Češke republike in Bolgarije ne more potovati v Kanado brez vizuma. Več kot polovica tega števila, 22 milijonov, je Romunov. Ohranitev vizumske sheme za vstop v Kanado je za nekatere od nas nevzdržen položaj, saj ustvarja dva razreda evropskih državljanov. Svobodo gibanja evropskih državljanov je treba obravnavati na skupni in enotni podlagi, medtem ko je vprašanje vizumov povezano z odnosom med EU in Kanado in ne z bilateralnimi odnosi med Kanado in temi državami.

V primeru Romunije se je delež zavrnjenih prošenj za vizum s strani romunskih državljanov med leti 2004 in 2008 zmanjšal s 16 % odstotkov na 5 %. V Kanadi živi približno 200 000 Romunov, nekateri med njimi so tja vstopili v okviru uradnih načrtov kanadske države za priseljevanje. To je eden od razlogov za veliko število prošenj za vizume. Temo vizumov je na dnevni red srečanja vrha med EU in Kanado vnesel Evropski parlament.

EU mora uporabiti solidarnostno klavzulo, če to vprašanje ne bo rešeno do konca leta 2010. Odprava vizumov za države članice bi morala biti prvi dosežek visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Mislim, da mora biti eno prednostnih vprašanj na dnevnem redu srečanja na vrhu med EU in Kanado, ki je 5. maja načrtovano v Bruslju, odprava vizumov za vse državljane Evropske unije na podlagi vzajemnosti in da bi se odpravila sedanja diskriminacija, ki romunskim, bolgarskim in češkim državljanom preprečuje obisk Kanade brez vizuma.

Ta položaj je še toliko bolj nenavaden ob upoštevanju, da so lani kanadske oblasti umaknile obveznost uporabe vizumov za kratkoročno bivanje za državljane Hrvaške, države, ki se še pogaja za vstop v EU. Romunija je v zadnjih nekaj letih močno napredovala, tudi v zvezi z določenimi pomembnimi merili za odpravo vizumskega sistema. Stopnja zavračanja prošenj za vizume, stopnja prekoračenih obdobij zakonitega bivanja in število prošenj za azil stalno padajo.

Zato bi odprava vizumov odražala takšen razvoj, da ne omenim, da bi enaka obravnava evropskih in kanadskih državljanov pomagala okrepiti medsebojno zaupanje.

 
  
 

(Seja je bila za nekaj trenutkov prekinjena)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov