Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2077(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0063/2010

Razprave :

PV 21/04/2010 - 3
CRE 21/04/2010 - 3

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.45
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0135

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 21. april 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Razrešnice 2008 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o naslednjem:

- poročilu gospoda Liberadzkega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (SEC(2009)1089 – C7-0172/2009 – 2009/2068(DEC)) (A7-0099/2010),

- poročilu gospe Ayala Sender v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2008 (KOM(2009)0397 – C7-0171/2009 – 2009/2077(DEC)) (A7-0063/2010),

- poročilu gospoda Staesa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek I – Evropski parlament (SEC(2009)1089 – C7-0173/2009 – 2009/2069(DEC)) (A7-0095/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek II – Svet (SEC(2009)1089 – C7-0174/2009 – 2009/2070(DEC)) (A7-0096/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek IV – Sodišče Evropskih skupnosti (SEC(2009)1089 – C7-0175/2009 – 2009/2071(DEC)) (A7-0079/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek V – Računsko sodišče (SEC(2009)1089 – C7-0176/2009 – 2009/2072(DEC)) (A7-0097/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (SEC(2009)1089 – C7-0177/2009 – 2009/2073(DEC)) (A7-0080/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek VII – Odbor regij (SEC(2009)1089 – C7-0178/2009 – 2009/2074(DEC)) (A7-0082/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (SEC(2009)1089 – C7-0179/2009 – 2009/2075(DEC)) (A7-0070/2010),

- poročilu gospoda Czarneckega v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (SEC(2009)1089 – C7-0180/2009 – 2009/2076(DEC)) (A7-0098/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij (2010/2007(INI)) (A7-0074/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0188/2009 – 2009/2117(DEC)) (A7-0071/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0181/2009 – 2009/2110(DEC)) (A7-0091/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0198/2009 – 2009/2127(DEC)) (A7-0075/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Skupnosti za nadzor ribištva za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0201/2009 – 2009/2130(DEC)) (A7-0105/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za obnovo za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0183/2009 – 2009/2112(DEC)) (A7-0072/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0193/2009 – 2009/2122(DEC)) (A7-0068/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0195/2009 – 2009/2124(DEC)) (A7-0104/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0202/2009 – 2009/2131(DEC)) (A7-0089/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0186/2009 – 2009/2115(DEC)) (A7-0092/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0194/2009 – 2009/2123(DEC)) (A7-0086/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0185/2009 – 2009/2114(DEC)) (A7-0067/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0189/2009 – 2009/2118(DEC)) (A7-0078/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0192/2009 – 2009/2121(DEC)) (A7-0081/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0196/2009 – 2009/2125(DEC)) (A7-0087/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za železniški promet za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0197/2009 – 2009/2126(DEC)) (A7-0084/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0191/2009 – 2009/2120(DEC)) (A7-0083/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0187/2009 – 2009/2116(DEC)) (A7-0069/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0203/2009 – 2009/2132(DEC)) (A7-0076/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0182/2009 – 2009/2111(DEC)) (A7-0088/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0190/2009 – 2009/2119(DEC)) (A7-0093/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0184/2009 – 2009/2113(DEC)) (A7-0090/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) za proračunsko leto 2007 (SEC(2009)1089 – C7-0199/2009 – 2009/2128(DEC)) (A7-0085/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0200/2009 – 2009/2129(DEC)) (A7-0073/2010),

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0261/2009 – 2009/2187(DEC)) (A7-0094/2010) in

- poročilu gospe Mathieu v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2008 (SEC(2009)1089 – C7-0262/2009 – 2009/2188(DEC)) (A7-0077/2010).

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, opazil sem, da Računsko sodišče ni prisotno v Parlamentu. Potrebujemo stališče Računskega sodišča, da bi pojasnili zadeve. Imamo razlog za to odsotnost? Opažam tudi, da so prazni sedeži Sveta, čeprav bomo obravnavali razrešnico Svetu, v zvezi s katero imamo številne pomisleke. Imamo tudi razlog za odsotnost Sveta?

 
  
 

(Seja je bila prekinjena ob 9.10 in se je nadaljevala ob 9.20)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Kolegi, prisotnost Sveta ni nepogrešljiva. Niso dolžni biti tu, vendar pa smo seveda pričakovali visoke predstavnike Računskega sodišča. Ni jih tu, zaradi česar smo zelo presenečeni, saj zagotovo ne gre za težavo s prevozom. Nismo tako oddaljeni od Luxembourga in bi lahko brez težav potovali z avtomobilom. Kljub temu moramo začeti našo razpravo, čeprav še ne vemo, zakaj niso prišli.

Razpravo bomo začeli brez njih. Vemo, da so glasovanja odložena in bodo potekala čez dva tedna v Bruslju. O tem smo že odločili. Zato imamo samo eno možnost: začeti moramo razpravo, saj ne vemo, ali jim bo uspelo priti v naslednje pol ure ali naslednji uri.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, povedal bi vam, da Računsko sodišče, čeprav ne poznamo razloga za njegovo odsotnost, opravlja odlično delo glede izvajanja revizij evropskih institucij. Vendar pa nasprotujem odsotnosti Sveta, saj moramo razpravljati z njim, predvsem glede razrešnic v zvezi z njegovimi aktivnostmi. Zato nasprotujem današnji odsotnosti Sveta.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, v vsakem primeru lahko začnemo razpravo. Pomembno je samo, da lahko začnemo s svojim delom.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (S&D). – Gospod predsednik, omenila bi, da ne smemo kriviti samo Sveta. Odsoten je generalni sekretar Parlamenta. Razrešnica generalnemu sekretarju nekaj pove o Parlamentu, zato bi bili zelo srečni, če bi bil tudi on danes z nami.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prepričan sem, da bo generalni sekretar prišel – o tem ni dvoma.

 
  
MPphoto
 

  Jens Geier, namestnik poročevalca.(DE) Dobro jutro, gospod predsednik, gospe in gospodje. Ponovno bi omenil, da je po mojem mnenju nekoliko težje razpravljati v odsotnosti tistih, ki naj bi jim podelili razrešnico, s katerimi hočemo razpravljati o razlogih za razrešnico ali odlog razrešnice ali o čemer koli drugem, o čemer moramo govoriti z njimi.

Mnoge izmed spoštovanih poslancev tega parlamenta poznam iz odbora. Poznamo tudi medsebojna stališča. Dobro je, da jih bomo to jutro ponovno izmenjali, vendar pa to pravzaprav ni v pomoč. V tem okviru bi rad predlagal, da se v odboru uradno posvetujemo in na naslednjo razpravo o razrešnici povabimo institucije, o katerih razpravljamo, ter ustrezno odložimo razprave, če niso prisotne.

Razrešnica evropskim institucijam prihaja v težkem, toda pomembnem trenutku. Posledica finančne krize je, da morajo vse vlade revidirati svoje proračune in zagotoviti, da izpolnjujejo njihove zahteve. Smo v prvem letu novega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta in imamo opravka z novo sestavljeno Komisijo. V smislu razrešnice pa obravnavamo proračun za leto 2008, za katero je odgovorna predhodna Komisija. To odpira številne nove vidike.

Med temi novimi vidiki lahko pričakujemo nov način razmišljanja in nov pristop držav članic, saj jih Lizbonska pogodba prvič navaja kot soodgovorne za izvrševanje proračuna EU.

V smislu pregleda proračuna za leto 2008 je bil namen poročevalca zagotoviti, da se Komisija popolnoma osredotoči na možnosti za izboljšanje proračunskega nadzora in da pri tem sodelujejo tudi države članice. Kot Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Odboru za proračunski nadzor smo si zadali cilj, da bo v prihodnosti vsako poročilo o razrešnici – na podlagi sodbe Evropskega računskega sodišča – boljše od predhodnega. Pri tem gre predvsem za to, da Svet prevzame svojo novo ključno vlogo v luči pomena držav članic.

Prav tako bi bilo v pomoč, če bi Evropsko računsko sodišče poiskalo načine za odpravo neravnovesja, ki je po eni strani posledica letnega poročanja in po drugi strani večletnega trajanja številnih programov EU in logike njihovega izvajanja s strani Komisije in držav članic.

Kot proračunski organ imamo še naprej resne pomisleke v zvezi z nekaterimi določenimi področji pristojnosti in predvsem tistimi, na katerih namerava EU izvajati svoje politične prednostne naloge. Ključnega pomena v Evropski uniji je na primer kohezija, zato so sredstva, ki se stekajo v strukturno politiko, posebno pomembna. Tu moramo odločno nadaljevati z bojem proti virom napak z enostavnejšimi pravili in povračilo napačno porabljenih sredstev. Potrebujemo bolj izpopolnjene instrumente za merjenje rezultatov in pozivamo Računsko sodišče, naj razvije te instrumente, da bi lahko natančno opredelili vire napak.

Vemo, da se akcijski načrt za strukturne sklade, ki zagotavlja povračilo, končno izvaja, zato moramo zdaj počakati na njegove učinke. Cilj predpristopne pomoči je omogočanje temeljnih procesov sprememb v teh državah, in odpraviti je treba probleme pri določanju ciljev in izvajanju. Nesprejemljivo pa je, da se cilj pristopnega procesa učinkovito preprečuje skozi zadnja vrata.

Zato Parlament pozivam, naj zavrne poskus skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), da bi z uporabo sprememb postavila na glavo stališče Evropskega parlamenta glede pristopnega procesa Turčije, kot je zabeleženo v resoluciji o poročilu o napredku. Pričakujemo imenovanje novega generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), da bi končali trenutno razpravo, in tudi predloge Komisije o reformi urada OLAF, da bi izboljšali ključno delo tega urada.

Nazadnje se bom posvetil ukrepom zunanje politike. Potrebujemo dokaz odločenosti EU, da prispeva k reševanju problemov po vsem svetu. Ti ukrepi morajo biti nadvse učinkoviti, celo v najtežjih okoliščinah. V prihodnjih mesecih moramo s Komisijo razpravljati o trenutnem upravljanju sredstev EU na tem področju in o tem, kako bo ta sredstva v prihodnje upravljala Evropska služba za zunanjepolitično delovanje.

Vendar pa dosegamo tudi napredek. Naša skupina je še posebno zadovoljna na primer s koraki Komisije v zvezi z letnimi poročili držav članic o upravljanju, saj se s tem približujemo uresničitvi stare zahteve Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov. Enako velja za finančne popravke in izterjave, saj je to tudi priložnost za zmanjšanje nesprejemljivo visoke stopnje napak.

Te točke nam med drugim kljub nekaterim pomislekom dajejo priložnost, da pozovemo k razrešnici Komisije. Zahvaljujem se vam in se veselim vaših pripomb.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender, poročevalka.(ES) Gospod predsednik, danes imamo pomembno nalogo, da podelimo razrešnico glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada (ERS) in del desetega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2008. Poleg tega je to kritično obdobje, ko se odvijajo pomembne institucionalne spremembe in ko so različne svetovne katastrofe pokazale, da je evropska pomoč vse pomembnejša. Pokazale so tudi, da mora biti usklajena, da mora biti učinkovita, in predvsem, da mora biti pregledna, da bodo vsi Evropejci še naprej podpirali to pomoč in ohranili pozitivno mnenje o njej.

Prav tako je to ključen čas v institucionalnem smislu. Izvajanje Lizbonske pogodbe in vzpostavitev urada visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske službe za zunanjepolitično delovanje nam zagotavlja dvojno priložnost. Po eni strani imamo priložnost znatno izboljšati uporabo in učinkovitost naše zunanje pomoči; po drugi strani pa obstajajo številni dvomi, saj smo zaskrbljeni zaradi velikega tveganja, da bi lahko naraščajočo učinkovitost, ki smo jo skupaj z Računskim sodiščem in Komisijo s težavo dosegli v zvezi z evropsko razvojno pomočjo, spodkopali nadaljnja reorganizacija, nejasnost sprejemanja odločitev in verige odgovornosti ter predvsem razdrobljeno upravljanje. Potrebujemo večjo gotovost Komisije, da bi se izognili takšnemu nazadovanju, in zato čim prej potrebujemo jasne, točne informacije o tem, kakšen bo novi sistem in kako bo vplival na razvojno pomoč.

Najprej bi rada v zvezi s trenutnim finančnim letom izrazila potrebo po tem, da je Evropski razvojni sklad popolnoma vključen v proračun – ponavljam, da to zahtevamo –, da bi povečali njegovo usklajenost, preglednost in učinkovitost ter okrepili njegov kontrolni mehanizem. Zato vztrajamo pri tem, da je ključnega pomena, da imata Komisija in Parlament to zahtevo trdno zasidrano v mislih za naslednji finančni okvir.

Pomembno je tudi okrepiti skupno načrtovanje, da bi v delu dosegli večje osredotočanje, usklajevanje in vizijo. Zato moramo deseti Evropski razvojni sklad osredotočiti na omejeno število sektorjev.

Pomembno je, da se izognemo negativnim učinkom podvajanja ciljev, vendar pa moramo biti zelo previdni, da ne podcenimo zmožnosti in učinkovitosti nevladnih organizacij na terenu, saj so uspešne. Gre za zapleteno in težavno nalogo iskanja rešitve, toda upamo, da lahko skupaj s Komisijo dosežemo napredek.

Zadovoljni smo tudi, da je bila v tem finančnem letu izjava o zanesljivosti pozitivna, z izjemo težav v zvezi z metodo Komisije glede ocenitve rezervacije za stroške. V poslovnih dogodkih ni pomembnih napak, čeprav še vedno odkrivamo – in moramo zato izboljšati – veliko pogostost količinsko neopredeljivih napak pri obveznostih za proračunsko podporo in pri plačilih.

Prav tako smo zelo zaskrbljeni, da Računsko sodišče ponovno ni moglo pridobiti pomembne dokumentacije o plačilih v višini 6,7 % letnih odhodkov v zvezi s sodelovanjem z mednarodnimi organizacijami. Potrebujemo ustaljeno metodo in ad hoc koledar, da bi zagotovili, da informacij in dokumentacije o tem skupnem financiranju ne spodkoplje pomanjkanje preglednosti.

Poleg tega menimo, da je bilo finančno izvajanje zadovoljivo, saj je bil sedmi ERS zaključen in preostali znesek prenesen v deveti ERS. Pozdravljamo tudi hitro izvajanje desetega ERS od 1. julija 2008 in upamo, da bo rezultat prizadevanj Komisije poravnava starih in neizkoriščenih plačil.

Viri so še ena izmed pomembnih tem. Kljub nekaterim razpravam smo zaskrbljeni, da sredstev devetega in desetega ERS, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), izjava o zanesljivosti ne zajema in bi zato morala biti obravnavana v rednih poročilih EIB.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes , poročevalec.(NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, spraševal sem se, kaj pravzaprav je razrešnica. Razrešnica je parlamentarni postopek, javni postopek; je javni kritični pregled finančnega upravljanja. Odgovoren sem bil za izvedbo te naloge glede Evropskega parlamenta za finančno leto 2008. Ta pregled poslancem Evropskega parlamenta in tudi državljanom omogoča razumevanje posebnega ustroja Parlamenta, njegove strukture in delovnih metod. Nenazadnje imajo, gospe in gospodje, državljani pravico vedeti, kaj se dogaja z njihovimi davki. Gre za veliko denarja. Govorimo o parlamentarnem proračunu v višini 1,4 milijard EUR za leto 2008; proračun za leto 2011 bo verjetno znašal 1,7 milijard EUR. To je zelo velika vsota denarja.

Postopek je pomemben, prav tako pa je pomembno delo Odbora za proračunski nadzor. Nenazadnje kritični pristop tega odbora zagotavlja napredek, kot se je izkazalo v preteklosti. Kritično stališče Odbora za proračunski nadzor je na primer zagotovilo uvedbo statuta za poslance Evropskega parlamenta in statuta za pomočnike, zagotovilo je izvedbo kritičnega preverjanja nabave stavb tu v Strasbourgu in zagotovilo je izoblikovanje postopka EMAS, ki je zmanjšal okoljski vpliv našega dela.

To so vse dobre novice, gospe in gospodje. Zaradi svojega kritičnega stališča nam je v treh letih uspelo zmanjšati porabo električne energije za 25 %. Uspelo nam je uporabljati 100-odstotno zeleno energijo. Uspelo nam je zmanjšati emisije CO2 za 17 %. Uspelo nam je zmanjšati, kompostirati ali ponovno uporabiti 50 % tokov odpadkov.

Moje poročilo uvaja tudi nov koncept: koncept „škodovanja ugledu“ Parlamenta. To pomeni, da lahko celo najmanjši vplivi finančnih sredstev zelo škodijo ugledu tega parlamenta. Na to moramo biti pozorni. Imenovanje upravitelja tveganj znotraj administracije 24. februarja je treba toplo pozdraviti. To osebo bi pozval, naj se obrne na pristojne odbore in se nam pridruži pri razpravljanju o načinih za zmanjšanje tveganj nezakonitih prisvojitev v tem parlamentu. Kot sem dejal, je kritični pristop nujen. Zato pozivam k preglednosti in odprtosti, k vzpostavitvi sistema zavor in ravnovesij ter k zanesljivosti in odgovornosti.

Gospod predsednik, predlagam podelitev razrešnice, saj nisem odkril nobenih primerov goljufij ali nezakonitih prisvajanja ali nedopustnih dejanj: naj bo to povsem jasno. Kljub temu je moje poročilo kritično. Pokazati sem hotel, da nam lahko uspe še bolje. Namen poročila je zagotoviti, da ne bo škandalov, velikih ali majhnih, ko se približujemo naslednjim volitvam leta 2014, in da nam ne bodo namenjena tovrstna neprijetna poročila v tisku.

V svojem poročilu sem si prizadeval generalnemu sekretarju in višji administraciji Parlamenta ponuditi številna sredstva za zaščito pred določeno kritiko. Obravnaval sem številne pomisleke. Eden izmed njih je dejstvo, da generalni sekretar sestavi svoje letno poročilo na podlagi izjav generalnih direktorjev, vendar pa bi mi bilo ljubše, če bi obstajalo drugo mnenje. Predlagam, da še natančneje pogledamo celotni zapleten sistem javnega naročanja, saj slednje predstavlja velik dejavnik tveganja. Predlagam, da zagotovimo, da se javnih davkov ne porablja za prostovoljni pokojninski sklad z njegovim aktuarskim primanjkljajem v višini 121 milijonov EUR.

Gospe in gospodje, zaključil bi z nekaj besedami glede priprave mojega poročila. Prizadeval sem si za pozitivno sodelovanje s poročevalci v senci, predložene pa so bile nekatere zelo konstruktivne spremembe. Vendar pa obžalujem, da je skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) predložila okoli 50 sprememb, s katerimi je hotela izbrisati pomembne dele mojega poročila. Samo mislim si lahko, da je prišlo do navzkrižja mnenj med določenimi strukturami Parlamenta in poslanci Evropskega parlamenta, ki so hoteli to storiti. To obžalujem, saj sem si kot proevropski, toda kritičen poslanec Evropskega parlamenta v tem poročilu o razrešnici prizadeval predvsem predstaviti zelo konstruktiven, zelo pozitiven pristop.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, gospod Šemeta, povedati je treba, da je v vseh institucijah, v katerih sem sodeloval – Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, ki danes ni prisotno, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, evropski varuh človekovih pravic in Evropski nadzornik za varstvo podatkov –, prišlo do znatnega izboljšanja, vendar pa to ne pomeni, da je vse idealno.

Odkrito povejmo, da je situacija najmanj pregledna v zvezi s financami Sveta. Poleg tega je sodelovanje s Svetom glede proračunske razrešnice pomanjkljivo. Odbor za proračunski nadzor je sprejel moj predlog o odlogu sklepa o razrešnici generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja njegovega proračuna za finančno leto 2008. Situacija je podobna lanskoletni situaciji. Koordinatorji Odbora za proračunski nadzor so se sestali s predstavniki španskega predsedstva Sveta, pri čemer so domnevali, da je treba zavzeti pozitivno stališče glede napredka sodelovanja, ki je bil dosežen lani in ki je bil posledica dolgotrajnega postopka razrešnice. Letos so bili odgovori na vprašanja, ki sem jih zastavil skupaj s koordinatorji, žal povsem nezadovoljivi in so povzročili mnoge dvome. Zaradi tega in s podporo koordinatorjev političnih skupin sem se odločil odložiti sklep o razrešnici. Zadeve v zvezi s financiranjem različnih vidikov skupne zunanje politike in varnosti, letnimi finančnimi poročili in zapiranjem izvenproračunskih izkazov so še vedno nejasne. Doseči je treba pomembno izboljšanje glede preverjanja računov in objave upravnih odločitev, ki se uporabljajo za pravno podlago proračunskih postavk. Poleg tega je paradoksalno, da je mnogo podatkov, ki jih je predstavil Svet, zadevalo predhodno proračunsko obdobje.

V zvezi s Sodiščem Evropskih skupnosti lahko razberemo določeno slabost v notranjih razpisih postopkov oddaje javnih naročil, prav tako pa tudi Računsko sodišče. Glede tega podpiramo predlog Računskega sodišča v zvezi s potrebo po izboljšanju postopkov javnih naročil v tej instituciji. Zadovoljni smo zaradi skrajšanja trajanja postopkov, po drugi strani pa smo opazili trajne zaostanke pri primerih. Zadovoljni smo z odprtjem enote za notranjo revizijo. Pozdravljamo prakso, da se v poročilo o dejavnostih vključi informacije o napredku, doseženem v zvezi z lanskoletno razrešnico. Odločno poudarjam, da obžalujemo nenehno oklevanje SES, da objavi izjave o finančnih interesih svojih članov.

Glede Računskega sodišča zunanja revizija ni dala razloga za ugotovitev, da se finančna sredstva, dodeljena sodišču, uporablja neustrezno. Ponavljam predlog, da se preuči možnost racionalizacije strukture sodišča, na primer z omejitvijo števila članic in s tem, da se Računskega sodišča ne obravnava kot politično skupino posebne vrste.

V primeru Ekonomsko-socialnega odbora revizija, ki jo je izvedlo Računsko sodišče, ni pokazala pomembnih nepravilnosti. Priporočiti je treba, naj določbe v zvezi s finančnimi vidiki osebja vse institucije EU razlagajo in izvajajo enako, tako da osebje nobene institucije ne bo obravnavano bolj privilegirano. Zelo dobro je, da je bil sprejet sporazum o upravnem sodelovanju med Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. Obe instituciji spodbujamo, naj poročata o napredku, doseženem v zvezi z usklajevanjem njunih standardov za nadzor.

Nimamo resnih zadržkov glede Odbora regij ali evropskega varuha človekovih pravic. Opažamo, da je evropski varuh človekovih pravic zelo povečal število delovnih mest. Vprašanje je, ali naj povečuje število delovnih mest tako hitro, čeprav ima več dela.

Če povzamem, težava je samo glede Sveta. Ni težav z drugimi šestimi institucijami.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Držati se moramo dodeljenega časa.

Imam nekaj informacij. Bili smo v stiku z vodjo kabineta predsednika Računskega sodišča, pregledali pa smo tudi naše zadnje razprave v Evropskem parlamentu v letih 2008 in 2009. Računsko sodišče med našimi razpravami ni bilo prisotno in prav tako ne Svet. Računsko sodišče in Svet med našimi razpravami nista bila prisotna.

Gospod Caldeira, predsednik Računskega sodišča, je pripomnil tudi, da je stališče sodišča glede njegovega tehničnega delovanja, da se udeleži zasedanja Odbora za proračunski nadzor, vendar pa na plenarnem zasedanju v političnih razpravah ostane v ozadju. Predsednik Caldeira bo danes navezal stik z mano in razložil stališče Računskega sodišča glede naših razprav.

Preverili smo zadnji dve leti in Računsko sodišče ni bilo prisotno. Če hočemo vse organizirati za naslednjič, bo morda lahko prisotno naslednje leto. Bilo je seveda obveščeno o našem zasedanju, vendar v zadnjih dveh letih ni bilo prisotno. Zagotovo bo prisotno oktobra in novembra, ko bo predstavilo svoje poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE).(NL) Gospod predsednik, popolnoma lahko sprejmem, da Evropskega računskega sodišča danes ni tu, vendar pa to, kar ste pravkar povedali o odsotnosti Sveta, vključno v zadnjih letih, kaže zgolj to, da gre bolj za strukturni kot občasni problem. To je značilno za vedenje Sveta, ko gre za odgovorno uporabo evropskih sredstev, vaše sporočilo pa pravzaprav samo meče še slabšo luč na odsotnost Sveta. Zaradi tega in kot kristalno jasen signal Parlamenta Svetu želim predlagati, da odložimo današnjo razpravo o razrešnici Svetu in se danes vzdržimo razpravljanja o tej temi.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, najlepša hvala za vašo skrbno predstavitev dejstev v zvezi s prejšnjimi leti. Vendar pa bi rad odločno poudaril, da je začela veljati Lizbonska pogodba, ki povečuje vlogo Evropskega parlamenta. V zvezi s tem imamo iz razlogov, ki niso tako zelo formalni kot praktični in politični, pravico pričakovati, da so predstavniki Sveta, kot je dejal predhodni govornik, prisotni med to izredno pomembno razpravo, razpravo, ki je morda najpomembnejša z vidika evropskih davkoplačevalcev in evropskih volivcev. Odsotnost Sveta je popoln nesporazum in nagibam se k strinjanju s predlogom predhodnega govornika, da bi morali v tej situaciji odložiti del razprave, ki zadeva Svet, in počakati, da prispejo predstavniki Sveta. Ponovno poudarjam, kar sem dejal prej, in sicer, da Svet ni pokazal volje za konstruktivno delo z nami kot predstavniki Odbora za proračunski nadzor ali kot koordinatorji odbora, današnja odsotnost pa se zdi še en pokazatelj tega pomanjkanja sodelovanja.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (S&D). – Gospod predsednik, ko bomo pregledali postopek razrešnice in glasovali o njej, bo Evropski parlament prevzel polno odgovornost za leto 2008. To je trenutek, ko prevzamemo odgovornost Komisije, Sveta in drugih institucij na svoja ramena. Ne gre zgolj za formalnost, ampak je to zelo pomemben trenutek.

Vendar pa menim, da smo se dogovorili, da bomo nadaljevali razpravo in šli naprej. Ne pozabite, da imamo objektiven razlog, namreč da ni lahko priti sem iz Španije. To vem, ker sem iz Azerbajdžana prišla prek Bakuja in Madrida in nato po cesti. Dobro se zavedam, da danes ni pravi dan, da nadaljujemo s tem. Menim, da je dovolj, da te institucije in druge, ki so vključeni v razrešnico, pozovemo, naj pokažejo interes in bodo prisotne na majskem glasovanju. To je moj predlog.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, navajeni smo, da so sedeži Sveta prazni. Torej to ni prvič; ne bodimo hinavski. Naj ponovim, da se mi zdi to obžalovanja vredno. Glede razprave naj povem, da sem za to, da se nadaljuje.

Poleg tega v zvezi z vašo oceno administracije nisem mnenja, da smo pristojni za spreminjanje dnevnega reda, saj je ta, odkar smo začeli plenarno zasedanje, vaša odgovornost. Zato sem za to, da se razprava nadaljuje, čeprav bom še enkrat izrazil svoje obžalovanje zaradi odsotnosti Sveta.

 
  
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, danes bom stopil v stik z Računskim sodiščem in tudi Svetom. Odločno bom predstavil naša pričakovanja za prihodnje v zvezi s Svetom in Računskim sodiščem in povedal, da morata biti na takšnih zasedanjih prisotna. O tem bom tudi osebno govoril z gospodom Zapaterom, saj vodi rotirajoče predsedstvo. Danes bom našel rešitev za to tudi za prihodnje.

 
  
 

To je čudež! Kolegi, razpravljali ste o tem, kako vplivni smo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. To je čudovita moč. Svet bo prisoten čez nekaj minut! Gospod predsedujoči Svetu, hvala, ker ste prišli. Stopil bom v stik s predsednikom Računskega sodišča. Nujno je, da je prisoten med našo razpravo, prav tako pa druge institucije. Danes ga bom kontaktiral.

Zdaj bomo nadaljevali in prosil bi vas, da se držite dodeljenega časa.

 
  
MPphoto
 

  Véronique Mathieu, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, gospod Šemeta, gospod López Garrido, zelo sem vesela, da vas vidim in vas lahko nagovorim – dobrodošli. V obdobju 2000–2010 smo doživeli 610-odstotno povečanje prispevkov EU decentraliziranim agencijam. Prispevki so se s 95 milijonov EUR zvišali na 579 milijonov EUR, čeprav se je število osebja teh agencij povišalo za okoli 271 %.

Leta 2000 so agencije zaposlovale 1 219 ljudi, medtem ko jih danes zaposlujejo 4 794. V teh številkah ni upoštevana Evropska agencija za obnovo, ki je bila zaprta leta 2008, in zadnja razrešnica, o kateri bomo glasovali danes oziroma kasneje v Bruslju.

To splošno povišanje je vsekakor izrazito. V obdobju 2000–2010 se je morala Evropska unija soočiti z mnogimi izzivi. Najprej z dvema širitvama leta 2004 in 2007, ko je pristopilo 12 novih držav članic, in z mnogimi drugimi izzivi kot so zaposlovanje in poklicno usposabljanje, priseljevanje, okolje, varnost v letalskem prometu in mnogi drugi.

V tem okviru decentralizirane agencije, ki so bile ustanovljene za odzivanje na posebne potrebe, z znanji in spretnostmi, ki jih razvijajo, neposredno prispevajo k napredku Evropske unije spričo teh velikih izzivov. Podobno morajo države članice tesno sodelovati glede teh vprašanj, agencije pa so močno gonilo za te izmenjave. Ustanavljanje agencij po celotnem ozemlju EU Evropo približuje državljanom in omogoča določeno stopnjo decentralizacije dejavnosti EU.

Obseg nalog, zaupanih agencijam, in povečanje njihovega števila, velikosti in proračunov pa zahteva, da institucije izpolnijo svoje odgovornosti proračunskega organa. Prav tako je treba krepiti pristojnost Parlamenta za proračunski nadzor in tudi enote za notranji nadzor Komisije ter Računskega sodišča, da bi zagotovili ustrezen nadzor agencij. Vendar pa zaradi tega niso oproščene upoštevanja veljavnih pravil.

Glede razrešnice za leto 2008 bi tu izpostavila težave, ki se ponavljajo in s katerimi se soočajo mnoge agencije: pomanjkljivosti v postopkih javnih naročil; nerealno načrtovanje zaposlovanja in pomanjkanje preglednosti v postopkih za izbiro osebja; velik obseg prenosov in razveljavitev operativnih sredstev; in pomanjkljivosti v načrtovanju dejavnosti ob pomanjkanju konkretnih ciljev.

Opažamo, da imajo mnoge agencije kljub svojim prizadevanjem še vedno težave pri uporabi finančnih in proračunskih predpisov EU, nenazadnje zaradi svoje velikosti. Najmanjše agencije imajo več težav pri upoštevanju nadležnih postopkov, ki jih določa zakonodaja EU. Glede tega pričakujem hitre sklepe medinstitucionalne delovne skupine, da se zagotovi, da se ne bodo leto za letom ponavljale enake težave. Vendar pa te težave kljub temu ne ogrožajo podelitve razrešnice za finančno leto 2008.

Položaj je drugačen za Evropsko policijsko akademijo (CEPOL). Čeprav lahko v primerjavi s situacijo v letu 2007 opazimo nekatera izboljšanja v upravljanju CEPOL, so izvedene revizije odkrile nekatere očitne nepravilnosti pri uporabi upravnih in finančnih pravil. Zato predlagamo odlog razrešnice.

Za zaključek bi poudarila prizadevanja nekaterih agencij za izboljšanje njihovega upravljanja. Nekateri so si zadali nalogo preseči to in so uvedli pravila, ki so hvalevredna, omenila pa jih bom samo nekaj. Evropska agencija za varnost hrane, ki je bila, če dodam, v svoji vlogi koordinatorke agencij zelo uspešna, je uvedla postopek ocene tveganja. Evropska agencija za okolje je sprejela sistem nadzora upravljanja za spremljanje napredka svojih projektov in uporabe svojih sredstev v realnem času. Nazadnje, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je vzpostavila sistem za nadzor informacij, ki jih zagotavlja. Za konec seveda spodbujam agencije, da sledijo temu zgledu.

 
  
MPphoto
 

  Algirdas Šemeta, član Komisije. – Gospod predsednik, dovolite mi, da se zahvalim Odboru za proračunski nadzor in zlasti poročevalcu gospodu Liberadzkemu in njegovim kolegom poročevalcem za poročila, ki so jih pripravili in za priporočila, naj se Komisiji za finančno leto 2008 podeli razrešnica. Zahvalil bi se tudi gospe Alaya Sender za njeno poročilo o izvrševanju proračuna Evropskega razvojnega sklada in gospe Mathieu za njeno celovito analizo ponavljajočih se vprašanj za agencije.

Postopek razrešnice za leto 2008 se zaključuje. To je bilo intenzivno obdobje, toda, kar je najpomembneje, začetek novega konstruktivnega dialoga med institucijami. Kolegialni cilj Komisije ostaja izjava brez pridržka o zanesljivosti, ki jo poda Računsko sodišče. Menim, da je bilo to jasno pokazano v naših nedavnih prizadevanjih.

Do napredka že prihaja, saj uvedene poenostavitve ter boljši sistemi upravljanja in nadzora v skladu s programskim obdobjem 2007–2013 in različni akcijski načrti postopno kažejo svoj pozitivni vpliv na stopnje napak. Z novo generacijo programov za naslednje finančno obdobje, ki se jih trenutno pripravlja, bo mogoča velika sprememba; namen teh programov bo boljše uravnoteženje ciljnih meril za upravičenost, stroškov nadzora in kakovosti porabe.

Vendar pa s kolegi komisarji delim željo, izraženo v vaši resoluciji o razrešnici: kmalu želimo videti merljivo pospešitev napredka, ki je bil v zadnjih letih dosežen glede izboljšanja finančnega upravljanja evropskega proračuna, vključno s krepitvijo pristojnosti in odgovornosti glavnih zainteresiranih strani. Tesno in intenzivno sodelovanje med Komisijo in Evropskim parlamentom je v tem pogledu bistvenega pomena. Vendar pa vsi vemo, da takojšnja pospešitev konkretnega in trajnostnega napredka ne bo zadostovala. Da bi uspeli, potrebujemo novo partnerstvo z vsemi zainteresiranimi stranmi, nenazadnje aktivno udeležbo držav članic in Evropskega računskega sodišča.

Komisija ne bo čakala do začetka veljavnosti sprememb k finančni uredbi, da bi pozvala organe držav članic, naj v celoti prevzamejo svoje odgovornosti, kot so okrepljene z Lizbonsko pogodbo, in sprejmejo ukrepe, ki so ključnega pomena za izboljšanje finančnega upravljanja.

Menim tudi, da ima Računsko sodišče ključno vlogo pri objavi svoje neodvisne izjave o zanesljivosti o finančnem upravljanju Komisije. Kakršna koli sprememba pri razdelitvi izjave o zanesljivosti glede na področja bi spremenila delež proračuna, povezanega z različnimi področji.

Komisija bi toplo pozdravila, če bi Računsko sodišče v bližnji prihodnosti preučilo razlikovanje med področji, kjer je tveganje napak različno, in nas obvestilo o dejanski dodani vrednosti sistemov za upravljanje in nadzor, uvedenih v zakonodajnem obdobju 2007–2013. Upam tudi, da bo Računsko sodišče, ko se bo sozakonodajalec dogovoril o sprejemljivem tveganju napak, preučilo ta novi koncept na način, ki se mu zdi ustrezen.

Kot je bilo zahtevano, bo Komisija pripravila in Parlamentu poslala novi program od leta 2010 dalje. Komisija si bo skupaj z drugimi udeleženimi akterji po svojih najboljših močeh prizadevala pospešiti zmanjšanje stopenj napak, da bi zagotovila, da lahko Evropsko računsko sodišče leta 2014 razporedi nadaljnjih 20 % proračuna.

Udeležba vseh zainteresiranih strani pri skupnem cilju izboljšanja finančnega upravljanja in zaščite finančnih interesov Unije bo v središču tega novega programa, s katerim vas bom seznanil že naslednji mesec. Vaše ugotovitve v resoluciji o razrešnici za leto 2008 bodo upoštevane. Veselim se konstruktivnih razprav.

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler, poročevalec mnenja Odbora za zunanje zadeve. – (DE) Gospod predsednik, v finančnem letu 2008 so bila izvršena plačila v višini okoli 5 milijard EUR na področjih politike, za katera je odgovoren Odbor za zunanje zadeve. Če se ozremo nazaj, je jasno pomanjkljivo financiranje kategorije IV. Računsko sodišče je ugotovilo nekatere nepravilnosti in meni, da so sistem za nadzor in kontrolo za zunanjo pomoč, razvojna pomoč in predpristopna pomoč Komisije samo delno učinkovite. Komisija navaja poseben, zgolj letni pristop Računskega sodišča, ki lahko oceni samo del dela Komisije, in trdi, da se razlog za to skriva v večletnem značaju večine programov in njihovih povezanih nadzornih sistemih. Po mojem mnenju je pomembno, da Računsko sodišče ne govori o goljufiji ali poneverbi.

Gre predvsem za to, da mora biti ravnanje z zunanjo pomočjo EU previdno, hitro in čim učinkovitejše, in tudi za podrobno dokumentacijo in odgovornost, saj je nadležno, če projekti niso pravočasno zaključeni ali njihov izid ni povsem jasen. To ogroža uspeh naše zunanje politike. Dejstvo, da je Računsko sodišče ugotovilo, da stopnje napak upadajo, je zato pohvala delu predhodne Komisije v zvezi z zunanjo pomočjo, razvojnim sodelovanjem in politiko širitve.

Očitno začenjajo imeti vpliv tudi spremembe pravnega okvira. Posebno poročilo o predpristopni pomoči za Turčijo vsebuje prve ugotovitve o izboljšanem nadzoru uporabe sredstev, ki je mogoč od leta 2007 z novim instrumentom za predpristopno pomoč. Prihodnja poročila in pregledi računovodskih izkazov morajo navajati, kako odgovorno in uspešno prejemniki ravnajo s pomočjo EU. Sposobni moramo biti prožno prilagoditi našo zunanjo politiko, da bi lahko učinkovito zaščitili svoje interese zunanje politike.

Zato Komisijo pozivamo, naj nadaljuje z izboljšanjem finančne uredbe, novim finančnim okvirom, proračunsko reformo in zlasti razvojem Evropske službe za zunanjepolitično delovanje. Glede na vse priporočam razrešnico za finančno leto 2008 za področje Odbora za zunanje zadeve.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD WIELAND
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Ingeborg Gräßle, pripravljavka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(DE) Gospod predsednik, gospod predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, skupaj smo preživeli zanimivo jutro. Pravzaprav sem hotela govoriti o nečem povsem drugem. Tega zdaj ne bom storila, saj menim, da ne moremo enostavno prezreti tega, kar se je zgodilo danes.

Opravka imamo z dejstvom, da niti ta parlament niti druge institucije razrešnice v kakršni koli obliki ne jemljejo resno. Edina institucija, ki jo mora jemati resno, je Komisija. Komisija je tista, s katero razpravljamo, in tista, ki se ji v skladu s Pogodbo podeli razrešnica. Za vse druge, namreč druge institucije, razrešnica v Pogodbi ni bila urejena. To je za nas problem. Zdaj si moramo predstavljati, kako čez dve leti tu z nami ne bo sedela Evropska služba za zunanjepolitično delovanje, če bo postala institucija. Potem bomo doživeli, kar zdaj že imamo, namreč da se vsem drugim institucijam ne bo zdelo niti potrebno, da se pojavijo tu in poslušajo, kar jim ima povedati Parlament kot zakonodajalec za proračun. Svet je letos naredil pohvalno izjemo, prav tako pa švedsko predsedstvo lansko leto.

Če to, kar se dogaja, vzamemo kot temeljno parlamentarno pravico razrešnice, potem vas lahko samo opozorim, da trenutnega predloga ne spremenite v dejanja, in sicer, da Evropske službe za zunanjepolitično delovanje ne spremenite v še eno institucijo, saj bi to napovedalo konec našega vpliva, saj je temu vplivu tako lahko ubežati. Edina druga institucija, ki je zastopana, je Parlament. Predsedniku Parlamenta bi se rada izrecno zahvalila, da je danes zjutraj branil naše pravice in je napovedal, da bo začel razgovore z vsemi drugimi.

Kaj nam koristi, da imamo pravico do razrešnice, če je ne jemljemo resno in če tega ne zahtevamo od drugih? Zato moramo temeljito razmisliti o postopku razrešnice. Ne moremo nadaljevati kot doslej.

Rada bi prevzela pobudo in se ponovno obrnila na Svet. V skladu z Lizbonsko pogodbo je Svet zdaj ena institucija in tudi predsednik Sveta je ena funkcija. Pričakujemo takojšnjo uzakonitev tega stanja v proračunski zakonodaji. Sami morate zagotoviti ustrezno uvesti svojo lastno odgovornost v proračunsko pravo, to pa velja celo za predsednika Sveta. Uzakoniti morate svoje odgovornosti in pozivam vas, da to storite prednostno.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, obravnavati želim eno samo točko, ki je resnično škandalozna. Govorim o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ECDC, v Stockholmu. Vse od maja 2005 morajo visoko kvalificirani ljudje tam delati v izredno sovražnem okolju. Švedska vlada doslej ni mogla skleniti accord de siege z ECDC, čeprav so si obupano želeli te agencije, tako kot si vse države članice vedno želijo imeti katero koli agencijo.

Vse do danes nihče izmed zaposlenih nima osebne identifikacijske številke, tako imenovane številke Folkbokföring. To številko uporabljajo javna uprava, institucije in zasebna podjetja za identifikacijo svojih strank. Zaradi tega na primer otrok, rojenih na Švedskem, ni mogoče registrirati, ponudniki električne energije, plina telekomunikacij in televizije jim odrekajo svoje storitve, najemodajalci zavračajo dolgoročne najemne pogodbe, prihaja pa tudi do problemov pri dostopu do zdravnikov in bolnišnic. Za življenjske partnerje to pomeni, da se na Švedskem ne morejo samozaposliti. Seveda prihaja tudi do velikih težav pri iskanju delovnega mesta. Seznam se lahko še nadaljuje. Nekaj je jasno: določene temeljne pravice, zasidrane v evropskem pravu, se osebju ECDC na Švedskem preprosto odreka. Zaradi tega je bilo vse to predloženo našemu Odboru za peticije. Vsekakor je položaj nevzdržen….

(Predsednik je prekinil govornico)

 
  
MPphoto
 

  Wim van de Camp, pripravljavec mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (NL) Gospod predsednik, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ni ostalo več veliko povedati o proračunu za leto 2008; razprava v odboru in poročila so že precej dobro osvetlili zadevo. Videli so premajhno porabo v zvezi z mrežo Solvit v letu 2008, vendar pa se bo ta izboljšala v letu 2009 in 2010. Kljub temu bi komisarja pozval, naj zagotovi, da se proračun za mrežo Solvit uporablja razumno. Razumem, da je treba proračune porabljati odgovorno, vendar pa zdaj vidim, da je zagotavljanje informacij na tem področju še vedno nezadostno.

Na podlagi tega bi v nadaljevanju podal pripombo v zvezi z Direktivo o storitvah, ki je bila uvedena decembra 2009. V Evropski uniji obstaja velika potreba po informacijah o tej direktivi.

Gospod predsednik, nadaljnja pripomba zadeva dejanske carinske kontrole s strani držav članic. To pravzaprav ni tema, o kateri bi morali razpravljati tu, vendar pa smo videli, da države članice ne izvajajo dovolj kontrol uvoženega blaga, zato bi ponovno pozval Komisijo, naj skupaj z državami članicami skrbno preuči to zadevo, da bi zagotovila, da se uvoze blaga obvezno ustrezno preveri.

Kot so omenili že mnogi kolegi poslanci in sam komisar, so proračunska pravila glede številnih zadev še vedno zelo zapletena, kar pomeni tudi, da so zapleteni tudi povezani nadzorni mehanizmi. Zato bi se tudi sam pridružil pozivom, naj se jih poenostavi in vsekakor tudi izboljša.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender, pripravljavka mnenja Odbora za promet in turizem.(ES) Gospod predsednik, prosila bi vas, da prvi del obravnavate kot dnevni red, ker bi pred koncem te razprave rada vedela, ali je Parlament povabil Računsko sodišče in tudi Svet, naj prisostvujeta tej razpravi, in bi se rada seznanila ali prejela dokumentacijo. Vedeti želim tudi, ali je bil lani – čeprav je gospa Gräßle povedala, da je bilo švedsko predsedstvo prisotno – Svet prisoten na razpravi o razrešnici.

Bi zdaj prosim začeli meriti čas za moj govor o razrešnici v zvezi s prometom?

Najprej bi radi poudarili naše zadovoljstvo zaradi visoke stopnje izkoriščenosti, ki jo je Odbor za promet in turizem opazil pri obveznostih in plačilih za vseevropska omrežja in so dosegla skoraj 100 %.

Seveda potrebujemo države članice, da zagotovijo razpoložljivost ustreznega financiranja iz nacionalnih proračunov, in ponovno bi izpostavila, da je Parlament vedno podpiral višjo stopnjo financiranja za te mreže. Menimo, da bo letos, v letu 2010, pregled projektov mrež priložnost za oceno, ali so bili ti izdatki zadostni in učinkoviti. Nadzor je vsekakor bil zadosten in učinkovit.

Prav tako pozdravljamo dejstvo, da so računovodski izkazi Izvajalske agencije za vseevropska prometna omrežja zakoniti in pravilni, čeprav smo zaskrbljeni zaradi zamud pri zaposlovanju. Vendar pa nas je Generalni direktorat Komisije za mobilnost in promet obvestil, da se bo to uskladilo.

Po drugi strani smo zaskrbljeni zaradi majhnega koriščenja odobritve plačil za prometno varnost, še manjšega koriščenja za program Marco Polo, ki ga podpira Parlament, in tudi zaradi izredno majhnega koriščenja plačil za pravice potnikov.

Glede na velikost projekta smo zaskrbljeni tudi zaradi neustrezne izkoriščenosti odobritve plačil v programu Galileo in obžalujemo popolno pomanjkanje podatkov o turizmu. Upamo, da bo to pomanjkanje podatkov v novem institucionalnem okviru odpravljeno.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, ne morem se odločiti, ali naj prevzamem besedo. Žal mi je za te spremembe dnevnega reda. Najprej bi pozdravil Svet in se zahvalil ministru, da se nam je pridružil. Gospod predsednik, menim, da se običajno po govoru Komisije besedo prepusti Svetu. Vendar pa Svet ni prevzel besede pred politično razpravo, čeprav je govoril na koncu razprave. Morda bi bila dobra zamisel prepustiti mu besedo, da bi se lahko zlasti odzval na stališče našega poročevalca, ki predlaga odlog podelitve razrešnice Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – S Svetom se bomo dogovorili o tem, ali meni, da bi moral prevzeti besedo.

 
  
MPphoto
 

  László Surján, pripravljavec mnenja Odbora za regionalni razvoj.(HU) Razrešnica je pravni akt in menim, da Odbor za regionalni razvoj nima razloga, da bi ugovarjal podelitvi razrešnice. Razrešnica je sočasno tudi politična ocena. Pojasnjuje, ali smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili leta 2008, in ali smo za izdatke dobili zadostno vrednost.

Kroži kar nekaj napačnih domnev v zvezi s postopkom ocene kohezijske politike, tudi v tem parlamentu. Nadvse odločno bi rad vašo pozornost usmeril k dejstvu, da vsaka napaka še ni goljufija. Pogosto precenjujemo kritike – drugače povsem upravičene – s strani Računskega sodišča ali v kateri koli drugi reviziji. Poudaril bi, da nimamo preglednih meril. Potrebujemo enotno metodologijo za merjenje učinkovitosti in celo sposobnost črpanja, ki igra ključno vlogo pri določanju, kako nadaljevati s kohezijsko politiko.

Leta 2008 je samo 32 % izdatkov prišlo iz tega postopka načrtovanja, medtem ko je preostali del izhajal iz postopka porabe pred letom 2006. Zato je težko presoditi, kako uspešni smo bili leta 2008 pri izpolnjevanju ciljev novega postopka. Nekatere države članice niso dosegle niti 32 %. Vsak nosi del odgovornosti za zamude pri porabi sredstev. Priporočila Komisije in Parlamenta glede poenostavitve, ki smo jih podajali vse od leta 2008 kot odziv na krizo, so vsa izpolnila svoj namen izboljšanja. Zdaj so na potezi države članice; tu je treba doseči znaten napredek.

 
  
MPphoto
 

  Edit Bauer, pripravljavka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov.(HU) Spomniti vas želim, da je v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujanje enakosti moških in žensk ena izmed temeljnih vrednot Evropske unije, vrednota, ki jo mora spoštovati vsakršno ukrepanje EU in ki se jo mora potemtakem nadzorovati tudi v postopku razrešnice glede izvrševanja proračuna EU. V ta namen je nepogrešljivo, da so statistični podatki o porabi proračuna na voljo ustrezno razčlenjeni.

Z obžalovanjem opažamo, da podatki, ki bi omogočili sledenje proračunski porabi glede na spol, še vedno niso na voljo. To predvsem velja za tista področja, ki se jih zlasti poziva, naj končajo diskriminacijo na primer s pomočjo Evropskega socialnega sklada.

Omenila bi predvsem eno zadevo: zamudo pri vzpostavitvi delovanja Evropskega inštituta za enakost spolov. Ta inštitut naj bi začel delovati leta 2008, vendar pa bo dejansko uradno odprt šele junija letos. Seveda to povzroča različne probleme tudi v proračunskem postopku. Glede na to, da naj bi bil srednjeročni pregled različnih večletnih programov izveden leta 2010, bi ponovno pozvala Komisijo, naj razvije sistem za nadzor in ocenjevanje, ki bi omogočil izvajanje načela enakosti v različnih proračunskih postavkah in sledenje učinkom porabe različnih proračunskih postavk na razvoj neupravičenih razlik.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell, pripravljavec mnenja Odbora za razvoj. – Gospod predsednik, z vidika razvoja je pomen proračunske razrešnice v tem, da se davkoplačevalcem po vsej Evropi zagotovi, da se denar v svetu v razvoju porablja učinkovito in uspešno v smislu učinkovitosti pomoči in v smislu doseganja našega 0,7-odstotnega cilja za prispevke za razvojno pomoč. Naš trenutni proračun za pomoč moramo porabljati učinkovito, kar ni samo več pomoči, ampak tudi boljša pomoč.

Denar EU moramo uporabiti kot seme, iz katerega bodo zrasle lokalne rešitve. Preučiti moramo priložnosti, da bodo ljudje v svetu v razvoju na primer lastniki svojega razvoja, in predvsem spodbujanje zemljiškega lastništva za posameznike, družine in skupnosti.

Vsako leto pri porodu umre nešteto žensk. AIDS, malarija in tuberkuloza letno še vedno zahtevajo okoli štiri milijone življenj. V svetu v razvoju je skoraj milijarda nepismenih ljudi. Zato smo si Parlament, Komisija in Svet zastavili cilj porabe 20 % osnovne porabe za izobraževanje in zdravje. Zanima me, ali smo dosegli te cilje.

Kadar koli obiščem svet v razvoju, me osupnejo inteligentni in voljni mladi ljudje, ki jih srečam. Ti mladi ljudje so prav toliko sposobni kot mladi ljudje kjer koli drugje. Potrebujejo priložnost in spodbudo za podjetništvo. Naložbe v izobraževanje so ključ do tega. Zato so se Parlament, Komisija in Svet strinjali s temi cilji. Zdaj moramo z revizijskimi programi zagotoviti izpolnjevanje teh ciljev.

Parlamentu želim v teh nekaj sekundah, ki so mi na voljo, povedati, da so po mojem mnenju eden izmed načinov, na katerega lahko ljudi odrešimo grozne revščine, s katero se soočajo, naložbe v uresničevanje lastništva zemlje v svetu v razvoju. Podam lahko primer, kjer je to delovalo. Gre za mojo državo v 18. in 19. stoletju. Če pogledate, zakaj je Irska razdeljena, je zato, ker so uspešni ljudje dobili majhne kose zemlje.

Čas je, da o ljudeh prenehamo razmišljati v smislu pomoči, temveč začnemo razmišljati v smislu ljudi, ki so sposobni podjetništva in lahko nekaj storijo zase, če dobijo podporo.

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä, v imenu skupine PPE.(FI) Gospod predsednik, za začetek bi se rad zahvalil Svetu in cenim, da je Svet prisoten, saj se zastavlja vprašanje, ali hoče Svet resnično prevzeti odgovornost za porabo davkoplačevalskega denarja in ali želi pokazati nekoliko spoštovanja do Parlamenta in do sodelovanja. Zato je prisotnost Sveta pomembna.

V svojem govoru se bom osredotočil na razrešnico Parlamentu, gospodu Staesu pa se želim zahvaliti za zelo visoko raven sodelovanja. Strinjam se z njim glede zelo razumne osnovne zamisli, da lahko Parlament dela dobro samo, če je sprejemanje odločitev dovolj odprto in pregledno. Tako lahko zagotovimo, da ne prihaja do škandalov. Vemo, da bo, ne glede na to, o kako majhnih vsotah denarja govorimo, naš ugled oškodovan za dolgo časa, če se začnejo pojavljati zlorabe. Zelo pomembno je preprečiti, da bi se to zgodilo. Ne govorimo o denarju Parlamenta, ampak o denarju davkoplačevalcev. Zato mora biti sistem brezhiben, da bi lahko nazadnje prevzeli odgovornost za to.

V poročilu gospoda Staesa je veliko dobrih načel, toda moja skupina meni, da bi moralo biti poročilo krajše in bolj jedrnato, zato smo iz njega odstranili nekatere zadeve. Poleg tega menimo, da bi moralo poročilo vsebovati konkretne točke o dejavnosti poslancev Evropskega parlamenta in Parlamenta kot celote v dejanskem zakonodajnem delu.

Dodali smo na primer nekaj točk o nepremičninski politiki, v kateri je še vedno veliko prostora za izboljšave. Dobiti moramo podrobno in jasno razlago, zakaj so na tem področju problemi. To je razlog za dolgo razpravo. Vedeti hočemo, zakaj center za obiskovalce glede na časovni razpored že nekaj let zamuja. Kakšen problem bi lahko obstajal tu? Hočemo odgovore na ta vprašanja.

Tu moramo čestitati, ker je Parlament končno pripravil nove uredbe za poslance in tudi za pomočnike. Res je, da je bila to velika izboljšava, vendar pa je treba tu še vedno precej spremeniti.

Naj navedem primer. V skladu z novo uredbo moram od tu najprej odleteti na Finsko in šele od tam lahko odletim v Bruselj. Tudi če bi imel v Bruslju gostujočo skupino ali bi jutri moral pripraviti poročilo, ne bi bilo nič drugače: od tu ne morem iti neposredno v Bruselj. Če bi to storil, ne bi dobil izplačanih potnih stroškov ali drugih nadomestil.

Ne razumem, zakaj mora biti naše življenje tako neprijetno, če vemo, da potovanje od tu do mojega domačega mesta Turku na Finskem traja en dan in da je potreben še en dan, da se vrnem od tam, če hočem iti v Bruselj, da bi tam opravil delo. Ko sem vprašal, zakaj je tako, mi je administracija odgovorila, da bi lahko na Finsko letel preko Rima ali Aten. V Rimu ali Atenah nimam pisarne ali dela, ki bi ga moral tam opraviti; to oboje je v Bruslju.

Če imamo dve delovni mesti, potem je razumljivo, da moramo imeti možnost delati na obeh mestih. Še vedno obstajajo področja, kjer se moramo vrniti na pravo pot. K njim se bomo vrnili v poročilu naslednje leto.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, za začetek bi se rada zahvalila. Izvrstno in temeljito delo gospoda Staesa in Računskega sodišča Evropske unije sta nam omogočila skrbno pripraviti pregled porabe proračuna za leto 2008 za Parlament. Zahvalo dolgujem tudi kolegom poslancem, katerih predlagane spremembe so prispevale k izboljšavi poročila.

Na splošno smo se strinjali s presojo dejstev; razlike, ki so se pojavile, so v glavnem zadevale načine za popravo ugotovljenih napak. Zdaj, ko glasujemo o razrešnici, izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta prevzemamo zakonsko odgovornost za proračun za leto 2008. Državljanom Evrope s tem potrdimo, da je Parlament denar porabil za namene, za katere je bil namenjen, in v skladu s pravili. V današnjih dneh, ko kriza državljanom nalaga težka bremena, moramo biti še posebno skrbni pri porabi denarja davkoplačevalcev. Standardi, ki si jih nalagamo, morajo biti višji od tistih, ki jih nalagamo drugim, saj je to ključ do naše verodostojnosti in integritete. Sočasno moramo biti tudi jasni, da nadzor, ki ga izvajamo, sam po sebi ne zadostuje za zagotovitev, da so bila sredstva porabljena pametno in v skladu s pravili. To je mogoče samo, če vzpostavimo tudi zanesljiv, trden, notranji nadzorni sistem. Socialdemokrati menimo, da je to najpomembnejše. Zato bi se rada osredotočila na to točko.

Velik poudarek moramo nameniti ustreznemu delovanju notranjega nadzornega sistema nadzorovanih institucij, saj smo prepričani, da je probleme bolje preprečevati kot zanje iskati rešitve kasneje. Institucionalna neodvisnost je pomembno zagotovilo za ustrezno delujoč notranji nadzorni sistem. To je zagotovilo za objektivnost in način za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi računovodskimi pravili in najboljšimi praksami. Vendar pa standardi sami po sebi ne zagotavljajo učinkovitega notranjega nadzornega sistema. Tozadevno so bile leta 2009 dosežene izboljšave. Ni notranjega nadzornega sistema – ne glede na to, kako je celovit –, ki bi bil brez napak, saj je delo ljudi, zato vsako leto podelimo razrešnico.

Po mojem mnenju je pomembno poudariti, da smo podprli vse tiste predlagane spremembe, ki so bile konkretne, uresničljive in realne, vendar pa smo zavrnili vsako posploševanje, ki ne izboljšuje, ampak slabi naše stališče. Zavrnili smo vse predloge, ki bi zmanjšali neodvisnost politične skupine. Prepričani smo, da je neodvisnost skupin Evropskega parlamenta neločljivo povezana z njihovo finančno odgovornostjo. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov se pri opravljanju svojega dela popolnoma zaveda te odgovornosti. Če želijo druge politične skupine izboljšati svoje dejavnosti, naj to storijo. Po povedanem bi vas prosila, da sprejmete to poročilo in v imenu Evropskega parlamenta podelite razrešnico.

 
  
MPphoto
 

  Gerben-Jan Gerbrandy, v imenu skupine ALDE.(NL) Gospod predsednik, sem velik oboževalec britanske rockovske skupine Genesis. Imajo fantastično skladbo z naslovom „Dance on a Volcano“, in ta mi je prišla na misel ta teden, ki ga obvladoval vulkanski pepel. Ne da bi si zaradi pesmi želel plesati na Islandiji; namesto tega mi je na misel prišla v zvezi z razpravo danes zjutraj o utemeljenosti izdatkov v letu 2008, še eno leto, za katero Evropsko računsko sodišče ni moglo dati svoje odobritve. Tu vidim vzporednico s plesanjem na vulkanu; vulkanu, ki ni poln lave ali pepela, ampak poln nezaupanja. Evropa je podvržena močnim pritiskom vseh vrst, kot so pritisk na evro in pritisk spora med EU in nacionalnimi perspektivami. To je že dovolj, da bi ta metaforični vulkan dosegel krizno točko, zato ne potrebujemo slabe finančne odgovornosti in nezaupanja javnosti, da bi vulkan izbruhnil.

Kako lahko to preprečimo? Po mojem mnenju obstaja samo en način, in to je preglednost; največja preglednost v vseh institucijah. Preglednost v Svetu – in s tem v državah članicah – prav zato, ker je ta glavni vir nepravilnosti, ugotovljenih vsako leto. Mimogrede, vesel sem, da je Svet še tu. Pozval bi tudi države članice, naj z letnim javnim poročanjem o teh izdatkih vzpostavijo preglednost svojih izdatkov evropskih sredstev. Ne morem razumeti, zakaj vztrajno nasprotujejo temu. Prepričan sem, da bi se državljanom zdelo nesprejemljivo, če bi njihove države članice enako ravnale s svojim denarjem.

Vendar pa moramo biti pravični in priznati, da je večja preglednost potrebna tudi v našem Parlamentu. Gospod Staes je upravičeno sestavil zelo kritično poročilo in zdaj je po mnogim izboljšavah v zadnjih letih čas, da za vselej odpremo okna in evropski javnosti s to preglednostjo pokažemo, da smo sposobni odgovorno ravnati z njenim denarjem, saj gre prav za to.

Moja zadnja točka zadeva medsebojne odnose med Svetom in Parlamentom. Pred kakšnimi 40 leti se je zdel potreben prijateljski sporazum, da bi omogočil, da obe strani delata relativno mirno in se ne bojujeta na nizki ravni. Sporazum se je takrat izkazal za zelo koristnega, vendar pa bi bilo pošteno povedati, da ne deluje več, saj se zdaj bojujemo na nizki ravni. Kot vidim, pa je najpomembnejša točka, da sta Svet in Parlament zdaj močni, zreli instituciji in bi morali biti kot takšni sposobni nadzorovati druga drugo na zrel način tudi brez prijateljskega sporazuma. Svet bi zdaj, ko je tu, vprašal, ali lahko poda svoje odgovore na to in ali se strinja, da lahko obe instituciji učinkovito nadzorujeta druga drugo brez prijateljskega sporazuma.

Z medsebojno odprtostjo namesto prijateljskega sporazuma lahko Svet in Parlament ubrano plešeta brez strahu, da se jima bodo spodmaknila tla pod nogami ali da bo nadaljnje nezaupanje javnosti povzročilo izbruh.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. – (NL) Gospod predsednik, komisar, gospod López Garrido, gospe in gospodje, zdaj govorim v imenu svoje skupine in ne kot poročevalec o razrešnici Parlamentu. Za to bom imel priložnost kasneje.

Načeti želim nekaj vprašanj. Prvo zadeva razrešnico Komisiji. To je vprašanje, namenjeno komisarju in Svetu, in zadeva dejstvo, da se 80 % naših sredstev dejansko porabi v državah članicah in da je Parlament mnogo let zagovarjal nacionalne izjave o upravljanju. Poročevalec gospod Liberadzki nove možnosti zelo jasno razlaga v številnih odstavkih. Imamo novo Pogodbo, besedilo člena 317(2) te pogodbe pa Komisiji omogoča, da čim prej pripravi predloge za uvedbo obveznih nacionalnih izjav o upravljanju. Komisar Šemeta, prosil bi vas, da to obravnavate v vašem odgovoru. Ste se pripravljeni lotiti te možnosti? Štiri države članice to že delajo, kar je treba pozdraviti, vendar pa to delajo na štiri različne načine, zato uskladimo ta prizadevanja.

Svet bo rekel: pošteno, vendar pa obstajajo praktični pomisleki. Nekatere države članice so zvezne države z vzajemnimi subjekti, kot na primer Belgija z Valonijo, Bruselj in Flandrija, torej kako naj bi belgijski zvezni minister pripravil nacionalno izjavo o upravljanju? Vendar pa to ni problem, gospe in gospodje. Nacionalni minister mora preprosto doseči dogovor z regionalnimi ministri, počakati na njihove izjave o regionalni politiki in izjave o upravljanju, in jih nato vse predložiti temu parlamentu in javnosti. Potem bo na primer lahko rekel, da gre na primer Valoniji in Bruslju dobro, Flandriji pa ne, ali obratno, in tako dalje.

Drugi vidik zadeva resolucijo gospoda Liberadzkega, ki obravnava posebno poročilo Računskega sodišča o upravljanju predpristopne pomoči za Turčijo s strani Evropske komisije. Po mojem mnenju uporabljeno besedilo ni preveč dobro; z določenega vidika in v določenih odstavkih je bilo izrabljeno za vmešavanje v pristopna pogajanja. Skupaj z gospodom Geierjem sem predložil številne predloge sprememb, s katerimi se predlaga črtanje. Podal sem tudi predlog za izboljšanje besedila in kolege poslance bi prosil, naj to preučijo.

Nazadnje bi nagovoril Svet in povedal, da upam, da ste zdaj pozorni, predsedujoči Svetu. Ste pripravljeni v svojem odgovoru malo kasneje povedati, ali boste izpolnili zahtevo poročevalca, Odbora za proračunski nadzor in tega parlamenta ali ne in odgovorili pred 1. junijem 2010 ter pripravili dokumente, zahtevane v odstavkih 25 in 26 resolucije? Ste pripravljeni končno podati odgovor na to, ali boste izpolnili te zahteve ali ne? To je za nas izredno pomembno za ugotavljanje, ali so odnosi med Svetom in Parlamentom takšni kot bi morali biti.

 
  
MPphoto
 

  Richard Ashworth, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, govorim v imenu britanske konzervativne stranke, ki bo letos ponovno glasovala proti razrešnici proračuna. To je stališče, ki smo ga nenehno zavzemali in ki ga bomo tudi v prihodnje, dokler ne bomo videli, da se dosegi pozitivne izjave o zanesljivosti poslovnih knjig s strani Računskega sodišča pripisuje večja nujnost.

Vendar pa želim javno pohvaliti napredek pri izboljšanju standardov finančnega poslovodenja, ki ga je dosegla predhodna Komisija. Računsko sodišče upošteva predvsem napredek, dosežen na področju kmetijstva, raziskav, energije, prometa in izobraževanja. Komisiji čestitam za narejene izboljšave. To je nadvse spodbudno.

Vendar pa je treba storiti še veliko. Računsko sodišče je ponovno negativno komentiralo pomanjkljivosti nadzora, številne nepravilnosti in počasno napredovanje vračila denarja Evropski uniji.

Jasno je tudi, da morajo biti, čeprav odgovornost nazadnje prevzame Evropska komisija, države članice in Svet – predvsem Svet – tisti, ki morajo biti precej vestnejši pri svoji porabi evropskega financiranja in ki morajo pokazati precej večjo nujnost v svojih prizadevanjih za dosego pozitivne izjave o zanesljivosti poslovnih knjig.

Delujemo v skladu z Lizbonsko pogodbo in kot poslanci Evropskega parlamenta smo evropskim davkoplačevalcem dolžni, da zagotovimo javnosti, da proračun zagotavlja vrednost za denar, in prav tako zagotoviti javnosti celovitost računovodskih postopkov Evropske unije. Dokler Računsko sodišče ne bo moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti poslovnih knjig, bom skupaj s svojo stranko še naprej glasoval proti razrešnici proračuna.

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, v imenu skupine GUE/NGL.(DA) Gospod predsednik, ta razprava je o nas parlamentarcih, ki prevzemamo odgovornost ne samo kolektivno, ampak tudi posamezno za to, kako so bila leta 2008 porabljena sredstva EU. Ko bo razprava zaključena in ko bodo glasovi maja oddani, bomo mi tisti, ki jih bodo naši državljani imeli za odgovorne.

Naj takoj povem nekaj: naša skupina je kritična do načina, na katerega je EU leta 2008 uporabila denar davkoplačevalcev. Seveda je veliko dobrih stvari, ki jih ni treba nadalje komentirati. Na nekaterih področjih je bilo doseženega celo nekaj napredka v primerjavi z letom 2007. Vendar pa je še vedno preveč področij, za katera moramo reči, da stvari niso sprejemljive. En primer so računovodski izkazi Komisije. Ko gre za strukturne sklade, je Računsko sodišče zaključilo, da je bilo najmanj – ponavljam, najmanj – 11 % izplačil iz skladov v nasprotju s pravili. Delno zaradi napak in opustitev; delno zaradi goljufije in nezakonitega prisvajanja. To ne spreminja dejstva, da se samo na tem področju ne bi smelo izplačati na milijarde evrov.

Je to sprejemljivo? Poznamo vse izgovore. Komisija pravi, da je to krivda držav članic, saj so one odgovorne za nadzor. Države članice pravijo, da je treba kriviti Komisijo, saj so pravila prezapletena. Krivdo se podaja od Poncija do Pilata.

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je naslednje: bi potrdili računovodske izkaze športnega kluba, sindikata ali politične stranke, kjer bi bilo 11 % izdatkov na osrednjem področju izplačanih v nasprotju s pravili? Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so za spremembo položaja potrebne temeljne strukturne spremembe. Zato moramo za uveljavitev takšnih sprememb uporabiti razrešnico. Takšen pritisk je treba izvajati tudi na Svet.

Aprila lani je Parlament z veliko večino zavrnil podelitev razrešnice za računovodske izkaze Sveta za leto 2007. Rekli smo, da ne moremo prevzeti odgovornosti za računovodske izkaze pred našimi volivci, dokler se ni Svet strinjal, da se uradno sestane z zadevnimi odbori v Parlamentu in javno odgovori na naša vprašanja. Da bi pokazali svojo dobro voljo, smo novembra kljub temu glasovali o razrešnici računovodskih izkazov Sveta – pod jasnim pogojem, da se letos uvede spremembe.

Danes moramo ugotoviti, da do teh sprememb ni prišlo. Naj navedem poseben primer. Svet leto za letom nakazuje milijone evrov z računa za prevajanje na račun za potovanja. Z drugimi besedami, dodatno k sredstvom, ki so že na računu za potovanja. Zato moramo Svetu zastaviti očitno vprašanje. Zakaj to počnete? Za kaj se porablja ves ta denar za potovanja? Katere države imajo korist od njega? Svet z veseljem odgovarja neuradno, zaupno. Vse do danes – čeprav se lahko to spremeni – Svet ni želel odgovoriti odprto in javno. To enostavno ni dovolj dobro. Zato menimo, da mora kakršna koli razrešnica počakati na medinstitucionalni sporazum, ki jasno določa obveznosti Sveta v zvezi s preglednostjo in sodelovanjem s Parlamentom.

Naša kritika Sveta in Komisije je jasna. Z njo se strinjajo mnogi kolegi poslanci v drugih političnih skupinah. Prav zato, ker je naša kritika tako jasna, smo dolžni biti tudi kritični do sebe glede lastnega finančnega upravljanja, finančnega upravljanja Parlamenta. Zato se mi zdi obžalovanja vredno, da je bilo poročilo Odbora za proračunski nadzor na koncu manj kritično kot je bilo v prvotni različici predsednika. Zato podpiramo tudi ponovno vstavitev kritičnih delov. Upam, da bo na majskem glasovanju široka podpora dejstvu, da je naša pripravljenost kritike samih sebe točno tisto, kar naši kritiki in zahtevam glede Sveta in Komisije daje dodatno moč in veljavo.

Nazadnje bi se zahvalil kolegom iz Odbora za proračunski nadzor, ki so si letos ponovno prizadevali za večjo preglednost in odgovornost glede načina, na katerega EU skrbi za denar svojih državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, razrešnica je eden izmed najpomembnejših aktov, za katere smo odgovorni. Učinkovito se nas poziva k izboljšanju načina, na katerega se porablja denar evropskih davkoplačevalcev, svojo odločitev pa moramo utemeljiti na poročilu Evropskega računskega sodišča.

Poročilo revizorjev za leto 2008 potrjuje samo 10 % proračuna. Pri preostanku so bile ugotovljene različne ravni napak. Bi kateri koli svet direktorjev potrdil poslovodenje podjetja v takšnih okoliščinah? Seveda ne.

Situacija je bila v zadnjih 15 letih enaka in Parlament je vedno podal razrešnico na podlagi izboljšanja uporabe sredstev Evropske unije. Žal moram povedati, da je to, kar hočejo vedeti davkoplačevalci, ali je njihov denar bil namenjen pravi osebi za pravi namen in v pravi višini. Sklep o razrešnici bi morali sprejeti glede na to.

Z leti je bil edini napredek, ki so ga dosegli Komisija, Parlament in Svet, prenos odgovornosti na države članice. Čeprav je res, da se programe izvaja v državah članicah, je institucija, ki ji evropski davkoplačevalci zaupajo svoj denar, Evropska komisija. To je institucija, ki daje denar na razpolago in ki bi zato morala pred tem izvajati potrebni nadzor.

Da bi bilo še slabše, Komisija in Parlament zdaj razpravljata o dopustnem tveganju napake. Zakaj bi dopuščali napake – novo poimenovanje za nepravilnosti –, ko je finančna zapletenost Evropske unije podobna zapletenosti srednje velike banke? Lansko leto je bila razrešnica Svetu odložena z aprila na november, ker je ta parlament rekel, da ni zadovoljen z njegovim finančnim poslovodenjem, čeprav revizorji niso kritizirali njegovega finančnega upravljanja. Ko se situacija do novembra ni spremenila, je ta parlament sprejel sklep o podelitvi razrešnice Svetu. Zdaj so ponovno vsi topovi usmerjeni v Svet in predlaga se odlog.

Smo resni glede svoje odgovornosti ali se tu igramo politiko? Je razrešnica medinstitucionalna igra, kot je bilo rečeno v preteklosti? Ali lahko davkoplačevalci še naprej dopuščajo to igro? Gre za njihov denar.

Kolegi, pozivam vse vas, da svojo odgovornost opravljate s potrebno skrbnostjo in zadržite podelitev razrešnice Komisiji, Parlamentu, Svetu, Evropskemu razvojnemu skladu in Računskemu sodišču, ki ne objavlja izjave o finančnih interesih, dokler ne bodo vse te institucije predložile dokazov o dobrem finančnem poslovodenju.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, prišlo je do težave, saj na oglasni deski vidim ime gospoda Lópeza Garrida, ki bo govoril v imenu Sveta, vendar pa bo odgovoril na to, kar sem povedal o proračunu Sveta in njegovem neuspehu pri izvrševanju proračuna in drugih dokumentih – besede, ki jih ni slišal, ker je prišel zelo pozno.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Czarnecki, prosim vas, da prevzamete besedo v zvezi s pravilnostjo postopka.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, poročevalec. (PL) Na kratko sem hotel povedati, da bi rad ministru dal priložnost, da se odzove na moje kritike, in da bi potreboval minuto, da jih ponovim.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prav ste imeli, ko ste dejali, da je gospod López Garrido na seznamu govornikov. Bomo videli. Ima enako pravico do govora kot vi.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospod predsednik, mislim, da se vsi člani Odbora za proračunski nadzor strinjajo glede nečesa, če sem natančen, glede dejstva, da potrebujemo rešitve za sistem agencij EU. Iz tega razloga bi rad predlagal enajst pristopov k rešitvi. Lahko bi nam omogočili prihraniti 500 milijonov EUR vsako leto, ne da bi vplivali na kakovost upravne uspešnosti.

Mojih enajst pristopov k rešitvi se glasi: 1) Potrebna je zadostna osnova primarne zakonodaje. Tudi Lizbonski pogodbi ni uspelo vzpostaviti te osnove. 2) Takojšnja zamrznitev, dokler neodvisna analiza enkrat za vselej ne ugotovi dodane vrednosti te decentralizacije. 3) Zaprtje sedmih agencij in združitev upravnih nalog posameznih agencij. 4) V prihodnje mora biti vsaka agencija neposredna odgovornost posameznega komisarja EU, poleg tega pa bi moral biti komisar EU za medinstitucionalne odnose odgovoren za horizontalna vprašanja. 5) Zmanjšanje članov upravnega odbora. Število polnopravnih članov ne sme preseči 10 % položajev ali skupnega števila 20. 6) Potreben je katalog lokacijskih meril, ki ga je treba upoštevati pri določanju lokacij agencij – kot smo že slišali v govoru gospe Haug, je to nujno potrebno. 7) Agencije EU je treba oprostiti kadrovskih predpisov EU. 8) Vse direktorje agencij je treba izvoliti za določen čas na predlog Komisije in samo po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter prejemu njegove odobritve. 9) Jasna pogodba o uspešnosti med Komisijo in agencijami z jasno opredeljenimi količinskimi merili, ki jih Evropsko računsko sodišče povzame v letni oceni uspešnosti. 10) Vse agencije morajo finančne podatke prenesti v podatkovno zbirko. Potem bi bilo za nas poročevalce o proračunu precej enostavno narediti statistično analizo. Doslej je bilo to nemogoče, saj podatki prihajajo v papirni obliki. 11) Načelo subsidiarnosti. Zahtevo po utemeljitvi bo Komisija šele začela upoštevati.

Rešitve so torej na mizi. Gospod Geier, gospa Gräßle, čas je, da tudi vi dopustite to rešitev tu v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 

  Diego López Garrido, predsedujoči Svetu. – (ES) Gospod predsednik, vesel sem, da prisostvujem tej razpravi, čeprav nisem bil uradno povabljen. Parlament me ni uradno povabil, naj se udeležim te razprave. Kljub temu mi je bilo v veliko veselje takoj priti in se udeležiti razprave, ko sem izvedel, da ta parlament in nekateri poslanci zahtevajo mojo prisotnost.

Menim, da je bilo izvrševanje proračuna Sveta za finančno leto 2008 pravilno, kot je mogoče razbrati iz poročila Računskega sodišča. Bila sta govor ali dva – na primer govor gospoda Søndergaarda –, ki sta omenila preglednost, pomanjkanje preglednosti ali nezadostno preglednost. Glede tega želim jasno povedati: Svet meni, da je povsem pregleden glede načina, na katerega izvršuje svoj proračun, in da torej pravilno uporablja zahteve, ki so bile podane, kot zahteva Finančna uredba.

Poleg tega, kot veste, Svet na svojem spletišču objavi poročilo o finančnem poslovodenju v predhodnem letu. Vašo pozornost bi rad pritegnil k dejstvu, da je danes Svet edina institucija, ki je objavila predhodno poročilo o svojih računovodskih izkazih za leto 2009, katerega lahko vidi splošna javnost.

Podobno sta se pred nekaj dnevi, 15. marca, če sem natančen, predsednik Coreperja in generalni sekretar Sveta sestala z delegacijo Odbora Parlamenta za proračunski nadzor. Na tem sestanku sta podala vse zahtevane informacije glede tem in vprašanj, ki jih je v zvezi z izvrševanjem proračuna Sveta za leto 2008 zastavil Odbor Parlamenta za proračunski nadzor.

Gospod Gerbrandy je vprašal o potrebi o napredovanju medsebojnega nadzora obeh institucij glede proračunskih vprašanj brez prijateljskega sporazuma. To je rekel gospod Gerbrandy. Če bi Parlament želel pregledati ta sporazum, bi bil Svet pripravljen preučiti ga in razpravljati o novem sporazumu, utemeljenem na vzajemnosti med obema institucijama. Tako torej ni težave pri razpravljanju o tem položaju in morda sklenitvi novega sporazuma, ki bo, če je mogoče, izboljšal dosedanjega.

To bi želel Svet povedati v zvezi z razpravo, ki je potekala danes zjutraj. Zelo sem vam hvaležen za ustno povabilo, naj pridem sem, vendar ponavljam, da nisem bil uradno povabljen na to sejo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Hvala, minister. Najlepša hvala, da ste tako prijazno izpolnili našo prošnjo. Zaradi tega moram povedati, da tudi komisar nikoli ne prejme uradnega vabila na to sejo. Že nekaj časa sem poslanec tega parlamenta in opazil sem, da v primerih kot je vaš, ko je tu zastopan Svet – tudi ko ni resnično potrebno –, to zelo prispeva k uspehu predsedstva. V zvezi s tem bi se vam ponovno iskreno zahvalil.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Pierre Audy (PPE).(FR) Gospod predsednik, gospod Šemeta, gospod López Garrido, še enkrat hvala, da ste se nam pridružili. Moje prve besede bodo zahvala kolegu poslancu gospodu Liberadzkemu, saj v zvezi s podelitvijo razrešnice Evropski komisiji govorim v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov).

Zahvalil bi se tudi poročevalcem drugih političnih skupin in tudi Računskemu sodišču ter predvsem njegovemu predsedniku gospodu Caldeiri, ki si izvrstno prizadeva, da bi nam pojasnil te izredno zapletene postopke.

Naša skupina bo glasovala za podelitev razrešnice Evropski komisiji, gospod Šemeta, in omenil bi vlogo, ki jo je igral vaš predhodnik, gospod Kallas – ki je z nami opravil veliko dela, zlasti v prejšnjem mandatu –, pri doseganju teh pozitivnih dosežkov.

Prvič, glede končnih letnih računovodskih izkazov je Računsko sodišče izdalo pozitivno izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig. Zato bodo morda, gospod Ashworth, vsaj konzervativci glasovali za končne letne računovodske izkaze. Naj to priložnost izkoristim za zahvalo gospodu Taverneju in njegovemu predhodniku gospodu Grayu.

Glede računovodskih izkazov moram ponovno izraziti zaskrbljenost spričo 50 milijard EUR negativnega lastnega kapitala, in še vedno ne razumem, zakaj v izkaze ne vključimo terjatev do držav članic, ki znašajo približno 40 milijard EUR in predstavljajo pokojnine, izplačljive osebju.

Glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij nekateri pravijo, da je izjava Računskega sodišča negativna. Dejstvo je, da nimamo pojma. Izjavo sem večkrat prebral. Ne vemo, ali imamo v skladu s členom 287 Pogodbe pozitivno mnenje o povezanih transakcijah ali ne. Sodišče nam je izdalo nekaj mnenj – pet odstavkov –, vendar ne vemo. Poleg tega resolucija predlaga, da Sodišče izpolni to nalogo, ki jo določa Pogodba. V tem okviru moramo skupaj pregledati vse te postopke razrešnice o stroških nadzora.

Glede metod naše vlade prosimo za nacionalne izjave o zanesljivosti poslovnih knjig, ki jih nikoli ne bomo dobili. Predlagam, da se nacionalne revizijske organe vključi v revizijsko verigo, da bi lahko svoji vladi izdali potrdila, ki bi bila vključena v postopek razrešnice.

Predlagam tudi skrajšanje rokov. Lahko verjamete, da je to april 2010 in govorimo o računovodskih izkazih za leto 2008? Roke je treba skrajšati. Predlagam študijo o konsolidiranih računovodskih izkazih. Ne strinjam se z odlogom podelitve razrešnice Svetu, saj Računsko sodišče ni podalo nobenih pripomb v zvezi z njim.

Zaključil bom, gospod predsednik, s predlogom medinstitucionalne konference s Komisijo, Svetom, vsemi nacionalnimi parlamenti, ki nadzirajo izvršilne organe, in nacionalnimi revizijskimi organi, da bi naš postopek razrešnice razvili na zelo tehničnih področjih in bi zadeve naredili jasnejše kot so danes.

 
  
MPphoto
 

  Barbara Weiler (S&D).(DE) Gospod predsednik, predstavniki Komisije in predvsem Svet, gospe in gospodje, o tem slišimo vsako leto v razpravi o izboljšavah pri izvajanju razporeditve evropskih sredstev: natančnejši in učinkovitejši nadzor izdatkov v vseh organih in institucijah, večja preglednost za Parlament in tudi za državljane. Današnja prisotnost Sveta je prvi pokazatelj, da se tudi v Svetu nekaj spreminja. Odlično, veseli smo – kot ste slišali –, vendar to za nas zagotovo ni dovolj. Gre prav za razliko, ki ste jo omenili – mislite, da ste vzpostavili popolno preglednost, medtem ko mi mislimo, da še niste odgovorili na naša vprašanja iz razprave konec novembra –, ki kaže, da še vedno ne sodelujemo drug z drugim tako dobro kot bi morali. Govorili ste o sporazumu iz leta 1970, ki ga hočete spremeniti in razviti. Vse dobro in prav, vendar pa je to naše pričakovanje komajda novo. Omenili smo ga nekajkrat, zdaj pa ste se odzvali, kot da bi bilo to nekaj povsem novega.

Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov bo podprla poročilo gospoda Czarneckega. Strinjamo se z njegovo kritiko in kritiko drugih skupin. Svetu ne bomo podelili razrešnice, ne danes ne naslednji mesec. Zato sem presenečena nad zahtevo gospe Andreasen, saj očitno menim, da so države članice odgovorne za 80 % sredstev. To Sveta ne izvzema iz njegovih odgovornosti, saj Svet ni četrta ali peta institucija v EU, ampak dela skupaj z državami članicami.

Vendar pa se strinjam, da naša kritika nima pravih posledic. Kot je poudaril gospod Audy, moramo razviti naša orodja. Svetu vsako leto pokažemo rumeno karto zavrnitve podelitve razrešnice in ne zgodi se nič. Zato moramo razviti svoja orodja: ne samo oprijemljivo kritiko, ampak tudi posledice – kaj se zgodi, če Svet ne sodeluje z nami. To bo morda pomenilo tudi ustavno spremembo.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Najlepša hvala, gospa Weiler. Gospe in gospodje, pravkar sem ponovno preveril v poslovniku: na plenarnem zasedanju ne smemo peti pesmi, ne da bi najprej vprašali konferenco predsednikov. Vendar pa smemo čestitati kolegu. Gospod Chatzimarkakis, ki ima danes rojstni dan, ima za govor na razpolago dve minuti in pol. Mnogo uspešnih vrnitev!

 
  
MPphoto
 

  Jorgo Chatzimarkakis (ALDE).(DE) Hvala, gospod predsednik, to je bilo zelo prijazno. Komisar Šemeta, sprejetje poročil o upravljanju proračuna evropskih organov in institucij je ena izmed naših najpomembnejših obveznosti kot predstavnikov Evropejcev – to je naša suverena dolžnost. Vprašanje, kaj je Evropa storila s težko prisluženim denarjem davkoplačevalcev, je ključna za sprejemanje projekta evropskega združevanja.

Najprej bi se rad zahvalil vsem poročevalcem za njihova prizadevanja. Vendar pa v poročilih vidim svetlobo in sence. Vidim svetlobo v proračunskem upravljanju na splošno. Medtem velja, da EU povsod sama nadzoruje in upravlja sredstva, zadeve vodi v skladu s pravili. Ali je to učinkovito ali ne, je nekaj povsem drugega. Kot Evropski parlament bi morali večjo pozornost nameniti učinkovitosti politik, političnih vprašanj in izvajanja, predvsem v zvezi z agendo 2020.

Senca je na področju kohezijske politike. Enajst odstotkov zadev ni skladnih s pravili in ta odstotek je previsok. Zato je pomembno, da si EU močneje prizadeva za vračilo napačno izplačanih sredstev. Odbor za proračunski nadzor je zato sprejel spremembo, ki jo je predložila Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Nazaj hočemo 100 % denarja.

Čast imam biti poročevalec za razrešnico Evropski komisiji za leto 2010. Zaradi zapoznele uveljavitve Lizbonske pogodbe to ne bo lahka naloga. Zelo pozorno moramo spremljati, ali nove odgovornosti posameznih komisarjev vodijo k še manjši preglednosti in prikrivanju odgovornosti To moramo zelo natančno preučiti in tudi bomo.

Dovolite mi, da izpostavim dve področji: prvič, tako imenovane nevladne organizacije, in drugič, prijateljski sporazum. Med letoma 2008 in 2009 je Evropska unija nevladnim organizacijam izplačala več kot 300 milijonov EUR sredstev. Te vključujejo ugledne organizacije kot je Deutsche Welthungerhilfe. Vendar pa so med njimi tudi takšne, ki hočejo uničiti ugled Evropske unije, namreč Counter Balance, ki je napadla Evropsko investicijsko banko. To ni sprejemljivo in s tem se moramo spopasti. Potrebujemo register in opredelitev takšnih nevladnih organizacij, saj prejemajo veliko davkoplačevalskega denarja.

Glede prijateljskega sporazuma bi se rad zahvalil gospodu Lópezu Garridu. Zahvalil bi se vam, da ste prišli. Izpostavil bi tudi zgodovinski element: dvom v prijateljski sporazum in njegova revizija po 40 letih sta velik korak. Glede na pomen Parlamenta na podlagi nove Lizbonske pogodbe je to tudi potreben korak. Tu in v Svetu moramo zagotoviti preglednost.

 
  
MPphoto
 

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, Parlamentu se je ponovno predložilo podstandardne računovodske izkaze in se ga prosi, naj poda razrešnico. To so računovodski izkazi, za katere je Računsko sodišče zavrnilo izdajo pozitivne izjave o zanesljivosti poslovnih knjig – zaključni izkazi, ki še zdaleč niso zakoniti in pravilni. Revizorji so rekli – ponovno –, da v teh računovodskih izkazih mrgoli napak, kljub temu pa se od nas pričakuje, da jih bomo potrdili.

Veseli me, da je gospa Mathieu priporočila odlog razrešnice za računovodske izkaze Evropske policijske akademije. Podprli bomo to priporočilo, ker OLAF potrebuje več časa, da zaključi svojo preiskavo. Podane so bile obtožbe zaradi goljufivih dejavnosti na tej akademiji, vključno s tem, da je osebje porabljalo denar davkoplačevalcev za nakup pohištva za svojo osebno uporabo.

Parlamentu lahko povem, da britanski konzervativci ne bodo dopustili teh nepravilnosti. Zavrnili bomo podelitev razrešnice, dokler Računsko sodišče ne poda pozitivnega mnenja o zanesljivosti poslovnih knjig.

Zaupanje v politike je na najnižji točki doslej in še bolj bomo zmanjšali svoj ugled, če bomo oprostili takšno zapravljanje. Vsakič, ko podelimo razrešnico za podstandardne računovodske izkaze, spodbujamo še večje zapravljanje in več goljufij. Vsakič, ko glasujemo o podelitvi razrešnice, Svetu, Komisiji in svojim volivcem pošljemo znak, da teh zadev ne jemljemo resno.

Moja stranka bo posebno pozorno spremljala, kako se bodo laburistični in liberalnodemokratski poslanci Evropskega parlamenta odločili glasovati o tem vprašanju. Doma ne morejo trditi, da hočejo v politiko vnesti spremembe – počistiti in preoblikovati politiko –, in kljub temu leto za letom glasovati za potrditev teh podstandardnih računovodskih izkazov. Kdor koli misli resno glede reforme tega sistema in glede zaščite davkoplačevalcev, mora glasovati proti podelitvi razrešnice.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder (EFD).(NL) Gospod predsednik, glede na visoko stopnjo napak ne odobravam podelitve razrešnice Evropski komisiji. Še vedno ne delamo dovolj za poenostavitev pravil, zlasti tistih za strukturne sklade. Štirje neodvisni svetovalni odbori so podali predlog, na katerega mora Komisija še podati zadovoljiv odgovor. Neodvisno, zunanje preverjanje znotraj Odbora Komisije za oceno učinka je resnično nepogrešljivo. Če bo skupina na visoki ravni dr. Stoiberja temu dala vsebino, bi bilo treba tej skupini dati tudi zadostna sredstva za potrebno pisarniško pomoč. Poleg tega je potreben razširjeni mandat. Zmanjšati moramo ne samo upravne obremenitve, ampak tudi stroške dejanske skladnosti, prav tako pa mandat ne sme ostati omejen na obstoječo zakonodajo: kritični analizi je treba podvreči tudi novo zakonodajo. Gospod predsednik, to bi predstavljalo prispevek k strukturnemu zmanjšanju obremenitve s pravili, ki pretirano ovirajo delovanje organov in podjetij.

 
  
MPphoto
 

  Monika Hohlmeier (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi obravnavala težave z razvojno pomočjo, ki jih skoraj vedno poudarja Računsko sodišče, in se zahvalila gospe Ayala Sender za njeno dobro sodelovanje, ki je bilo izjemno prijetno.

Prvič, pogosto je težava s proračunsko podporo. To pomeni, da se sumi celo, da v državah, v katerih poskušamo nekoliko pomagati prebivalstvu, proračunsko skorumpirani in totalitarni režimi podporo delno trošijo za zatiranje neželenih skupin prebivalstva ali celo kritike. Glede te proračunske podpore sem zelo kritična. Treba jo je zmanjšati ali ustaviti za države, v katerih imamo jasen problem z njeno porabo.

Drugič, tako kot prej imamo težavo, da so v plačilih pogosto napake, da obstaja pomanjkanje usklajevanja in ciljnosti projektov razvojne pomoči med različnimi institucijami in ravnmi v eni državi in ni prepoznavnega določanja prednostnih nalog. Ključno je, da to postane prednostna naloga, da bi lahko izboljšali trajnost in učinkovitost projektov v tistih državah, kjer so ljudje resnično v stiski.

Poleg tega tako kot prej menim, da je ključna vključitev razvojne pomoči in Evropskega razvojnega sklada v splošni proračun.

Glede predpristopne pomoči za Turčijo bi rada povedala, da sem bila presenečena, da je povsem običajna kritika, ki bi v drugih državah že zdavnaj vodila k ustavitvi in odklonitvi financiranja, tako hitro vodila h kolcanju v odnosih med Turčijo in Komisijo. Zdi se mi povsem običajno, da najprej določimo strategijo in cilje, nato časovne okvire, usmeritev projekta, merila za presojo in zatem metodo spremljanja učinkovitosti.

Če pa vsega tega ni in se izvaja projekte, ki se jih nato razglasi za uspešne, se mi zdi problematičen način izvajanja programa. Zato osebno menim, da je nujno zadržati vsaj del financiranja, dokler nimamo ustreznega zagotovila, da bodo sredstva pravilno porabljena. Zdaj smo dosegli kompromis, vendar pa se mi zdi nujno spremljati problem, saj bodo prizadete druge države kot so Bolgarija, Romunija ali Grčija. Menim, da je treba z vsakim ravnati enako in ne drugače.

Zato pozivam, naj se na področju nepremičninske politike zagotovi srednjeročna strategija gradnje z jasno konstrukcijo in finančnim načrtovanjem. Veliki projekti morajo dobiti svoje proračunske vrstice in sistem poročanja v zvezi z napredovanjem gradnje, prav tako pa ne smemo več plačevati stroškov za premostitvene posojilodajalce. Ker smo tako velike institucije, potrebujemo stavbe, ki jih je treba načrtovati natančno in pregledno.

Nazadnje želim povedati, da menim, da je nujno potrebno poenostaviti programe, saj so tako nastali problemi v zadevnih državah, ta poenostavitev pa ne sme ostati samo retorična zahteva, ampak jo je končno treba začeti izvajati.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Jens Geier (S&D).(DE) Gospod predsednik, komisar, gospod López Garrido, vesel sem, da ste tu in Svet tako potrjuje pomembnost te razprave. Gospe in gospodje, vsi poznamo ta majhno zvijačo: če hočeš nekoga osramotiti, ga vprašaj, ali še vedno klofuta svoje otroke, ali kaj podobnega. Čeprav zanika, implicitno prizna, da je v preteklosti klofutal svoje otroke.

Poročilo o razrešnici Parlamentu gospoda Staesa, ki bi se mu rad zahvalil za njegovo delo, je kritično poročilo, in je po mojem mnenju vsaj v nekaterih delih sledilo tej logiki. Samokritika je dobra, vendar pa mora biti točna. V moji skupini smo imeli številne razprave o tem, kako bi lahko zavrnili to ali to besedilo v poročilu o razrešnici Parlamentu. Nekateri izmed nas so bili v svoji domovini zaradi tega izpostavljeni nemajhnemu pritisku.

Razkriti vam želim svoje odgovore na ta vprašanja, zakaj smo zavrnili nekatere ubeseditve v poročilu o razrešnici Parlamentu. Nekateri predlogi so že realnost. Lahko bi jih ponovno predložili, toda zakaj? Nekateri predlogi niso koristni, kot na primer zamisel, da bi iz Odbora za proračunski nadzor naredili nekakšen alternativni organ za notranjo revizijo ali posrednika med predsedstvom in plenarnim zasedanjem. V tem poročilu so številni dobri predlogi, ki so bili vsi sprejeti.

Poleg tega pa so v tem poročilu predlogi, ki predstavljajo samo delno realnost, kot na primer v spremembi 26, ki je predložena zdaj. Ta sprememba zahteva vzpostavitev notranjega nadzornega sistema v skupinah tega parlamenta. Nič ni bolj jasno. Vendar pa je bila to v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov prav iz tega razloga že dolgo realnost. Če bi se moja skupina strinjala s tem, bi se vedli, kot da moramo nekaj nadoknaditi. Zato se lahko v tem primeru strinjamo samo, če se ta realnost odraža tudi v poročilu. Zato predlagam, da se temu odstavku doda naslednje besedilo: kot je dejansko v skupini S&D.

 
  
MPphoto
 

  Olle Schmidt (ALDE).(SV) Gospod predsednik, čeprav mnogi problemi ostajajo, sta se nadzor in revizija sredstev EU izboljšala in postajata vse temeljitejša. Vidimo rezultate tega, kar je razveseljivo – vendar pa je mogoče storiti več. Naš moto bi moral biti, da ne smemo izgubiti niti enega samega centa. Ko gre za razvojna sredstva, je EU največja darovalka pomoči. Dobro je, da spreminjamo svet in kažemo svojo solidarnost z najrevnejšimi na svetu. Menim, da državljani EU z veseljem sledijo temu, vendar pa je treba denar porabiti na najboljši možen način. Ne sme iti pokvarjenim voditeljem, ki polnijo svoje lastne žepe, niti ne smemo denarja potrošiti za projekte in pobude, ki niso napredni in ustrezne kakovosti.

Tu v Parlamentu imamo v zvezi s tem posebno odgovornost. Odboru sem predložil številne spremembe, ki jih je poročevalec obravnaval precej dobrohotno. Dejstvo je, da mora EU biti jasnejša in mora zahtevati, da tiste države, ki jih podpira, podpirajo najosnovnejše človekove pravice kot sta svoboda izražanja in svoboda tiska. Žal trenutno ni tako.

Dovolite mi, da navedem zelo jasen primer: pomoč EU Eritreji. V Eritreji se kritike režima meče v zapor brez sojenja in nikoli ne izvedo, česa so obtoženi. Leta in leta so gnili v grozljivih pogojih v zaporu. Kaj so storili? Kritizirali so vodstvo in predsednika države.

Glede tega moramo biti jasnejši. EU mora biti zmožna svojo pomoč pogojiti s tem, da države prejemnice spoštujejo najbolj temeljne človekove pravice, in menim, da bi moralo biti poročilo v zvezi s tem prepričljivejše in jasnejše. Menim, da je to tisto, kar bi od nas pričakovali evropski davkoplačevalci.

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen (ECR).(NL) Gospod predsednik, poročilo gospoda Staesa vsebuje zelo pomemben odstavek z naslovom „Poslanci kot javne osebe“. Ta naslov je zelo primeren. Vsak poslanec tega parlamenta je javna oseba in mora biti sposoben kadar koli odgovarjati javnosti glede tega, kako dela, in mora biti predvsem sposoben upravičiti svojo porabo proračuna, ki so ga zagotovili davkoplačevalci. Vsekakor vsi izmed nas ravnamo z denarjem davkoplačevalcev in zato imajo državljani pravico vedeti, kako ga porabljamo.

V zadnjih letih se je v Parlamentu zelo izboljšala odgovornost, vendar pa se od poslancev Evropskega parlamenta še ne zahteva odgovornosti za vsa njihova sredstva. V mislih imam predvsem najvišjo vsoto 4 200 EUR na mesec, ki je na razpolago vsakemu poslancu za splošne izdatke. Zdaj moram plačevati precejšnjo vsoto za zunanjega računovodjo, da zagotovi to odgovornost. To je čudno; zagotavljati bi jo morali samo v prisotnosti služb Parlamenta, kot to delamo za svoje potne stroške in stroške bivanja. Zato vas pozivam, da podprete spremembo 33 k odstavku 65 o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE).(PL) Evropski urad za izbor osebja ali EPSO je medinstitucionalna enota, pristojna za izbiro osebja za institucije Evropske unije. Zelo sem zadovoljna, da so poročila o razrešnici vključila to temo. Potrebna so prizadevanja za ugotavljanje in odpravo geografskih neenakosti med kandidati in med uspešnimi kandidati za položaj v javni upravi institucij Evropske unije. Zlasti nesprejemljiva je nezadostna zastopanost državljanov novih držav članic, vključno s Poljsko, in ne samo v javni upravi Evropske unije. Ta pojav je po mojem mnenju zlasti očiten med srednjim in visokim vodilnim osebjem. Dvome povzroča tudi dolg postopek zaposlovanja in ravnanje s seznami uspešnih kandidatov. Uspešni kandidati, ki so bili izbrani na razpisih – tisti, ki so bili uspešni na razpisu –, pogosto sprejmejo delovno mesto izven institucij Evropske unije, ker enostavno ne morejo čakati tako dolgo, in celotni postopek zaposlovanja je bil zaman.

Zadovoljna sem, da je EPSO oblikoval program popravljalnih ukrepov in sprejel pripombe Računskega sodišča ter da je že sprejel nekatere pripombe Parlamenta. Vsekakor bom pozorno spremljala učinke programa popravljalnih ukrepov ter pri tem nikoli ne bom pozabila, da bi moral biti cilj EPSO predvsem s ponudbami institucij EU doseči najboljše možne kandidate, izbrati najboljše možne kandidate in oblikovati najboljši možni seznam uspešnih kandidatov s sorazmerno zastopanostjo vseh držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Ivailo Kalfin (S&D).(BG) Komisar, gospod López Garrido, gospe in gospodje, izraziti želim svoje stališče glede podelitve razrešnice za odgovornost evropskih agencij. Dovolite mi, da najprej prenesem opravičilo svojega kolega Georgiosa Stavrakakisa, ki se ni mogel udeležiti razprave na to temo, čeprav je v zadnjih nekaj mesecih kot poročevalec v senci za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu sodeloval pri pripravi poročila. Ne more priti zaradi dobro znanih težav s prevozom.

Po mnenju skupine S&D so vprašanja glede pregledne in zakonite uporabe proračuna Evropske unije prednostna naloga, upravljanje javnih financ kot celota pa je v veliki meri odvisno od rešitve teh vprašanj. Zato bi se rad zahvalil tudi poročevalki gospe Mathieu in tudi članom Evropskega računskega sodišča ter voditeljem agencij, s katerimi smo obsežno sodelovali. Poudariti želim, da je revizija proračunskih agencij zelo zapleten in težaven postopek, saj so med njimi velike razlike v smislu njihovih praks in pristojnosti.

Dovolite mi, da začnem s splošno izjavo, da leto 2008 dokazuje, da agencije iz leta v leto še naprej izboljšujejo izvrševanje svojega proračuna. Oddaljil bi se od teme in vsem kolegom poslancem, ki ne pričakujejo pripomb Računskega sodišča v podporo proračunu, povedal, da bo Računsko sodišče prenehalo podajati pripombe takrat, ko se bo zaupanje v ta organ zmanjšalo. Dejstvo je, da se število napak z izvrševanjem proračuna zmanjšuje ter raven preglednosti in discipline zvišuje. Ta napredek upošteva tudi Evropsko računsko sodišče, voditelji agencij pa si najmočneje doslej prizadevajo za izboljšanje računovodskih in nadzornih sistemov.

Očitno še vedno obstajajo pomanjkljivosti. Te sta omenila Parlament in Računsko sodišče. Razlogi za pomanjkljivosti so objektivni in tudi subjektivni. Dobra novica je, da je mogoče vse odpraviti in da se ukrepa v zvezi s tem.

Največji problem se je pojavil glede Evropske policijske akademije CEPOL. Problemi v tej organizaciji se vlečejo že nekaj let in so nastali iz različnih razlogov: spremembe računovodskega sistema, nepojasnjenih zadev v zvezi z državo gostiteljico, opustitev v zvezi z oddajo naročil in uporabe javnih sredstev za druge namene kot so predvideni. Čeprav se je nekaj let popuščalo, kar je dalo rezultat počasneje kot je bilo pričakovati, letos podpiram odlog razrešnice glede izvrševanja proračuna te agencije za leto 2008, dokler ne bo izvedena nova revizija in nova uprava akademije jasno ne prevzame odgovornosti za zagotovitev, da bodo nepravilnosti in pravne nedoslednosti odpravljene v najkrajšem možnem času.

Drugi problem je bil povezan s Frontexom, zlasti z zmožnostjo agencije, da uporablja sredstva, ki so ji bila dodeljena. Voditelj agencije je v zvezi s tem podal zadovoljive odgovore med zaslišanjem v odboru.

V prihodnosti moramo sprejeti številne ukrepe na področju proračunskega nadzora znotraj agencij. Povzel jih bom v treh ukrepih. Prvič, voditelji agencij morajo nadaljevati prizadevanja za doslednejšo skladnost s proračunsko disciplino. Drugič, sprejeti je treba ukrepe za poenostavitev računovodskih pravil, predvsem v primeru sofinanciranih in samofinanciranih agencij. Nazadnje, preučiti moramo predlog Računskega sodišča glede uvedbe meril za ugotavljanje uspešnosti izvajanja nalog teh agencij.

 
  
MPphoto
 

  Markus Pieper (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, nekaj pripomb o uporabi evropskih sredstev v procesu širitve. Tu smo morali oceniti posebno poročilo Računskega sodišča o uporabi predpristopne pomoči za Turčijo. Kot Odbor za proračunski nadzor smo zelo razočarani nad ugotovitvami v poročilu Računskega sodišča. V predhodnem obdobju je Komisija porabljala sredstva brez kakršne koli strategije ali učinkovite revizije, predvsem pa projekti niso bili konkretno povezani z napredovanjem glede pristopa. Celo z novim instrumentom za predpristopno pomoč (IPA), ki je začel veljati leta 2007, sodišče ne more presojati o učinkovitosti porabljenih sredstev. Vendar pa tu govorimo o približno 4,8 milijonih EUR do leta 2013.

Sprva je v odboru prevladoval občutek nemoči. Kje in kdaj imamo lahko kakršen koli politični vpliv na uporabo predpristopne pomoči, če bo naslednja presoja sodišča šele po letu 2012? Odbor za proračunski nadzor zato poziva Komisijo, naj nujno spremeni program IPA. Dokler ne bo ocenjen napredek, pozivamo tudi k zamrznitvi sredstev na letno raven iz leta 2006. Tu so začetki kompromisa.

Poleg tega priporočamo, da se na splošno – na splošno in brez izrecnega sklicevanja na Turčijo – IPA uporablja prožno, vključno za posebne oblike članstva ali sosedstva ali podobne možnosti. V postopku pristopnih pogajanj se lahko osredotočanje zgolj na članstvo v EU izkaže za zelo slabo naložbo.

Zeleni in levica zdaj kritizirajo, da bi se s to zahtevo vmešavali v zunanjo politiko in bi bila zato Turčija deležna posebne obravnave. Ne, če se ne bomo odzvali na očitne slabosti, zagotavljamo posebno obravnavanje. Če Turčiji dovolimo izjeme, potem lahko prenehamo tudi z delom glede proračunskega nadzora za Hrvaško, Romunijo, Bolgarijo ali Grčijo. To je konec koncev ena in ista tema.

Komisijo pozivam, naj ne zamiži samo zato, ker gre za Turčijo. Naj raje podpre pristop Turčije v skladu s pristopnimi merili, ki jih je določila sama Skupnost.

 
  
MPphoto
 

  Christel Schaldemose (S&D).(DA) Gospod predsednik, danes bi rada govorila o poročilu o razrešnici Parlamenta. Pred seboj imamo poročilo, ki je po mojem mnenju najtemeljitejše, najbolj kritično in najnaprednejše poročilo o razrešnici Evropskega parlamenta doslej. To je dobro. Zato bi se rada gospodu Staesu zahvalila za tako konstruktivno delo.

Nenavadno je, da si institucija sama podeli razrešnico, in to vsekakor zahteva visoko stopnjo odgovornosti, preglednosti in nadzora. Vendar pa poročilo dejansko pripomore k zagotavljanju, da lahko kot Parlament prevzamemo to odgovornost in pokažemo preglednost in zagotovimo boljši nadzor. To je seveda dobro.

Ob tem naj povem, da obstaja prostor za izboljšanje. Tu bom omenila samo nekaj področij, na katera se po mojem mnenju nanašajo spremembe. Menim, da moramo storiti več, da bi svojim državljanom omogočili, da spremljajo naše delo. To lahko zagotovimo tako, da državljanom omogočimo lažji dostop do naših poročil na spletišču – vključno s tistimi poročili, ki so kritična. Prav tako menim, da je potrebno tu v Parlamentu pregledati delovanje postopkov oddaje javnih naročil. To je področje z visokim tveganjem in v zevzi s tem so bile predlagane dobre spremembe. Menim tudi, da moramo preučiti, ali je mogoče izboljšati vodstveno strukturo in jo narediti preglednejšo za nas parlamentarce in tudi za naše državljane, da bodo lahko pomagali pri nadzoru Parlamenta. Poleg tega seveda ne menim, čeprav je bilo predhodno pogosto omenjeno, da bi morali denar porabiti za obnovo naših pisarniških prostorov tu v Strasbourgu. Namesto tega bi morali zagotoviti, da imamo samo en sedež.

Prihajam iz Danske, države z dolgo tradicijo preglednosti, odprtosti in nadzora, predvsem v zvezi s porabo denarja davkoplačevalcev. To so vrednote, ki jih spoštujem, in menim, da bi morale biti bolj razširjene po vsej EU. Menim, da poročilo o razrešnici za Evropski parlament kaže, da mi v Parlamentu to upoštevamo in se premikamo v pravo smer. Zagotavlja nam tudi boljši položaj za kritiziranje drugih institucij.

 
  
MPphoto
 

  Esther de Lange (PPE).(NL) Gospod predsednik, v tej razpravi je bilo že veliko povedanega, zato bi se omejila na dve točki. Prva je razrešnica Parlamentu; nenazadnje moraš, če hočeš nadzorovati druge, ubrati posebno kritičen pristop do svojega proračuna. Gospod Staes je v zvezi s tem predstavil poročilo, ki bi ga pred šestimi ali sedmimi leti v celoti podprla, vendar pa se je v teh šestih ali sedmih letih mnogo stvari spremenilo na bolje. Primera vključujeta povračilo samo dejansko nastalih potnih stroškov in statut za pomočnike. Nenavadno je, da je gospod Staes to omenil v svojem govoru, škoda pa je, da ti dosežki niso vključeni v poročilo. Upam, da je to mogoče popraviti na glasovanju čez dva tedna, tako da bo poročilo nazadnje uravnoteženo. Prepričana sem, da se bo to zgodilo.

Druga točka je splošna pripomba, gospod predsednik, saj menim, da bomo v naslednjih letih priča težavnim razpravam o proračunu. Kljub dodatnim nalogam, ki smo jih dobili z Lizbonsko pogodbo, se v novem obdobju ne pričakuje povečanja našega proračuna, kar pomeni, da bo v okviru evropskih izdatkov postala dosega več političnih ciljev sočasno z enim samim izdatkom vse nujnejša. To zahteva Računsko sodišče, ki bo dejansko lahko opravilo revizijo več izdatkov, namesto zgolj preverjanja, ali so pravila upoštevana. Naše Računsko sodišče tega trenutno ni sposobno storiti. Zato bodo, če želimo sestaviti učinkovit proračun za novo proračunsko obdobje, ki ga je mogoče revidirati, potrebne spremembe glede Računskega sodišča. Zato priporočam, da Računsko sodišče v prihodnje dejansko prisostvuje razpravam o proračunu in o proračunskem nadzoru, in Evropsko komisijo prosim, naj mi pove, kako namerava pristopiti k temu izzivu.

 
  
MPphoto
 

  Derek Vaughan (S&D). – Gospod predsednik, hotel sem govoriti o razrešnici Evropskemu parlamentu in se najprej zahvaliti poročevalcu za odlično delo, ki ga je opravil, in trdo delo, ki ga je opravil skupaj z mnogimi drugimi.

Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da vsi v tej dvorani želimo izboljšanje odprtosti in preglednosti ter hočemo ustrezno vrednost za denar davkoplačevalcev, vendar pa moramo zagotoviti, da so kakršne koli spremembe naših postopkov dejansko izboljšave. Nisem prepričan, da so nekatera izmed priporočil v trenutnem poročilu izboljšave. Priporočilo za odpravo kopalnic v tej stavbi se bo na primer izkazalo za zelo drago, prav tako pa tudi predlog za obnovo celotnega voznega parka Evropskega parlamenta.

V poročilu je tudi nekaj priporočil, ki so že vključena v predloge proračuna za leto 2011. Primeri vključujejo pregled Europarl TV, da bi zagotovili, da je učinkovita in opravlja svoje delo, in tudi poziv k dolgoročni strategiji gradnje, ki je že uveljavljena ali pa se k njej vsaj poziva za prihodnost. V poročilu so tudi nekatera priporočila, ki zajemajo zadeve, glede katerih je že bilo doseženo izboljšanje ali pa so v postopku izboljšanja.

Vendar pa je v poročilu seveda tudi nekaj pozitivnih zadev, ki jih je resnično treba podpreti – na primer zmanjšanje obsega papirja, ki se ga porabi za tiskanje. Vsi vidimo kupe papirja, ki se jih vsak dan porabi za tiskanje, in prepričan sem, da je tu mogoče doseči zmanjšanje.

Dobrodošel je tudi poziv k racionalizaciji zunanjih študij in sodelovanju z drugimi institucijami pri teh študijah, da bi se tako izognili podvajanju in dosegli učinkovite prihranke. Kakor vem, bodo nekatere spremembe ponovno predložene za proračun Evropskega parlamenta za leto 2011.

Poročilo zahteva tudi letno poročilo upravljavca tveganj, za kar ponovno menim, da je dobra zamisel. Vse to kaže, da obstaja potreba po uravnoteženju razprav o razrešnici Evropskemu parlamentu. Prepričan sem, da bo Odbor za proračunski nadzor zagotovil, da bo v prihodnje izvajal svoje odgovornosti in bo želel v prihodnje poročati o tem, kako se izvaja in obravnava priporočila iz tega poročila.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad povedal, da sem bil vesel, da sem moral ta teden potovati samo v Strasbourg in ne v Bruselj, saj mi je Strasbourg precej bliže, zato je bila velika prednost, da sem lahko kljub motnjam v letalskih povezavah nemoteno potoval.

Moja druga prošnja zadeva proračunski nadzor. Še vedno imamo isti stari kup dokumentacije, ki kaže, kaj se bo ta teden dogajalo na plenarnem zasedanju. Vesel bi bil, če bi lahko tu na delovnih mestih dobili računalnik, saj bi tako lahko vse pregledali elektronsko in bi tako ob glasovanju imeli pred seboj spremembe v svojih jezikih ter se lahko glasovanje izvede ciljno. Imamo na stotine glasovanj, vedno okoli poldneva, in bilo bi dobro, če nam ne bi bilo treba s seboj nositi papirja, ampak bi bila besedila v elektronski obliki. Nenazadnje bi moral Evropski parlament imeti vodilno tehnologijo.

Tretjič, ko kam potujemo, moramo potem vedno opraviti računovodstvo, ki je nedavno postalo zelo birokratsko. To je za nas poslance Evropskega parlamenta, toda tudi za upravo Parlamenta dodatno breme. Dodatna revizija nalaga dodatne pogoje. Tu bi morali oblikovati delovno skupino, ki bi se vrnila k temu, kar je pomembno – pravilno in natančno računovodstvo –, da bi zmanjšali birokratsko breme za 25 % in ga ne povečali za 50 %, kot se je zgodilo v zadnjih mesecih.

Glede strukture bi Komisijo prosil, naj preveri, ali bi se morali glede na to, da so se mnoge države znašle v krizi v smislu finančne situacije, bolj osredotočiti na Kohezijski sklad in regionalni sklad in ne toliko na porabo evropskih sredstev. Smiselno bi bilo tudi povečanje sredstev na 1,27 % bruto nacionalnega dohodka (BND), da bi dosegli več glede naložbenih dejavnosti.

 
  
MPphoto
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D).(RO) Za začetek bi rada omenila izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije za finančno leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije. Pozdravljamo prostovoljne pobude na Danskem, Nizozemskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu za izdajo izjav o nacionalnem upravljanju.

Trdno verjamemo, da bo napredek dosežen, ko bodo izjave o nacionalnem upravljanju prejete za vsa sredstva Evropske unije, ki so v deljenem upravljanju. V zvezi s tem Komisijo pozivamo, naj pripravi priporočila o oblikovanju teh izjav o nacionalnem upravljanju.

Glede okvirnega programa za raziskave smo zaskrbljeni, da trenutni program ne izpolnjuje potreb modernega raziskovalnega okolja. Menimo, da je treba za prihodnji okvirni program izvesti modernizacijo in dodatno poenostavitev.

Omeniti bi želela tudi izvrševanje proračuna Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2008. V računovodskih izkazih te agencije je navedeno, da so bili zabeleženi prihodki, ki izhajajo iz obresti v višini več kot 143 000 EUR za finančno leto 2008, kar kaže, da ima agencija dolga obdobja veliko likvidnost. V zvezi s tem Komisijo pozivamo, naj preuči ne samo možnosti za polno izvrševanje gotovinskega poslovanja na temelju potreb, ampak tudi predvsem podaljšanje mandata agencije ENISA po letu 2012 ter tudi razširitev njegovih pristojnosti.

 
  
MPphoto
 

  Richard Seeber (PPE).(DE) Gospod predsednik, če želimo Evropsko unijo, ki jo njeni državljani sprejemajo, potem je ključnega pomena, da državljani vedo tudi, kaj se dogaja z denarjem, ki ga plačajo v obliki davkov. Zato je zahteva gospe Schaldemose po večji preglednosti povsem upravičena in menim, da se tu skriva uspeh ali neuspeh evropskega projekta.

Vendar ne gre samo za preglednost, temveč tudi za čitljivost. Smo namreč plačani, da se s takšnimi zadevami ukvarjamo poln delovni čas. Menim, da bi morali biti državljani, ko občasno pogledajo takšen dokument, sposobni tudi narediti nekaj konkretnega z njim. Zato moramo Komisijo pozvati, naj si prizadeva za čitljivost svojih dokumentov, zlasti tistih, ki zadevajo proračunski okvir. Potem bi državljani zelo hitro vedeli, kako velik ali majhen je proračun EU in koliko se vedno zahteva od nje.

Dejstvo, da države članice pričakujejo, da bo EU nekaj storila, vendar pa po drugi strani niso pripravljene zagotoviti denarja, je politični problem nas vseh, in to je področje, ki se ga mora Komisija lotiti v naslednjih letih.

 
  
MPphoto
 

  Franz Obermayr (NI).(DE) Gospod predsednik, nekaj besed o posebno kritični razpravi o instrumentu za predpristopno pomoč za Turčijo. Ta se je vse od leta 2002 nenehno povečevala, čeprav Turčija bolj nazaduje kot napreduje. Zadnje posebno poročilo Računskega sodišča razkriva velike probleme. Sredstva niso bila porabljena učinkovito in njihova presoja ni bila zadostna.

Zato Komisijo pozivam, naj se pred razrešnico sooči z državljani EU in jim razloži, kaj točno se je zgodilo z 800 milijoni EUR letno za Turčijo.

Zdaj pa k različnim agencijam na splošno. Nenadzorovana rast, ustanovitev, ponovna ustanovitev in razširitev agencij EU, ki se je od leta 2000 skoraj potrojila, jasno nasprotuje zahtevam Lizbonske strategije po manjši birokraciji. To vključuje tudi novi Evropski urad za podporo azilu.

Čeprav govorimo o letu 2008, samo beseda o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Resnično bi rad vedel, ali je spal, ko so bile v začetku leta v Češki republiki legalizirane trde droge in imamo zdaj zaradi odprtih mej krasen turizem z drogami. Smo neusmiljeni s kadilci, ko gre za trde droge, pa zaspimo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Caspary (PPE) .(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, tudi jaz bi se rad posvetil vprašanju predpristopne pomoči. Računsko sodišče v svojem poročilu jasno pravi, da na podlagi trenutnih programov ne more dokazati pravilne uporabe sredstev. Evropska komisija je torej vzpostavila program, ki jih ne moremo nadzorovati in katerih učinkovitosti ne moremo preveriti.

V svojem mnenju je Odbor za proračunski nadzor podal jasno stališče, zdaj pa turška stran neverjetno lobira. Glede proračunske razrešnice vprašanje tu ni, ali se bo Turčija pridružila EU ali ne. Ne gre za to, ali hočemo ustreči predstavnikom drugih prijateljskih držav ali ne, gre za to, da preverimo, ali so programi resnično učinkoviti, gre za to, da denar doseže tiste, ki jim je namenjen, in ne odteka drugam. Gre tudi za to, da ustrezno ravnamo z denarjem evrospkih državljanov, ki ga plačajo za davke. Zato bi bil zelo hvaležen, če bi se večina Parlamenta lahko pravilno odločila, ko bomo končno glasovali.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, predstavljam stranko, ki nasprotuje celotnemu projektu EU in članstvu naše države v EU. To bi lahko ljudi napeljalo k sumu, da bomo nasprotovali podelitvi razrešnice za računovodske izkaze ne glede na dokaze. Ta sum bi rad zdaj ovrgel.

Medtem ko bi bilo naše stališče praviloma nasprotovati odobritvi skoraj vseh prihodnjih izdatkov, sem upal, da bomo podprli podelitev razrešnice za računovodske izkaze za pretekle izdatke, če bi jih dokazi upravičili, čeprav se ne bi strinjali z namenom teh izdatkov. Vendar pa bomo zaradi količine nepravilnosti nasprotovali podelitvi razrešnice za računovodske izkaze kot celoto.

Presojanja o pravilnosti ali nepravilnosti izdatka ne bi zamenjali z odobravanjem ali nestrinjanjem z namenom. Upam, da bo pristop vseh drugih, ne glede na to, ali odobravajo namen izdatkov ali ne, enak.

 
  
MPphoto
 

  Christa Klaß (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razpravljamo o razrešnici za proračun za leto 2008, vendar pa je razrešnica vedno priložnost, da se zazremo naprej, in menim, da se moramo predvsem v tem okviru osredotočiti na številne agencije, ki smo jih ustanovili. Tem agencijam moramo vsekakor zagotoviti finančna sredstva, vendar pa moramo zagotoviti tudi, da lahko opravijo obsežno delo.

V mislih imam Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), ki je odgovorna za kemično industrijo in ki bo v prihodnjem obdobju prevzela dodatne naloge ter bo pristojna za biocide. Zagotoviti moramo, da bo opravljeno učinkovito, napredno delo, ki ustreza tudi našim politikam, zato pozivam, da vsi zagotovimo, da bodo te agencije sposobne tudi v prihodnosti dobro in učinkovito delati za nas.

 
  
MPphoto
 

  Algirdas Šemeta, član Komisije. – Gospod predsednik, ponovno bi želel poudariti zavezanost Komisije napredku, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, da bi še bolj izboljšali kakovost porabe. Seveda bom pozorno preučil sklepe o razrešnici, ki jih bo Evropski parlament sprejel čez dva tedna, Komisija pa bo zagotovila ustrezne nadaljnje ukrepe.

Prav tako bi se vam rad zahvalil za zelo dobro današnjo razpravo. Menim, da so bile v razpravi izražene številne dobre zamisli, izmed katerih bi jih rad nekaj preučil.

Prvič, glede nacionalnih izjav o upravljanju, vprašanja, ki so ga načeli Bart Staes in drugi poslanci, bi vas spomnil samo, da smo skupaj s komisarjem Lewandowskim Odboru za proračunski nadzor poslali pismo, v katerem pravimo, da bomo podali predlog v zvezi z nacionalnimi izjavami o upravljanju v prihodnjem pregledu finančne uredbe. Menim, da bo to skupaj s predlogi o poenostavitvi in uvedbo koncepta o sprejemljivem tveganju napake omogočilo znatne izboljšave položaja upravljanja strukturnih skladov. Gospod Søndergaard je bil glede tega zelo zaskrbljen.

Gospa Herczog je načela vprašanje vloge notranjih revizij in notranjega nadzora. Glede tega se povsem strinjam z njo in bi rekel samo, da bomo naslednji teden razpravljali o strategiji revizije za obdobje 2010–2012 ter bomo veliko več pozornosti namenili izboljšanju sistemov notranjega nadzora v Komisiji.

Prav tako se strinjam z mnenjem gospoda Audyja in nekaterih drugih spoštovanih poslancev o postopku razrešnice. Menim, da moramo začeti razpravo o tem, kako izboljšati postopek razrešnice, da bi zagotovili, da se začne večino rezultatov razrešnice izvajati čim prej. Zdaj smo leta 2010 in razpravljamo o razrešnici za leto 2008, saj je bilo leta 2009 nemogoče izvajati karkoli. Menim, da je potrebna temeljita razprava z zainteresiranimi stranmi in Računskim sodiščem. Povsem se strinjam z vašimi stališči in stališči drugih poslancev, ki so govorili o tem vprašanju.

Menim tudi, da je zelo pomembno obravnavati vprašanje učinkovitosti porabe sredstev EU. V svoji splošni strategiji revizije veliko pozornost posvečamo izboljšanju revizije v smislu revidiranja tudi učinkovitosti porabe EU. Menim, da bo to dalo rezultate v prihodnosti.

Glede Turčije bo Komisija nadaljevala priporočila za izboljšanje ciljev in nadzora napredka. Na vseh področjih porabe moramo izboljšati kakovost porabe, od določitve cilja do ocene vpliva.

Doslej doseženi rezultati kažejo, da Evropska unija nadaljuje svoja prizadevanja za izboljšanje načina porabe denarja davkoplačevalcev in dodaja vrednost našim državljanom. Ta napredek je tudi rezultat vašega ukrepanja kot organ za podelitev razrešnice, saj ste bili vedno pozorni na to, kako se porablja proračun EU, kritični, ko to ni zadovoljivo, vendar tudi spodbudni pri doseganju napredka. To je pomembno sporočilo državljanom EU.

Zato mi dovolite, da zaključim z zahvalo Evropskemu parlamentu za njegovo podporo prizadevanjem Komisije za boljše finančno upravljanje proračuna Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Jens Geier, namestnik poročevalca.(DE) Gospod predsednik, za pravilnost zapisnika naj povem, da zastopam poročevalca Bogusława Liberadzkega, ki je bil kot mnogi drugi v tem parlamentu žrtev prevoznih težav ta teden. V veselje mi je storiti to in bi priložnost izkoristil za obravnavo nekaterih pripomb, ki so bile podane med razpravo.

Za začetek, komisar Šemeta, ste v moje veliko zadovoljstvo poudarili, da bo Komisija ukrepala za nadaljnjo krepitev odgovornosti vodilnih akterjev pri upravljanju sredstev EU. Vsi vemo, kaj to pomeni. Vsi vemo, da to pomeni, da moramo države članice Evropske unije, ki upravljajo velik del evropskih sredstev, spomniti na njihovo odgovornost, da to delajo v skladu z dobro prakso, saj tudi vsi vemo, da večino napak, ki se pojavljajo pri uporabi evropskih sredstev, storijo države članice in do njih pride na tej stopnji.

Zato je precej nezadovoljivo slišati kolege iz skupine Evropskih konzervativcev in reformistov ter skupine Evropa svobode in demokracije, izmed katerih imajo vsi, vključno z gospodom Czarneckijem, druge obveznosti, kako v razpravi močno kritizirajo Komisijo in pravijo, da bo razrešnica Komisiji zavrnjena. Pričakoval bi, da bodo moji kolegi poslanci podprli prizadevanja za nacionalne izjave o upravljanju v tem parlamentu in tudi v državah članicah, saj tu prihaja do napak in sodelovanje ni zadostno. Prav tako je precej nezadovoljivo slišati kolege iz skupine ECR govoriti, da je vse, kar se zgodi tu, podstandardno – pri čemer prav dobro vedo, da odgovornost v celoti leži nekje drugje.

Ponovno bi omenil predpristopno pomoč, saj menim, da da je tam treba popraviti nekaj zadev. Spomnil bi vas, da je Odbor za proračunski nadzor z majhno večino podprl poročevalca. Spomnil bi vas tudi, da je med poročanjem predstavnik Evropskega računskega sodišča poročevalca opomnil, da gre v njegovem poročilu o vedenju Komisije v smislu tega, kaj je vredno kritike, in ne za vedenje Turčije. Naši kolegi poslanci v skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) so glasovali za spremembe v razrešnici Komisiji, ki bi jih radi nemudoma odpravili, saj tu očitno ne gre toliko za uporabo denarja davkoplačevalcev kot za vprašanje, kam vodijo pristopna pogajanja s Turčijo. Odločitev o tem na tej točki je napačna pot.

 
  
MPphoto
 

  Inés Ayala Sender, poročevalka.(ES) Gospod predsednik, v svojem zaključnem govoru bi se rada zahvalila komisarju Šemeti in službam Komisije, pristojnim za razvojno pomoč in humanitarno pomoč, za njihovo prizadevno in učinkovito sodelovanje v tem postopku.

Prav tako želim priznati prizadevanja španskega predsedstva v tem postopku razrešnice, zlasti za njegov predlog za začetek razprave o obnovitvi medinstitucionalnega sporazuma s Svetom, saj je trenutni očitno že nekaj časa zastarel. Vendar pa moram prav tako povedati, da zavračam improvizirani postopek tega parlamenta, ki očitno vse do 9.00 ure danes ni pomislil na uradno vabilo Računskemu sodišču ali Svetu.

Zdi se mi, da kritiziranje njune odsotnosti, medtem ko ju nismo niti povabili, meji na nesmisel in slabe namene. Menim, da morajo biti naši medinstitucionalni postopki strožji in resnejši ter manj preračunljivi, če hočemo biti spoštovani in sposobni izpolniti svoje nove obveznosti.

Za zaključek razprave o razrešnici Evropskemu razvojnemu skladu želim izraziti svojo hvaležnost za odlično sodelovanje, ki sem ga bila deležna s strani svojih kolegov, zlasti gospe Hohlmeier, in pozdraviti velika izboljšanja, dosežena pri učinkovitem in preglednem izvrševanju evropske razvojne pomoči.

Izmed vseh pozitivnih dejanj, ki izhajajo iz dela Evropske unije, državljani še posebno cenijo evropsko razvojno pomoč in celo pozivajo k temu, naj bo vidnejša in obsežnejša. Vendar pa postanejo tudi zaskrbljeni, če se ne pojasni, zakaj določenim vladam pomagamo s proračunsko pomočjo, ali če ne pojasnimo razlogov ali zagotovimo zadostna jamstva za strog nadzor v primerih, kjer se okoliščine spreminjajo zaradi državnih udarov, korupcijskih škandalov, kršitev človekovih pravic ali nazadovanja na poti k demokraciji ali enakosti spolov.

Pomemben napredek, ki smo ga videli in ga priznavamo, je dober razlog, da podelimo razrešnico glede izvrševanja proračuna sedmega, osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada, vendar pa bomo morali nadaljevati z izboljšavami. Ta parlament bo ostal še posebno pozoren, da bi zagotovil, da novi postlizbonski medinstitucionalni sistem in okvir Evropske službe za zunanjepolitično delovanje ne ogrožata doseženih izboljšav, tako da bodo lahko državljani še naprej ponosni na evropsko razvojno pomoč.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes , poročevalec.(NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, seveda bi se rad zahvalil vsem svojim kolegom, ki so govorili o mojem poročilu, zlasti gospodu Itäli, gospodu Gerbrandyju, gospe Herczog, gospodu Geierju, gospodu van Dalenu, gospe Schaldemose, gospe de Lange in gospodu Vaughanu. Menim, da je bilo povedano vse, vendar pa moram izraziti svoje začudenje glede priprave tega poročila. To je tretjič, da sem bil poročevalec o razrešnici Evropskemu parlamentu, in zaznavam spremembo dojemanja.

Prvič in drugič je bilo v tem parlamentu sorazmerno lahko kritizirati. Tretjič je bilo težje. Jasno je, da je ta parlament nenadoma postal občutljivejši in mu morda manjka samokritike. V tisku me je nekaj ljudi obtožilo, nekateri kolegi poslanci mi oporekajo glede tega in pravijo: vse dobro in prav, vendar je to, kar pišeš, voda na mlin evroskeptikov. Ne strinjam se: sem poslanec Evropskega parlamenta in sem proevropski in tudi kritičen, in če bi naletel na zadeve, za katere menim, da jih je mogoče izboljšati ali spremeniti, ali stvari, kot je prostovoljni pokojninski sklad, ki se ga je v preteklosti povezovalo z nepravilnostmi, je moja dolžnost to tudi povedati. Proevropski poslanci Evropskega parlamenta moramo opozoriti na takšne stvari, saj je to način, da speljemo vodo z mlina evroskeptikov, ki živijo od tovrstnih polresnic – včasih samih laži. Naša naloga je, da to povemo, in to bom vedno storil; nikoli ne bom prikrival zlorab. To je moje osnovno stališče.

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, zahvalil bi se gospodu Geierju, ki je opazil, da včasih povem kar mislim. Povedati moram, da se bom od predstavnika Sveta naučil čudovitih stvari – od španskega ministra, ki vedno izgine, ko ve, da se bo kritiziralo Svet. Ni ga bilo tu, ko sem govoril na začetku, in ni ga tu zdaj, ko ponovno govorim.

Ni slučaj, da je šest izmed sedmih institucij, ki sem jih imel priložnost presojati, bolj ali manj v redu, ena pa je vzrok za nenehne probleme. Vse bi vas spomnil, da je bilo pred enim letom enako. Razrešnica Svetu je bila podeljena šele novembra. Menim, da mu bo letos podeljena prej, vendar pa ne bi hotel dopustiti situacije, v kateri prejmemo dokument ne za leto 2008, ampak za leto 2007. To kaže bodisi, da v generalnem sekretariatu Sveta vlada zmešnjava, ali pa, da s Parlamentom ravnajo kot z neumnim šolarjem. Situacija, v kateri so vse evropske institucije enake, toda Svet meni, da je bolj enak, tako kot v Živalski farmi Georgeja Orwella, je situacija, ki je zelo alarmantna.

Vendar pa menim – in bodimo pošteni –, da je bil v tem, kar je povedal predstavnik Sveta, zelo pomemben predlog. Ta zadeva opustitev, kot razumem, slavnega prijateljskega sporazuma iz leta 1970 in je tako priznanje, da je treba s Parlamentom izpred 40 let, ki so ga takrat še imenovali nacionalni parlamenti in ni bil izvoljen na volitvah, zdaj ravnati resneje. Opustitev tega prijateljskega sporazuma je zelo dobra poteza, za katero sem Svetu zelo hvaležen. Mislim, da sem takšen ustni predlog spremembe podal na majskem glasovanju.

 
  
MPphoto
 

  Véronique Mathieu, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, najprej bi se zahvalila poročevalcem v senci, ki so pri pripravi tega poročila resnično zelo učinkovito sodelovali z mano, in nato še vsem članom sekretariata odbora, saj je bila to zelo zahtevna naloga.

Zahvalila bi se tudi tistim poslancem, ki so govorili v teh razpravah, in povsem se strinjam z njihovimi pomisleki. Iz njihovih govorov je bilo razvidno, da hočejo povečati preglednost in nadzor sredstev EU, kar je povsem razumljivo.

V zaključku bi izpostavila tudi, da imajo zadevne agencija tudi politično vlogo – to je treba izpostaviti, je tudi zelo pomembno – in da imajo za učinkovito izvajanje te pomembne politične naloge na voljo delovni program. Ta delovni program mora vsekakor biti skladen z delovnim programom Evropske unije in ga morajo – tako upam – nadzorovati naše tri institucije.

Medtem ko določene agencije samoumevno in same od sebe sodelujejo z njimi, so druge veliko manj dovzetne, in v takšnih primerih besedila naših institucij niso zavezujoča. Zelo resno moramo razmisliti o tem, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Na kratko bi dodal, da so me službe obvestile, da so na hitro pregledale zapisnike preteklih let. V prejšnjem zakonodajnem obdobju je Svet sprejel stališče in enkrat sodeloval v razpravi, to pa je bilo šele na drugi obravnavi, ker je bila razrešnica leta 2009 sprva odložena in je bil Svet prisoten samo v drugem krogu. Glede na to občutek, da smo na poti k izboljšavam, zagotovo ni napačen.

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo na delnem zasedanju v maju.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE), v pisni obliki.(NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, ta parlament mora biti vzor v smislu finančne preglednosti in notranjega proračunskega nadzora. V zvezi s tem sami s sabo ne moremo biti dovolj strogi. V tako velikem parlamentu s tako številnimi poslanci in člani osebja zadeve ne morejo vedno delovati perfektno. Ko ljudje sodelujejo, bo šlo kaj narobe. Tega ne more preprečiti niti najstrožji notranji nadzor. Vendar pa moramo priznati tudi, da je bilo v zadnjih letih veliko prizadevanj za ureditev zadev.

Navedel bi dva primera. Prvič, novi statut za pomočnike, ki je končno v veljavi po letih razpravljanja. Obstoječe zlorabe so zdaj skorajda odpravljene. Drugi primer je povračilo stroškov. Tudi na tem področju so bili sprejeti ukrepi in uvedena jasna in natančna pravila. Je to rešilo vse probleme? Nikakor ne. Pozdraviti je treba, da je bil notranji nadzor še okrepljen, vendar pa je nejasen občutek, da se zadeve prikriva, v mojih očeh nesprejemljiv, saj to ni res. Za konec bi rad v zvezi s prihodnjimi povečanji proračuna povedal, da moramo biti pogumni in javnosti pojasniti, da Lizbonska pogodba pomeni veliko dodatnega dela in da je večji proračun za komuniciranje in stike z obiskovalci resnično upravičen.

 
  
MPphoto
 
 

  Indrek Tarand (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na splošno smo zadovoljni s trenutnim stanjem glede proračuna Evropske unije. Vendar pa še vedno obstaja prostor za izboljšave. Znatno izboljšanje, bi rekel. Ceterum censeo – Francija se je pravkar odločila Rusiji prodati bojno ladjo vrste Mistral; prepričani smo, da bo to dejanje globoko obžalovala.

 
  
  

(Seja je bila prekinjena ob 12.00 in se je nadaljevala ob 15.00)

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD PITTELLA
podpredsednik

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov