Jens Geier, namestnik poročevalca. – (DE) Dobro jutro, gospod predsednik, gospe in gospodje. Ponovno bi omenil, da je po mojem mnenju nekoliko težje razpravljati v odsotnosti tistih, ki naj bi jim podelili razrešnico, s katerimi hočemo razpravljati o razlogih za razrešnico ali odlog razrešnice ali o čemer koli drugem, o čemer moramo govoriti z njimi.

Mnoge izmed spoštovanih poslancev tega parlamenta poznam iz odbora. Poznamo tudi medsebojna stališča. Dobro je, da jih bomo to jutro ponovno izmenjali, vendar pa to pravzaprav ni v pomoč. V tem okviru bi rad predlagal, da se v odboru uradno posvetujemo in na naslednjo razpravo o razrešnici povabimo institucije, o katerih razpravljamo, ter ustrezno odložimo razprave, če niso prisotne.

Razrešnica evropskim institucijam prihaja v težkem, toda pomembnem trenutku. Posledica finančne krize je, da morajo vse vlade revidirati svoje proračune in zagotoviti, da izpolnjujejo njihove zahteve. Smo v prvem letu novega zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta in imamo opravka z novo sestavljeno Komisijo. V smislu razrešnice pa obravnavamo proračun za leto 2008, za katero je odgovorna predhodna Komisija. To odpira številne nove vidike.

Med temi novimi vidiki lahko pričakujemo nov način razmišljanja in nov pristop držav članic, saj jih Lizbonska pogodba prvič navaja kot soodgovorne za izvrševanje proračuna EU.

V smislu pregleda proračuna za leto 2008 je bil namen poročevalca zagotoviti, da se Komisija popolnoma osredotoči na možnosti za izboljšanje proračunskega nadzora in da pri tem sodelujejo tudi države članice. Kot Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Odboru za proračunski nadzor smo si zadali cilj, da bo v prihodnosti vsako poročilo o razrešnici – na podlagi sodbe Evropskega računskega sodišča – boljše od predhodnega. Pri tem gre predvsem za to, da Svet prevzame svojo novo ključno vlogo v luči pomena držav članic.

Prav tako bi bilo v pomoč, če bi Evropsko računsko sodišče poiskalo načine za odpravo neravnovesja, ki je po eni strani posledica letnega poročanja in po drugi strani večletnega trajanja številnih programov EU in logike njihovega izvajanja s strani Komisije in držav članic.

Kot proračunski organ imamo še naprej resne pomisleke v zvezi z nekaterimi določenimi področji pristojnosti in predvsem tistimi, na katerih namerava EU izvajati svoje politične prednostne naloge. Ključnega pomena v Evropski uniji je na primer kohezija, zato so sredstva, ki se stekajo v strukturno politiko, posebno pomembna. Tu moramo odločno nadaljevati z bojem proti virom napak z enostavnejšimi pravili in povračilo napačno porabljenih sredstev. Potrebujemo bolj izpopolnjene instrumente za merjenje rezultatov in pozivamo Računsko sodišče, naj razvije te instrumente, da bi lahko natančno opredelili vire napak.

Vemo, da se akcijski načrt za strukturne sklade, ki zagotavlja povračilo, končno izvaja, zato moramo zdaj počakati na njegove učinke. Cilj predpristopne pomoči je omogočanje temeljnih procesov sprememb v teh državah, in odpraviti je treba probleme pri določanju ciljev in izvajanju. Nesprejemljivo pa je, da se cilj pristopnega procesa učinkovito preprečuje skozi zadnja vrata.

Zato Parlament pozivam, naj zavrne poskus skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), da bi z uporabo sprememb postavila na glavo stališče Evropskega parlamenta glede pristopnega procesa Turčije, kot je zabeleženo v resoluciji o poročilu o napredku. Pričakujemo imenovanje novega generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), da bi končali trenutno razpravo, in tudi predloge Komisije o reformi urada OLAF, da bi izboljšali ključno delo tega urada.

Nazadnje se bom posvetil ukrepom zunanje politike. Potrebujemo dokaz odločenosti EU, da prispeva k reševanju problemov po vsem svetu. Ti ukrepi morajo biti nadvse učinkoviti, celo v najtežjih okoliščinah. V prihodnjih mesecih moramo s Komisijo razpravljati o trenutnem upravljanju sredstev EU na tem področju in o tem, kako bo ta sredstva v prihodnje upravljala Evropska služba za zunanjepolitično delovanje.

Vendar pa dosegamo tudi napredek. Naša skupina je še posebno zadovoljna na primer s koraki Komisije v zvezi z letnimi poročili držav članic o upravljanju, saj se s tem približujemo uresničitvi stare zahteve Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov. Enako velja za finančne popravke in izterjave, saj je to tudi priložnost za zmanjšanje nesprejemljivo visoke stopnje napak.

Te točke nam med drugim kljub nekaterim pomislekom dajejo priložnost, da pozovemo k razrešnici Komisije. Zahvaljujem se vam in se veselim vaših pripomb.