Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2158(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0028/2010

Razprave :

PV 19/04/2010 - 21
CRE 19/04/2010 - 21

Glasovanja :

PV 05/05/2010 - 13.39
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


Razprave
Sreda, 5. maj 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

14. Obrazložitev glasovanja
PV
 

Obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: José Manuel García-Margallo y Marfil (A7-0061/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Podpiram stališče, ki ga je glede tega dokumenta zavzel poročevalec iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), kot tudi predlog Komisije glede boja proti davčni goljufiji v Evropski uniji. Verjamem, da lahko ta predlog izboljša upravno sodelovanje pri transakcijah znotraj Skupnosti, ko gre za izračun davka na dodano vrednost in spremljanje pravilne uporabe tega davka.

Ugotoviti je še treba, ali bo predlog Komisije o razširitvi omrežja Eurocanet in vzpostavitvi nove strukture, Eurofisc, ki naj bi delovala na prostovoljni podlagi in brez kakršne koli pravne sposobnosti, povečal uspešnost boja proti davčni goljufiji na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Evropsko upravno sodelovanje na področju DDV, ki ga ureja Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003, je treba izboljšati, še zlasti glede boja proti davčni utaji. Poročilo, ki ga je pripravil gospod García-Margallo y Marfil, s podporo predlogov Evropske komisije, ki se osredotočajo na poenostavitev izmenjave podatkov med državami članicami, ta pristop podpira. Glasovala sem za to poročilo, ker v besedilo Evropske komisije dodaja nekaj precejšnjih izboljšav, še zlasti glede varstva podatkov posameznikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) V postopku posvetovanja Evropskega parlamenta sem glasoval za poročilo odličnega španskega kolega gospoda García-Margallo y Marfila o predlogu za uredbo Sveta o upravnem sodelovanju in boju proti goljufiji na področju davka na dodano vrednost. Goljufije na področju DDV se pogosto organizirajo na čezmejni podlagi, zato morajo biti Evropska unija in države članice bolje usklajene v boju še zlasti proti goljufiji na področju DDV in na splošno proti davčnim goljufijam. Zadovoljen sem, da predlog Komisije določa načelo pravne podlage za ustanovitev skupne strukture, Eurofisc, ki bo omogočala večstransko, hitro in usmerjeno izmenjavo informacij, da se bodo države članice v boju proti kakršnim koli novim vrstam goljufij lahko odzvale primerno in usklajeno, pri čemer bodo uporabile skupne analize tveganj. Tako kot poročevalec sem tudi sam zaskrbljen glede varstva osebnih podatkov, ki jih je treba spoštovati. Takšno vrsto podatkov je treba uporabiti le s ciljem preprečevanja in boja proti davčnim kaznivim dejanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem poročilo, saj sem prepričan, da je treba okrepiti določbe na področju boja proti goljufiji. Goljufija s ciljem utaje davkov ima resne posledice za nacionalne proračune, krši načelo poštenega obdavčevanja in lahko izkrivlja konkurenčnost in vpliva na delovanje notranjega trga. Sedanji predpisi pri zagotavljanju sodelovanja med državami članicami niso učinkoviti, čeprav se goljufija na področju davka na dodano vrednost pogosto organizira v več državah, in da bi jo preprečili, morajo države članice sodelovati. Vzpodbudno je, da bo nova različica uredbe okrepila podatkovno bazo Skupnosti o davčnih zavezancih in njihovem poslovanju, kar bo državam članicam zagotovilo dostop do informacij, izboljšalo upravno sodelovanje in nam omogočilo učinkovitejši boj proti goljufiji.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za evropsko strategijo boja proti davčni goljufiji in utaji, povezani z DDV. Verjamem, da je treba na evropski ravni oblikovati mehanizem za boj proti goljufiji, kajti obseg tega pojava kaže, da ukrepov, usmerjenih v obvladovanje tega problema, ni nič več mogoče upravljati izključno na nacionalni ravni.

Mednarodno združenje za DDV navaja ocene, po katerih se izgube prihodkov iz naslova DDV v vsej Evropski uniji gibljejo med 60 milijardami EUR in 100 milijardami EUR letno. Da bi se izognili uničujočim posledicam, ki jih davčna goljufija lahko ima za nacionalne proračune kot tudi konkurenčnost, pozivam k tesnejšemu sodelovanju med upravnimi organi v državah članicah in Evropsko komisijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Upravno sodelovanje med državami članicami v boju proti goljufiji in finančnim kaznivim dejanjem je izredno pomembno za večjo učinkovitost in pravičnost in zaradi velikega vpliva, ki ga ima tako kaznivo dejanje na gospodarsko stanje države. Na področju davka na dodano vrednost se pojavljajo nešteti primeri goljufij, zato je, če želimo znatno zmanjšati število takšnih primerov, nujno potreben pravni okvir z močnimi ukrepi.

Večje sodelovanje z izmenjavo informacij med centralnimi vladami je zaželeno, dokler se spoštuje zasebnost posameznika kot tudi celotne podatkovne zbirke in so uradniki ustrezno usposabljeni za odkrivanje in obdelavo takšnih primerov. Države članice morajo ukrepe, ki jih predlaga Evropska unija, izvajati, kakor hitro je mogoče, da se tako oblikuje preglednejši sistem, ki se lahko učinkovito bori proti davčni goljufiji.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Izkrivljanje, ki ga povzroča goljufija na področju davka na dodano vrednost (DDV), vpliva na celotno uravnoteženost sistema lastnih virov, ki mora biti pošten in pregleden, da zagotavlja nemoteno delovanje Unije. Ker morajo javni organi nadomestiti takšno izgubo prihodka, se povečanje goljufij prevede v večjo davčno obremenitev podjetij, ki se držijo davčnih predpisov. Čeprav preiskave razsežnosti utaje DDV in goljufij še niso bile izvedene v vseh državah članicah, Mednarodno združenje za DDV ocenjuje, da se izgube prihodkov iz naslova DDV v vsej Evropski uniji gibljejo med 60 milijardami EUR in 100 milijardami EUR letno. Večje sodelovanje z izmenjavo informacij med centralnimi vladami je zaželeno ob spoštovanju zasebnosti posameznika. Države članice morajo ukrepe, ki jih predlaga Evropska unija, izvajati, kakor hitro je mogoče, da se oblikuje preglednejši sistem, ki se lahko učinkovito bori proti davčni goljufiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Boj proti davčni goljufiji mora biti za EU prednostna naloga, še zlasti na področju davka na dodano vrednost. S tega stališča se zagovarja medsektorska politika boja proti goljufiji v vseh državah članicah, kar vključuje predvsem izmenjavo informacij. Posebno pomembno je, da je goljufija eden od glavnih vzrokov nepravičnosti v EU, saj ta vodi do nepoštene konkurence in neravnotežja na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Glasovala sem za osnutek uredbe Sveta o upravnem sodelovanju in boju proti davčni utaji na področju davka na dodano vrednost, kajti ta pravni akt bo državam članicam omogočil, da se skupaj in učinkoviteje borijo proti čezmejni utaji davka. Utaja davka ima resne posledice za proračune držav članic; krši načeli enakopravnosti obdavčenja in izkrivlja konkurenco. Čeprav so ukrepi za boj proti utaji davka predvsem v pristojnosti držav članic, menim, da mora biti v današnjem globalnem svetu sprejem ukrepov proti davčni utaji prednostna naloga tudi za EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Predlog Komisije z dopolnitvijo in spreminjanjem sedanje uredbe ter oblikovanjem pravne podlage za usmerjeno sodelovanje z namenom boja proti goljufiji državam članicam ponuja sredstvo, da se učinkovito borijo proti čezmejni goljufiji na področju DDV: Eurofisc. Davčna goljufija ima resne posledice za nacionalne proračune, vodi v kršitev načela poštenega obdavčenja in je odgovorna za izkrivljanje konkurence. Prav tako ne smemo pozabiti, da so javni organi dolžni nadomestiti takšno izgubo prihodka s povečanjem davčne obremenitve podjetij, ki se držijo davčnih predpisov. Boj proti davčni goljufiji na ravni EU morajo spremljati ukrepi držav članic. Osnutek uredbe si prizadeva ne le omogočiti pravilen izračun DDV, ampak spremljati tudi njegovo pravilno uporabo, še zlasti pri transakcijah znotraj Skupnosti in boju proti goljufiji na področju DDV. Na splošno se uvaja več izboljšav, povezanih z izmenjavo informacij, in sicer izboljšana opredelitev primerov, kjer države članice lahko izvedejo upravno preiskavo, vključno z ukrepi za odpravo nepravilnosti zaradi neizvedene preiskave.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. − (IT) Zadovoljen sem, da je finančni vpliv nepravilnosti, kot so bile ugotovljene, padel s 1.024 milijonov EUR v letu 2007 na 783,2 milijonov EUR v letu 2008, obenem pa se na vseh področjih porabe, razen pri neposrednih odhodkih in predpristopnih sredstvih, beleži zmanjšana poraba. Delo Komisije v celoti podpiram in opozoril bi, da je boj proti goljufiji in korupciji pomembna dolžnost evropskih institucij in vseh držav članic.

Zaradi posebnih gospodarskih razmer, ki pestijo vso Evropo, se strinjam, da je treba zaščititi finančne interese Unije in se boriti proti organiziranemu kriminalu, ki glede na nacionalne kazalnike povečuje zmogljivosti za tajno dogovarjanje znotraj institucij, še zlasti s pomočjo goljufij na škodo proračuna Skupnosti.

Zato menim, da je bistveno sprejeti učinkovito zakonodajo, da bi izboljšali upravno sodelovanje pri obravnavi škodljivih davčnih praks in zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga. S tem v zvezi podpiram predlog za direktivo Sveta o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja, obenem pa poudarjam, da je pomembno, da države članice postanejo bolj odgovorne, pri čemer naj bi začeli s kakovostjo informacij, ki se vnašajo v podatkovne baze.

 
  
  

Poročilo: David Casa (A7-0065/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Predlog Komisije za poenostavitev, posodobitev in uskladitev pravil o računih z obračunanim DDV ponuja izboljšave, ki se nanašajo predvsem na določbe, ki malim in srednje velikim podjetjem omogočajo uporabo poenostavljenih računov kot tudi zagotovilo, da bodo davčne uprave sprejemale elektronske račune pod enakimi pogoji kot papirne račune. V tem smislu predlog poročevalca, da se davčnim organom zagotovi možnost, da določijo dodatne zahteve, kot so zaporedne številke za poenostavljene račune, zagotavlja preprost varnostni ukrep, ki ohranja izboljšave, ki jih je uvedla Komisija.

Na področju, ki se nanaša na skupni sistem DDV in pravila glede izdajanja računov, mora Komisija podpreti države članice, ki zahtevajo tehnično pomoč za posodobitev e-uprave bodisi preko programa Skupnosti Fiscalis 2013 bodisi z uporabo strukturnih skladov. Prepričana sem, da je poročevalec dodal spremembe, ki izboljšujejo predlog Komisije; to je razlog, da sem to poročilo podprla.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Casa glede pravil za obračunavanje DDV. V zvezi s to temo je direktiva Sveta iz leta 2001 določila skupna pravila na ravni Evropske unije kot sredstva za poenostavitev, posodobitev in uskladitev pravil o obračunavanju DDV. Vendar pa med pravili različnih držav članic obstajajo razlike, še zlasti glede elektronskega izdajanja računov. Takšne razlike pa so ovira za vključevanje tovrstnega izdajanja računov, čeprav predstavlja vir poenostavitve. Večje usklajevanje pravil, ki ga predlaga Evropska komisija in ga podpira poročevalec, je torej dobra novice za vsa evropska podjetja, saj jim bo elektronsko izdajanje računov dostopnejše, v zameno pa se bo zmanjšala njihova administrativna obremenitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) V postopku posvetovanja Evropskega parlamenta sem glasoval za poročilo odličnega malteškega kolega gospoda Casa o predlogu za direktivo Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kar zadeva pravila glede izdajanja računov. Odprava upravne ureditve, povezane z izdajanjem računov, je postala bistvena. Zgodovinsko so priložnosti, ki so bile na tem področju dane državam članicam, vključevale zelo raznolika pravila, še zlasti na področju elektronskega izdajanja računov. Takšna pravila ovirajo nemoteno delovanje podjetij – predvsem tistih, ki uporabljajo nove dematerializacijske tehnologije – na notranjem trgu v času, ko v Evropi nepotrebne administrativne obremenitve zavirajo gospodarsko rast. Podpiram vse ukrepe za poenostavitev, predlagane v poročilu, predvsem tiste, ki so namenjeni MSP, in še zlasti odpravo zahteve, da se za uveljavljanje pravice do odbitka zadrži račun, ki izpolnjuje formalnosti vseh držav članic; potrditev, da so papirni in elektronski računi enako veljavni; odpravo možnosti, da države članice, v katerih je treba plačati DDV, lahko zahtevajo posebne račune, prevedene v njihove uradne jezike.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Sprejetje tega poročila pozdravljam v številnih pogledih. Vendar pa bi se predvsem kot poročevalec in avtor nekaterih ključnih sprememb rad navezal na najpomembnejša vidika, ki se oba odražata v zmanjšanju administrativnega bremena za podjetja.

Prvi je obveznost države članice glede izvajanja računovodskega sistema, ki v MSP temelji na prejemkih in plačilih (ureditev po plačani realizaciji) (ki je na ravni EU opredeljena za podjetja z letnim prometom manj kot 2 milijona EUR), kar bo dobrodošla spodbuda za poslovni sektor. To se uvaja v času, ko so podjetja v položaju, kjer morajo DDV za račun plačati takoj ob izdaji, ustrezno plačilo računa (in s tem povezani DDV) pa lahko sledi šele čez nekaj mesecev, če sploh kdaj. Vendar pa v vsakem primeru ostaja temeljno načelo, da je odvedljivost DDV neločljivo povezana s plačilom.

Drugi vidik je, da se elektronskim računom zagotovi isti pravni status kot papirnim računom, tako da bodo računi, poslani po e-pošti, verjetno nadomestili sedanje papirnate račune, kar bo omogočilo ne le izdajanje in pošiljanje računov, ampak tudi njihovo upravljanje in shranjevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vito Bonsignore (PPE), v pisni obliki. (IT) Rad bi čestital poročevalcu, gospodu Casi, za pomembno delo, ki ga je opravil do zdaj. Moja parlamentarna skupina se je vedno zavzemala za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki so realna gonilna sila evropskega gospodarstva, glede katerega imamo mi, politiki, dolžnost, da ga spodbujamo.

Predvsem podpiram možnost, ki jo predlaga Komisija, da se dobaviteljem omogoči, da DDV plačajo šele ob prejemu plačila za dobavljeno. Prav tako se strinjam z načelom glede možnosti izenačitve veljavnosti elektronskih in papirnih računov. To je potem niz ukrepov, ki po mojem mnenju sodijo v širši proces zmanjševanja birokracije, kar je koristno za evropska podjetja, še zlasti na takšnem odločilnem gospodarskem razpotju.

Zato upam, da bodo ti ukrepi čim prej sprejeti kot del širšega podpornega okvira za mala in srednje velika podjetja, ki morajo poslovati v ugodnejšem gospodarskem in davčnem okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − To je bilo moje lastno poročilo o pravilih za izdajanje računov in zaračunavanje DDV. Uspešni smo bili z zahtevo, da se ureditev po plačani realizaciji obvezno uvede v vseh državah članicah in imajo MSP možnost, da to ureditev uporabijo ali ne. Poročilo je bilo prav tako uspešno pri zmanjšanju nepotrebnih obremenitev podjetij, ki so bile v predlogu Komisije. Ker je bilo poročilo uspešno v doseganju svojih ciljev, sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Bolj povezan notranji trg in zmanjšanje neupravičenih stroškov za podjetja s procesom poenostavitve in odpravljanja administrativnih ovir sta cilja, ki ju moramo imeti v mislih pri pripravi zakonodaje Unije.

Ta direktiva, ki si prizadeva za vzpostavitev skupnega sistema izdajanja računov v zvezi z davkom na dodano vrednost, je torej bistvena za doseganje teh ciljev. Predvsem sem prepričan, da je treba tradicionalni način izdajanja računov nadomestiti z elektronskim, ki je za podjetja in posameznike hitrejši in cenejši, če se spoštuje načelo preglednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Direktiva, o kateri poteka razprava, si prizadeva vzpostaviti skupni sistem izdajanja računov za davek na dodano vrednost s poenostavitvijo in zmanjšanjem administrativnih bremen; to je bistveno za doseganje večje povezanosti notranjega trga in zmanjšanje neupravičenih stroškov za podjetja. Verjamem, da je ta direktiva korak naprej pri zagotavljanju jasnosti in pravne gotovosti tako za davčne zavezance kot za uprave, obenem pa se zagotovi dodatno sredstvo za boj proti goljufiji na področju davka na dodano vrednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV), kar zadeva pravila za izdajanje računov, je bistven za poenostavitev, posodobitev in uskladitev pravil za izdajanje računov in zaračunavanje DDV. Ta novi sistem podjetjem prinaša znaten prihranek, kar je v času krize nadvse pomembno. Sprejem tega poročila je še korak naprej v boju proti goljufiji in davčni utaji.

 
  
MPphoto
 
 

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. (ET) Kot liberalka sem glasovala za direktivo, ki spreminja pravila o izdajanju računov, ker mislim, da metoda, ki se zdaj uporablja, pri čemer je bilo to poglavje vključeno v direktivo o DDV, ni dosegla svojega cilja, ki je bil poenostaviti, posodobiti in uskladiti predložitev računov z obračunanim DDV. Mislim, da bodo nova pravila zmanjšala breme birokracije za podjetnike in zagotovila, da se bodo ista pravila za sestavljanje in izdajanje računov začela uporabljati v vseh državah članicah. Glede na odprt trg in pretok storitev bi nič drugega ne bilo smiselno.

 
  
  

Poročilo: Reimer Böge (A7-0079/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila, ki ga v poročilu predstavlja poljski kolega poslanec, gospod Czarnecki, sem glasoval za podelitev razrešnice sodnemu tajniku Sodišča Evropskih skupnosti glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2008. Odobravam predlog Računskega sodišča, da mora Sodišče Evropskih skupnosti uvesti razširjene postopke javnih naročil. Zadovoljen sem z nemotenim delovanjem SES. Vendar pa ne morem razumeti zadržanosti SES glede objave izjav o finančnih interesih članov in podpiram zahtevo Parlamenta, naj to prakso začne nemudoma izvajati.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. To poročilo zagotavlja izčrpno analizo proračunskega stanja Sodišča Evropskih skupnosti (SES). Poudarja številna pomembna vprašanja, ki bi jih bilo treba nujno preveriti, da bi tako pooblaščenim službam pomagali organizirati razpisne postopke in nadzorovati upoštevanje regulativnih obveznosti. Pozdravljam dejstvo, da je SES sprejelo prakso, po kateri v svoje poročilo o dejavnostih vključi poglavje, ki opisuje nadaljnje ukrepe po prejšnjih sklepih o razrešnici Parlamenta in po poročilih Računskega sodišča med letom.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Sodišču Evropskih skupnosti.

 
  
  

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0097/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila, ki ga v poročilu predstavlja poljski kolega poslanec, gospod Czarnecki, sem glasoval za podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2008. Kot številni kolegi poslanci sem zadovoljen s pravilnim delovanjem sodišča in njegovim dobrim finančnim poslovodenjem. Obžalujem, da se izjave o finančnih interesih članov sodišča, ki jih slednji v skladu s kodeksom ravnanja sodišča predložijo predsedniku sodišča, ne objavijo ali vsaj sporočijo članom Odbora za proračunski nadzor.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Zadovoljen sem, da je zunanje podjetje, PricewaterhouseCoopers, revidiralo zaključne račune Računskega sodišča in zaključilo, da „nismo opazili ničesar, zaradi česar bi menili, da v vseh pomembnih vidikih in na podlagi zgoraj opisanih meril: (a) sodišču dodeljeni viri niso bili porabljeni za namene, za katere so bili načrtovani, in da (b) vzpostavljeni kontrolni postopki ne nudijo potrebnih jamstev, ki zagotavljajo skladnost finančnih operacij z veljavnimi pravili in uredbami“. Prav tako pozdravljam dejstvo, da je Računsko sodišče vključilo poglavje, ki vsebuje poročilo o ukrepih, sprejetih v letu po sklepu Parlamenta o razrešnici.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot organ, ki je v veliki meri odgovoren za revizije evropskih institucij, tudi Računsko sodišče pride na vrsto, da se ga revidira. Jasno je, da se je revizija, ki jo je izvedla zunanja entiteta – PricewaterhouseCoopers –, izkazala kot zelo pozitivna. Tudi poročilo notranjega revizorja je bilo pozitivno, pri čemer je bila večina priporočil sprejetih in vnaprej uveljavljenih v več akcijskih načrtih.

 
  
  

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0070/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila, ki ga v poročilu predstavlja poljski kolega poslanec, gospod Czarnecki, sem glasoval za podelitev razrešnice Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2008. Pozdravljam sklep varuha človekovih pravic, gospoda Diamandourosa, da objavi letno izjavo o interesih in jo uvrsti na svojo spletno stran.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. V letnem poročilu Računsko sodišče navaja, da revizija ni dala povoda za pripombe v zvezi z varuhom človekovih pravic. Vendar pa ugotavlja, da bi bilo mogoče izboljšati določene vidike postopka javnega naročanja. Pridružujem se poročevalcu in toplo pozdravljam sklep varuha človekovih pravic o objavi letne izjave o interesih in na internetu omogoči dostop do nje. Strinjam se s poročevalcem, ki varuha človekovih pravic poziva, naj v svoje poročilo o dejavnostih (za proračunsko leto 2009) vključi poglavje, v katerem bo podrobno opisal ukrepe, sprejete v letu po sklepu Parlamenta o razrešnici.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o evropskem varuhu človekovih pravic.

 
  
  

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0098/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila, ki ga v poročilu predstavlja poljski kolega poslanec, gospod Czarnecki, sem glasoval za podelitev razrešnice evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2008. Pozdravljam letno objavo izjav o finančnih interesih izvoljenih članov te institucije (evropski nadzornik za varstvo podatkov in njegov namestnik).

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva porabljena. Pridružujem se poročevalcu glede pozitivne ocene, ki jo je izvedel v prizadevanjih za utrditev upravljanja finančnih in človeških virov kot tudi za izboljšanje funkcionalnosti in učinkovitosti funkcij notranjega nadzora, kar je bilo doseženo leta 2008. Pozdravljam tudi letno objavo izjav o finančnih interesih izvoljenih članov evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki vsebuje pomembne informacije o poklicnih dejavnostih, ki jih je treba prijaviti, in delovnih mestih ali dejavnostih, za katere se prejema plačilo. To je pomembno, da ljudje zgradijo zaupanje v nosilce javnih funkcij. Strinjam se s poročevalcem, ki varuha človekovih pravic poziva, naj v svoje naslednje poročilo o dejavnostih (za proračunsko leto 2009) vključi poglavje, v katerem bo podrobno opisal ukrepe, sprejete v letu po sklepu Parlamenta o razrešnici.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o evropskem nadzorniku za varstvo podatkov.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0071/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila Evropskemu parlamentu, ki ga v poročilu predstavlja moja odlična kolegica in prijateljica, gospa Mathieu, sem glasoval za podelitev razrešnice direktorici Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2008. Ne morem razumeti, zakaj ima ta organ navidezno nepotrebne akumulirane proračunske presežke, na primer presežek v višini skoraj 27 milijonov EUR v letu 2008, akumulirana sredstva na dan 30. decembra 2008 pa so znašala skoraj 50 milijonov EUR. Presenečen sem, da spor glede pokojninskih prispevkov še ni rešen.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Prevajalskega centra za organe Evropske unije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Glede dejavnosti centra je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkanje natančnosti pri predvidevanju prejetih zahtev po prevodih, kar je vodilo do tega, da ima center v nasprotju z Uredbo (ES) št. 2965/94 akumuliran proračunski presežek. To stanje je treba odpraviti. Tako kot poročevalki se mi zdi obžalovanja vredno, da nesoglasje med Centrom in Komisijo glede delodajalčevega deleža v pokojninskih prispevkih za osebje še ni rešeno.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Prevajalskem centru za organe Evropske unije.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0091/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. To pomeni, da je center izredno napredoval v zvezi s postopkom popisa za ugotavljanje, evidentiranje in kapitalizacijo sredstev, na področju dokumentacije postopkov notranjih kontrol in v zvezi s postopki oddaje naročil. Vendar pa vlada stagnacija na področju kadrovskih zadev, saj cilji zaposlenih in kazalniki uspešnosti niso bili niti merljivi niti osredotočeni na rezultate. Kljub temu tako kot poročevalka pozdravljam dejstvo, da želi center v letu 2010 uvesti pilotni sistem za beleženje časa, ki ga vsak uslužbenec porabi za delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropskem centru za razvoj poklicnega usposabljanja.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0105/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Skrbijo me opažanja Računskega sodišča, da agencija ne pripravlja večletnega delovnega programa, ki je bistven za učinkovito finančno upravljanje in jasno določanje ciljev. Upravnemu odboru bi zato morali čestitati za odločitev, da začne z razvojem takšnega programa. Tak program bo bistven za izboljšanje proračunskega in finančnega upravljanja agencije. Čeprav je sodišče to upravljanje odobrilo, ima še vedno pomanjkljivosti, ki se jih je treba lotiti. Tako kot poročevalka verjamem, da bi se s pomembnim orodjem, ki naj bi se uvedlo, učinkovito upravljal delovni čas zaposlenih, s tem da bi se strogo določilo število priporočenih ur za vsak projekt.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Agenciji Skupnosti za nadzor ribištva.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0072/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Na podlagi priporočila Evropskemu parlamentu, ki ga v poročilu predstavlja moja odlična kolegica in prijateljica, gospa Mathieu, sem glasoval za podelitev razrešnice direktorju Evropske agencije za obnovo glede izvrševanja njenega proračuna za proračunsko leto 2008. Mislim, da bi bilo za Komisijo koristno, da bi po Memorandumu o soglasju med Komisijo in Evropsko agencijo za obnovo iz decembra 2008, ki predvideva, da bodo po 31. decembru 2008 zaključne transakcije in predvsem preostala sredstva agencije postala last Komisije, pripravila podrobno zaključno poročilo o zaključnih transakcijah tako za socialne kot finančne vidike. Podpiram pozive po pojasnilih glede sredstev, ki so bila dodeljena Kosovu, saj je verodostojnost Unije in tega mladega naroda, ki nekega dne namerava postati država članica EU, na kocki.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Izpostaviti moram dejstvo, da je Računsko sodišče ugotovilo, da ni bil izpolnjen noben formalni pogoj za dodelitev neposredne donacije v višini 1 399 132 EUR (oziroma 0,31 % razpoložljivega operativnega proračuna) mednarodni organizaciji. Tako kot poročevalka obžalujem, da je Evropska agencija za obnovo, ki je delovala učinkovito, prenehala obstajati in da se je upravljanje sredstev preneslo na delegacije; od Komisije zahtevam poročilo, v katerem naj navede število zaposlenih v delegacijah, ki so jih pripravili na prevzem nalog agencije; in pozivam Komisijo, naj obširno in v celoti pojasni, ali so bila sredstva, ki jih je agencija prenesla na delegacije, namenjena proračunski podpori.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za obnovo.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0068/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske agencije za varnost v letalstvu za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. V preteklih letih je bil dosežen opazen razvoj, prav tako pa so si prizadevali izvajati ukrepe, ki sta jih v preteklosti predlagala tako Računsko sodišče kot služba za notranjo revizijo. Vendar je, kot poudarja poročevalka, treba okrepiti mehanizme za določevanje ciljev agencije, da bo lažje ovrednotiti njihove dosežke, uvesti pa bi bilo treba novo metodologijo za kadrovske zadeve, od zaposlovanja do ovrednotenja uspešnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za varnost v letalstvu.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0104/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Poudariti je treba, da je center utrdil svoje funkcije na področju javnega zdravstva, okrepil zmogljivosti svojih programov za posamezne bolezni, dodatno razširil partnerstva in izboljšal svojo upravljavsko strukturo Vendar pa obžalujem dejstvo, da center ni v celoti izpolnil svojih obveznosti in da organu, odgovornemu za razrešnico, ni poslal poročila svojega direktorja s povzetki notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0089/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za kemikalije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Agencija igra vlogo, ki jo Komisija ne more prevzeti, in v celoti upošteva strateške prednostne naloge Unije, dejavnosti agencije pa dopolnjujejo dejavnosti drugih agencij. Omeniti je treba, da Računsko sodišče poudarja, da je prišlo do zamud pri operativnih dejavnostih, in sicer zaradi težav pri uvajanju informacijskega sistema in pomanjkanja usposobljenega osebja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za kemikalije.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0092/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske agencije za okolje za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Agenciji čestitam za zunanjo oceno decentraliziranih agencij EU, ki jo je Komisija naročila v letu 2009, pri čemer so glavne ugotovitve zelo pozitivne. Še zlasti pozdravljam, da je agencija vzpostavila dobro razvit sistem upravljanja po dejavnostih, večletni delovni program, uravnoteženo razpredelnico s kazalniki in celovit sistem nadzora nad upravljanjem, kar skupaj prispeva k učinkovitemu vodenju agencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za okolje.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0086/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske agencije za varnost hrane za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Agencija je dosegla visoko stopnjo izvrševanja proračuna tako za obveznosti kot za plačila (97 % in 95 %). Vendar je treba ugotoviti, da nekatere pomanjkljivosti, ki jih je računsko sodišče ugotovilo predhodno, ostajajo in se ponavljajo, in sicer prenos odobrenih sredstev v naslednje leto in preklic obveznosti, ki so bila prenesena iz prejšnjih let. Takšno stanje je v nasprotju z načelom enoletnosti in kaže na pomanjkljivosti pri načrtovanju in pripravi proračuna. Zelo pozitiven razvoj pa je, da je agencija v zadnjih letih uspela znatno in skladno izboljšati kazalnike uspešnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za varnost hrane.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0067/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Tako kot poročevalka zagovarjam dejstvo, da bi moral center predlagane cilje izrecno določiti v svojem letnem programu dela, da bi olajšali letno oceno uspešnosti. Vključili naj bi tudi postopke upravljanja človeških virov, da bi bilo takšno upravljanje učinkovitejše, na primer z uvedbo cilja delovnega časa v načrtovanje za svoje predstavnike in z določitvijo povprečnega časa, ki naj bi ga posvetili vsakemu projektu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0078/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za zdravila ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Poročevalki se pridružujem, ko čestita agenciji za vzpostavitev sofisticiranega oblikovanja proračuna na podlagi dejavnosti ter spremljanja zadovoljstva uporabnikov. Vendar pa mora agencija izboljšati kakovost svojih postopkov javnih naročil, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki jih je odkrilo Računsko sodišče (na primer v zvezi z uporabo metod vrednotenja za cenovna merila in nujnimi utemeljitvami izbire postopkov).

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za zdravila.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0081/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za pomorsko varnost ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Vendar pa agenciji ni uspelo pripraviti večletnega delovnega programa, njen letni delovni program pa ni ustrezal proračunskim obveznostim. Vendar pa agencija dokončuje petletno strategijo in oblikuje ključne dejavnike uspešnosti, ki jih bo treba predložiti Parlamentu, da jih ta pregleda. Poročilo tudi poudarja, da postopki za sestavo proračuna niso bili dovolj natančni, zaradi česar so bile potrebne številne proračunske prerazporeditve in razveljavitve plačil, kar kaže na pomanjkljivosti pri načrtovanju in spremljanju. To je bil morda enkraten dogodek, povezan s selitvijo v nove, stalne prostore agencije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za pomorsko varnost.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0087/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Vendar pa tudi izpostavlja pomanjkljivosti pri postopku za naročila, zlasti glede podcenjevanja proračunov okvirnih pogodb, kar predstavlja oviro za pošteno konkurenco. Te pomanjkljivosti je treba preseči. Glede na pomembnost elektronskih komunikacijskih omrežij bi bilo treba agenciji čestitati za izboljšanje vzdržljivosti evropskih elektronskih komunikacijskih omrežij in razvijanje in vzdrževanje sodelovanja z državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za varnost omrežij in informacij.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0084/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske agencije za železniški promet za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Vendar pa Računsko sodišče poudarja pomanjkljivosti pri določanju ciljev in merilih uspešnosti kot tudi težave pri postopkih javnega naročanja. Glede na okrepljen nadzor dejavnosti javnih organov mora agencija sprejeti ustrezne ukrepe, da bo te probleme premagala. Na koncu agenciji čestitam za uresničenih 32 od 36 priporočil službe za notranjo revizijo od leta 2006. Od štirih priporočil, ki so še v procesu izvajanja, je eno kritično, tri pa so zelo pomembna, zato agencijo pozivam, naj uvede določene standarde notranjih kontrol za bančne podpise, ločitev nalog, občutljiva delovna mesta in vzdrževanje pooblastil za prenos, kot to omenjajo priporočila.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za železniški promet.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0083/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropske fundacije za usposabljanje za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Vendar pa svari, da obstajajo nepravilnosti in pomanjkanje preglednosti pri postopku izbora osebja, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pa je celo začel preiskavo fundacije. Treba bi bilo omeniti, da fundacija pravi, da je začela podrobno revizijo svojih postopkov zaposlovanja kot odgovor na ugotovitve Računskega sodišča, čeprav pa nas o tem še niso obvestili. In zadnjič: pomembno je poudariti, da je Komisija v letu 2008 izrazila 97-odstotno stopnjo zadovoljstva z delom, ki ga fundacija opravi kot podporne dejavnosti Komisiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski fundaciji za usposabljanje.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0069/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Agencija je v zadnjih treh letih znatno izboljšala svoje finančno upravljanje, kar je zelo dobrodošlo, še naprej pa naj bi si prizadevala za zagotavljanje večje kakovosti načrtovanja, izvrševanja in kontrole proračuna. Ostaja še nekaj nepravilnosti, še zlasti v zvezi s postopki oddaje javnega naročila, ki jih je treba odpraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0076/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Agencije za oskrbo Euratom ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Omeniti je treba, da agencija v letu 2008 ni prejela nobene subvencije za kritje svojih operativnih dejavnosti in da je Komisija prevzela vse odhodke, ki jih je imela agencija pri izvrševanju proračuna za leto 2008. Prav tako je treba omeniti, da so bile obveznosti, prenesene iz leta 2007, plačane z neporabljenim delom subvencije za leto 2007. V vsakem primeru je agencija dejansko vključena v Komisijo, saj nima samostojnega proračuna. To lahko sproži vprašanja v zvezi z njeno sestavo in avtonomijo, kar se bo preučilo v prihodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Agenciji za oskrbo Euratom.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0088/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Po tem ko so bile v preteklih letih odkrite pomanjkljivosti pri postopkih zaposlovanja in oddaje javnih naročil, Računsko sodišče v svojem poročilo izjavlja, da so zaključni računi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2008 zanesljivi in so z njimi povezane transakcije zakonite in pravilne. To predstavlja izboljšanje zaključnih računov fundacije in sistemov notranje revizije, kar je zelo dobrodošlo. Glede na pomen te agencije upam, da bo nadaljevala s prizadevanji na področju proračunske discipline, da bo izboljšala upravljanje človeških virov in v letno poročilo pregledno navedla osebje, vključno s pogodbenim osebjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski fundaciji za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0093/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Kljub mnenju Računskega sodišča, da so zaključni računi Urada za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) zanesljivi in so z njimi povezane transakcije zakonite in pravilne, sem zaskrbljen ob poročevalkini oceni, „da presojo uspešnosti Eurojusta otežuje pomanjkanje kazalnikov, pomanjkljivosti pri meritvah zadovoljstva uporabnikov in pomanjkanje usklajevanja med proračunom in delovnim programom“. Prav tako sem opazil ugotovitev Računskega sodišča, da je Eurojust v letu 2008 imel težave zaradi prenosa sredstev, čeprav je bila stopnja prenosa precej nižja kot v letu prej, zato so potrebni ukrepi za preprečevanje ponovitve takšnega stanja v prihodnje. Tudi sam delim zaskrbljenost s poročevalko, ko navaja, da Eurojust še nobeno od 26 priporočil službe za notranjo revizijo ni v celoti izvedel.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Eurojustu.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0090/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Agenciji Evropske unije za temeljne pravice čestitam za prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti, ki sta jih predhodno ugotovila Računsko sodišče in služba za notranjo revizijo. Še posebej bi izpostavil uvedbo ukrepov za izboljšanje ocene uspešnosti. Takšne ukrepe je treba še naprej razvijati.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0085/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilo izjavlja, da so zaključni računi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) za proračunsko leto 2008 zanesljivi in so z njimi povezane transakcije zakonite in pravilne. Ugotavljamo, da je bil zadnja tri leta proračun agencije znatno povečan in se je v letu 2008 povečal za 69 %. Računsko sodišče je dosledno ugotovilo številne pomanjkljivosti, še zlasti: (i) visoko stopnjo prenosov in razveljavitev (skoraj 49 % odobrenih sredstev, ki so bila na voljo za leto 2008, ni bilo porabljenih v tem letu in skoraj 69 % za leto 2007 ter 55% za leto 2006); (ii) pravne obveznosti, prevzete pred ustreznimi proračunskimi obveznostmi; in (iii) postopki zaposlovanja, ki po mnenju Računskega sodišča niso bili v skladu s pravili, zlasti glede preglednosti in nepristranskosti zadevnih postopkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0073/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Zaskrbljen sem ob besedah poročevalke, da se je Evropski nadzorni organ sistema za globalno satelitsko navigacijo odločil predstaviti rezultate svojih dejavnosti, ne da bi upošteval dejstvo, da po zaključku prenosa premoženja in finančnih sredstev na Komisijo, predvidenega v prvi četrtini leta 2008, ne bo več upravljal programov Galileo in Skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve. Prav tako obžalujem, da je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom glede zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2008 in glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropskem nadzornem organu za GNSS.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0094/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče v svojem poročilu navaja, da so letni računovodski izkazi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za računovodsko leto 2008 zanesljivi in so z njim povezane transakcije zakonite in pravilne. Poudariti je treba, da je Računsko sodišče ugotovilo, da je v izkazu realizacije proračuna prikazan presežek v višini 57,6 milijona EUR, kar predstavlja 38 % od vnaprej vračunanih prihodkov, del tega presežka (32,2 milijona EUR) pa je bil prenesen v proračunsko leto 2009. To morda izhaja iz dejstva, da je bilo skupno podjetje v zagonski fazi in v proračunskem letu 2008 še ni v celoti izvajalo svojih sistemov za notranjo kontrolo in finančne informacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropskem skupnem podjetju za ITER in razvoj fuzijske energije.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0077/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Verjamem, da je bistveno, da so javni uslužbenci odgovorni splošni javnosti. Zato morajo objektivno in dosledno odgovarjati za to, kako so bila javna sredstva, ki so jim bila na voljo, porabljena. Računsko sodišče navaja, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov Skupnega podjetja SESAR (raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba) ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Tako kot poročevalka bi rad izpostavil, da se je končni proračun, ki ga je aprila 2008 sprejel upravni odbor skupnega podjetja, izkazal za zelo nestvarnega, kot ponazarjata stopnji realizacije odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, ki sta znašali 1 % oziroma 17 %. Prav tako bi rad poudaril dejstvo, da so bile pomanjkljivosti pri kontroli transakcij in da niso bile vzpostavljene primerne notranje kontrole za pogodbe in javna naročila. Zdi se mi ključnega pomena, da SESAR ustrezno ukrepa, da v naslednjem proračunskem letu reši zdaj opredeljene probleme.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s takšno funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o skupnem podjetju SESAR.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0101/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o premični tlačni opremi, ki bi razveljavila obstoječo direktivo in številne druge sorodne direktive. Ker so nekatere tehnične določbe obstoječe direktive v nasprotju z mednarodnimi pravili glede prevoza nevarnega blaga, je bistveno, da se te nedoslednosti odpravijo in se tehnične zahteve uskladijo z mednarodnimi pravili.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Transport premične tlačne opreme, kot so kot so cisterne, posode in jeklenke, zdaj ureja Direktiva 1999/36/ES. V njej so določene varnostne zahteve za cestni in železniški prevoz. Poleg tega ta direktiva vzpostavlja enotne normative za načrtovanje, izdelavo in preverjanje takšne opreme.

Ta pravila pa kršijo mednarodna pravila o prevozu nevarnega blaga, zaradi česar je Komisija predložila predlog za revidirano direktivo. Predlog ne prinaša bistvenih sprememb obstoječega regulativnega okvira glede področja uporabe in glavnih določb. Prizadeva si zgolj odpraviti zgoraj omenjene nedoslednosti z uskladitvijo tehničnih zahtev z mednarodnimi predpisi glede prevoza nevarnega blaga.

Zato se strinjam z mnenjem poročevalca, da bi bilo treba do horizontalne medinstitucionalne rešitve glede besedila novih določb komitologije obravnavano vprašanje čim prej končati s sporazumom v prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Transport premične tlačne opreme, kot so kot so cisterne, posode in jeklenke, zdaj ureja Direktiva 1999/36/ES. Direktiva z enotnimi normativi za načrtovanje, izdelavo in preverjanje med uporabo zagotavlja prost pretok te opreme v Skupnosti, vključno z njenim dajanjem v promet. Vendar pa so nekatere tehnične določbe obstoječe direktive v nasprotju z mednarodnimi pravili glede prevoza nevarnega blaga. Komisija je zato predložila predlog za revidirano direktivo, ki bi razveljavil obstoječo direktivo o premični tlačni opremi in številne druge s tem povezane direktive. Iz zgoraj omenjenih razlogov sem glasoval za to resolucijo, kjer je odbor vabljen, da sprejme poročilo brez dodatnih sprememb in poročevalca pooblasti, da na tej podlagi sproži pogajanja s Svetom.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Z vse večjo skrbjo za okolje in njegovo varstvo vse večjo skrb namenjamo varnostnim predpisom o prevozu tlačne opreme. Namen te direktive je okrepiti varnost zagotoviti prost pretok takšne opreme v Uniji z določitvijo jasnih, preglednih in obveznih pravil za varen prevoz tlačne opreme v vseh državah članicah in standardiziranih postopkov po vsej EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Ključni cilj te direktive je odpraviti obstoječe nedoslednosti v prejšnji zakonodaji z uskladitvijo tehničnih zahtev z mednarodnimi predpisi glede prevoza nevarnega blaga. Nadaljnji cilj predloga sta poenostavitev in posodobitev nekaterih določb, zlasti določb v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti. Predlog vključuje tudi določbe v zvezi z opremo pri prevozih na notranjem trgu ter tako ustvarja splošni okvir za trženje proizvodov na enotnem evropskem trgu.

Za to poročilo sem glasovala, ker verjamem, da bo predlog, ko bo enkrat sprejet, zagotovil visoko raven varnosti za premično tlačno opremo in njene uporabnike. Njeno pravilno izvajanje na ravni držav članic bo prav tako zagotavljalo boljše varstvo okolja in zdravja državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Simpsona o premični tlačni opremi, čeprav naša sprememba ni bila sprejeta.

 
  
  

Poročilo: Jörg Leichtfried (A7-0035/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Da bi dvignili standarde in ravni varnosti na letališču in preglednosti pristojbin, ki jih plačajo potrošniki, se s tema temama ukvarja direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah za varovanje v letalstvu.

Sedanji sistemi kritja stroškov v zvezi z varnostjo v letalstvu, ki se urejajo na nacionalni ravni, končnim uporabnikom, s katerimi se pogosto niti ne posvetuje pred izračunom pristojbin ali ob spremembah sistema pristojbin, ki jih prizadenejo, niso vedno jasni. Poročilo med drugim predlaga vključitev združenj za varstvo potnikov in potrošnikov v posvetovanje med organom za upravljanje varnosti in letalskimi prevozniki, da bi zagotovili pravilno opredelitev stroškov varnostnih ukrepov in jih primerjali s ceno letalske vozovnice, ki jo plača končni uporabnik.

Pozdravljam še eno točko poročila: poziv, naj bi se direktiva izvajala le na letališčih v državah članicah, ki učinkovito zaračunavajo pristojbine za varnostne ukrepe, ne pa na tistih, kjer se takšni ukrepi niso uvedli. Iz teh razlogov sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Dogodki v zadnjih tednih so pokazali, da je varnost letališč zelo pomembna naloga držav članic in moramo sprejeti vse bistvene previdnostne ukrepe. Vsaka država članica se sama odloči o načinu financiranja in izvajanja varnosti v letalstvu. Zelo pomembno je, da direktiva določa temeljna načela in postopke, ki veljajo za organ, pristojen za varovanje, in letalske družbe. Čeprav se zakonske zahteve za letališča v različnih državah članicah močno razlikujejo, mora operater letalskim prevoznikom zagotoviti razumno količino podatkov, da je tako proces posvetovanja med letališči in letalskimi prevozniki smiseln. V ta namen direktiva določa, katere informacije naj bi upravni organ letališča redno zagotavljal. Vsi letalski prevozniki pa naj bi v zameno nudili informacije o svojih napovedih prometa, uporabi flote ter svojih sedanjih in prihodnjih posebnih zahtevah, da bi tako upravnemu organu letališča omogočili, da optimalno uporabi svoj kapital in nameni svoje zmogljivosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ole Christensen, Dan Jørgensen, Christel Schaldemose in Britta Thomsen (S&D), v pisni obliki. (DA) Danski socialni demokrati v Evropskem parlamentu so se vzdržali glasovanja glede tega predloga, ker menijo, prvič, da je to nepotrebna zakonodaja, ker je potrebna zakonodaja na tem področju že v veljavi. Drugič, verjamemo, da ni naloga EU, da državam članicam ukazuje, naj za varnost na letališčih plačajo dodatne stroške. Z vprašanjem financiranja pristojbin za varnost naj bi se ukvarjale posamezne države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah za varovanje v letalstvu. Ta predlog je izredno pomemben za ohranjanje in varstvo pravic potrošnikov in potnikov, saj vzpostavlja osnovna načela, ki jih mora pri določanju pristojbin za varovanje upoštevati operater. Ta načela so: nediskriminacija, posvetovanje in odpravljanje težav, preglednost in povezanost pristojbin za varovanje s ceno prevoza in ustanovitev nadzornega organa.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropska komisija je predložila predlog, ki vzpostavlja osnovna načela, ki jih mora pri določanju pristojbin za varovanje upoštevati operater: (i) nediskriminacija, (ii) posvetovanje in odpravljanje težav, (iii) preglednost in povezanost pristojbin za varovanje s ceno prevoza in (iv) ustanovitev nadzornega organa.

Glavno vprašanje, ki se s tem v zvezi postavlja, je financiranje strožjih varnostnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati. Parlament je že večkrat pozval k ureditvi financiranja pristojbin za varovanje, vendar brez uspeha. Poročevalec zelo dobro zagovarja stališče, naj bi financiranje teh strožjih ukrepov ne nosili zgolj potniki (z eksternalizacijo stroškov), ampak bi jih financirale države članice, ki so predvsem odgovorne za varnost svojih letališč. Nazadnje bi rad poudaril, da nikoli ni mogoče preveč vložiti v varnost letališč in potnikov, kar so jasno pokazali tudi zadnji poskusi terorističnih napadov v civilnem letalstvu, ki so jih na srečo preprečili.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski parlament je večkrat in zaman zahteval ureditev financiranja pristojbin za varovanje z večjo preglednostjo, kot tudi povezanost varnostnih taks in pristojbin z njihovimi resničnimi nameni. Parlament je prepričan, da bi morale države članice poravnati račun za izvajanje strožjih ukrepov. Teroristični napad pred nekaj tedni je spet pokazal, da je varnost letališč odgovornost držav članic in je namen obstoječih in predvidenih ukrepov preprečevanje terorističnih dejanj. Točka, ki do sedaj v razpravi o tej zadevi še ni bila izpostavljena, je dejstvo, da so na koncu potniki tisti, ki poravnajo račun za takšne ukrepe. Strinjam se s spremembami, ki jih ta resolucija uvaja in bodo omogočale preprečevanje nepotrebnih vzporednih postopkov in upravnih stroškov na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. − Zagotoviti moramo, da so stroški varovanja na letališčih pregledni, objektivni in da temeljijo na jasnih merilih, ki odražajo resnične stroške. Vsi novi stroški letalskih prevozov morajo priznavati pomen, ki ga imajo letališča za razvoj regij, še zlasti tistih, ki so močno odvisne od turizma kot tudi tistih, ki jih pestijo geografske in naravne omejitve, kot so najbolj oddaljene regije in otoki. Uporabniki letališč kot tudi lokalne oblasti naj bi pravočasno pridobili informacije o tem, kako in na kakšni podlagi se te pristojbine izračunajo. Prav tako naj bi bil ob pojavu potrebe po spremembi pristojbin obvezen postopek posvetovanja med letališkimi organi in zainteresiranimi skupinami. Tudi nadzorni organ naj bi imel natančno in jasno opredeljene pristojnosti, kar naj bi še zlasti vključevalo pooblastila, ki naj bi jih imel vključno z ukrepom kaznovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Zdi se mi nesprejemljivo, da države članice ne jamčijo financiranja ukrepov varovanja na letališčih, ki jih evropska zakonodaja ne določa, in da te stroške prenašajo na letalske prevoznike, ki potem to zaračunavajo potnikom. Mislim, da je treba seči dlje od uredbe iz leta 2008 in sprejeti zakonodajo, da se zagotovi, da ne bodo potniki nosili teh dodatnih stroškov, ki se včasih izkažejo kot povsem brez povezave s pristojbinami za varovanje. Zato sem podprla poročilo mojega avstrijskega kolega, gospoda Leichtfrieda, ki državljanom kot tudi letalskim prevoznikom zagotavlja večjo preglednost, države članice pa sili, da zagotovijo javno financiranje varnostnih ukrepov, ki presegajo evropske zahteve, saj to sodi v področje nacionalne varnosti vsake države članice. Če bo Komisija predstavila predlog, da se naprave za skeniranje telesa uvrstijo na seznam evropskih metod, da bi države članice prenehale financirati te ukrepe, bom, če bo potrebno, spet podprla kolega in glasovala proti predlogu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Večja skrb za varnost na naših letališčih prinaša vse večje stroške, račun zanje pa poravnajo potniki. Dodatne stroške strožjih ukrepov varovanja morajo nositi države članice, saj so namenjeni preprečevanju terorističnih dejanj, vendar pa jih trenutno nosijo potniki. Glasovali smo za to poročilo, ker nasprotujemo temu stanju.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Stroškov naloge, ki naj bi jo izvajala država, in sicer ohranjanje javne varnosti, ni mogoče le preprosto prenesti. Odločiti se moramo, koliko lahko glede plačila stroškov za vse bolj zavezujoče protiterostične varnostne ukrepe upravičeno pričakujemo od potnikov. Le če bodo morale države same prevzeti finančno odgovornost za stroge varnostne ukrepe, ki so predpisani, in lahko same sprejemajo odločitve glede teh ukrepov, lahko preprečimo možnost nebrzdanega povečanja števila naprav za skeniranje telesa in drugih podobnih ukrepov. Edini, ki bo imel dobiček od histerije, ki obkroža terorizem in nenadzorovano tekmovanje po vse boljši opremljenosti, bodo inovativna ameriška podjetja. Zato je ta predlog dobrodošel.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Za to poročilo sem glasoval z DA. Za nas pa je pomembno, da so oba naša cilja „povezanost stroškov varnostnih pregledov in skeniranja z liberaliziranimi storitvami zemeljske oskrbe“ in „intermodalna pravična obravnava financiranja varnostnih ukrepov“ ELS in ALDE (RCV) zavrnili.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Parlament je večkrat pozval Komisijo, naj uredi financiranje pristojbin za varovanje v letalskem sektorju. S svojim stališčem je vedno pozival k večji preglednosti in povezanosti varnostnih taks in pristojbin z resničnimi nameni v prepričanju, da bi države članice morale poravnati račun za izvajanje strožjih ukrepov.

Predlog Komisije pa se tega vprašanja ne loteva. Želi le novo oceno gospodarskih učinkov z namenom omejiti stroške na podlagi načel nediskriminacije, posvetovanja in odpravljanja težav ter preglednost pristojbin. Predstavljeni dokument pa predlaga, naj bi dodatne stroške, kjer se s strožjimi ukrepi ti pojavljajo, financirale države članice. Poudarjam pomen varnostnih ukrepov na letališčih in glasujem za pobudo Parlamenta.

Predlog, ki naj bi se izvajal na vseh komercialnih letališčih Evropske unije, je neločljivo povezan z zaskrbljenostjo glede pravice do informacij, nediskriminacije potnikov in varstva potrošnikov. Mislim, da je mogoče cilja večje preglednosti in izogibanja nepotrebnim stroškom doseči le z uskladitvijo zakonodaje in pojasnilom odgovornosti pri sprejemanju varnostnih ukrepov med letalskimi prevozniki in državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki. - (PL) Vesel sem bil izida današnjega glasovanja. Mislim, da smo med delom na tem dokumentu uspeli oblikovati nedvoumno in ambiciozno stališče, še zlasti glede financiranja. Še enkrat želim poudariti naslednje: teroristični napadi niso usmerjeni proti letalskim prevoznikom, usmerjeni so proti državam. In država je tista, ki jamči varnost državljanov in mora to odgovornost izpolniti. Izid današnjega glasovanja – 613 glasov proti 7 – je zelo jasen signal Svetu. To priča o veliki odločenosti Evropskega parlamenta glede vprašanja obveznosti držav članic, da prevzamejo vsaj del stroškov varnosti v zračnem prometu.

 
  
  

Poročilo: Brian Simpson (A7-0030/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, ker je njen cilj izgradnja in posodobitev železniške infrastrukture, pristanišč, plovnih poti in letališč. Med predvidenimi prednostnimi projekti je tudi železniška proga Curtici-Braşov. Pozdravljam ustanovitev odbora, ki bo Komisijo podprl pri izvajanju te odločbe, in pripravo smernic, ki jih je določil.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. - (FR) Odločno sem glasovala za to besedilo. Čeprav prinaša le tehnične spremembe, nas spomni na pomen evropskega prometnega omrežja za zbližanje državljanov EU in spodbujanje mobilnosti. Takšna mobilnost je bistvena, saj ni mogoče imeti prave Evrope, ne da bi spoznali svoje sosede, njihove dežele in kulturo. Vseevropsko prometno omrežje z uvajanjem boljšega upravljanja načinov prevoza in spodbujanjem interoperabilnosti prav tako prispeva k načrtu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadevno besedilo je predlog Komisije, ki ni nič več kot kodifikacija prejšnjih aktov in predpisov. Uvaja tudi nekaj manjših sprememb. Zato v skladu s predlogom poročevalca in ob upoštevanju pravnih in političnih zaščitnih ukrepov podpiram sprejem besedila, vključno z manjšimi spremembami in popravki, ki jih je predlagal Svet, kot tudi zaključek spisa s sporazumom na prvi obravnavi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) V tehničnem smislu je ta predlog kodifikacija pravnega besedila. Vendar ga je morala Komisija prenoviti, saj se je priloga nekoliko spremenila. Glasoval sem za sprejem teh sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Elie Hoarau (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Obsojam dejstvo, da najbolj oddaljene regije kljub temeljnemu pomenu za gospodarsko, socialno in teritorialno povezanost včasih ne predstavljajo sestavnega dela vseevropskega prometnega omrežja. Nepredstavljivo je, da najbolj oddaljene regije niso vključene v načrtovanje omrežja in se na več zemljevidih vseevropskega prometnega omrežja ploh ne pojavljajo. Globalno omrežje, pomorske avtoceste in prednostni projekti bi se morali brez diskriminacije razširiti na vse najbolj oddaljene regije. Politika TEN-T naj bi vsebovala tudi omrežne panoge in storitve splošnega gospodarskega interesa in naj bi ne bila omejena zgolj na glavne tokove tovornega prometa in potnikov. Zahteva po enaki obravnavi najbolj oddaljenih regij se mora slišati. Kako lahko razmišljamo o tem, da bi ostale izven vseevropskega omrežja, saj je evropska prometna politika bistvena za odpiranje regij in prost pretok na notranjem trgu? Medtem ko Evropska unija s trgovinskimi pogodbami z eno roko razprodaja naš sladkor, pridelavo banan in proizvodnjo ruma drugim državam, nas obenem z drugo roko drži stran od komercialnih poti znotraj Evrope. Te roke nas stiskajo za vrat, kar grajamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Na plenarnem zasedanju sem glasoval za poročilo o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja. To je bil tehnični predlog, saj potekajo priprave na izvedbo primerne revizije smernic. Ocenjuje se, da bodo do konca leta dokončno oblikovane. Menim, da to ponuja povsem ključno priložnost, da ponovno potrdimo pomembno vlogo, ki jo na evropski ravni in v sedanjem okviru z razpravo o ciljih Evrope leta 2020, igra prometna politika. Države članice na splošno in še zlasti Romunija, ki še vedno nujno potrebuje vlaganja v svojo prometno infrastrukturo, se morajo zavedati, da se ta prometna politika zdaj preoblikuje, da se bo soočila z novimi izzivi. Starajoče se prebivalstvo in posebne zahteve starejših glede mobilnosti, družbene migracije in podnebne spremembe so le nekateri od dejavnikov, ki narekujejo potrebo po zasnovi ustrezne prometne politike. Obenem pa v tem obdobju priprava strategije EU za podonavsko regijo ponuja odličen okvir za zagotavljanje kar najboljše izkoriščenosti rečnega prometa po celinskih plovnih poteh EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Že leta se predlagajo spremembe in se ponovno opredeljuje razvoj vseevropskega prometnega omrežja. Učinkovito vseevropsko prometno omrežje je bistveno za obstoj zdravega notranjega trga in prispeva h krepitvi gospodarskega in socialnega povezovanja. Pojav islandskega vulkana nam je nedvoumno pokazal, da je vseevropsko prometno omrežje potrebno; takšno, ki je učinkovito in se lahko usklajeno odziva na težave, ki se v takšnih razmerah pojavijo. Ta odločba je pomembna, ker usmerja glede ciljev, prednostnih nalog in glavnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na območju vseevropskega prometnega omrežja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) EU je s podelitvijo prednostnega statusa severnemu kraku od Gdańska do Republike Češke in s svojo zavezanostjo projektu brennerskega baznega predora potrdila pomen baltsko-jadranskega koridorja. Še pomembneje je razviti južni del koridorja prek avstrijske južne železnice v Italijo. Še zlasti na tem omrežju, ki prepelje približno polovico vsega tovora in potnikov, je treba nevtralizirati nevarno stanje šivankinega ušesa. Podpora EU projektu Koralm je zaradi obstoječih ozkih grl v tej regiji na železniških povezavah za prevoz tovora bistvena, kar EU vedno zagovarja. EU ima s tunelom Koralm enkratno priložnost, da promet v obsegu, za katerega smo si prizadevali desetletja, preusmeri na železnice. Ker je razvoj vseevropskega prometnega omrežja lahko ključen za konkurenčnost Evrope in so predlagane spremembe zgolj tehnične prilagoditve, sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo, čeprav naš predlog spremembe ni bil sprejet.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) V zvezi z nacionalnimi prednostnimi nalogami v okviru vseevropskega prometnega omrežja TEN-T) mislim, da je pomembno vlagati ne le v železnice ampak predvsem v pomorske avtoceste in interoperabilnost in povezovanje različnih vrst prometa.

Le resnično povezano prometno omrežje, ki ga podpira učinkovito upravljanje, bo lahko zagotavljalo konkurenčnost pomorske alternative. Za mojo državo, ki uživa privilegiran dostop do plovnih vodnih poti, je pomorski promet bistven, za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira, pa je odločilen. Poleg tega je osnovno orodje za nadaljevanje utrjevanja notranjega trga in teritorialno kohezijo.

To poročilo ima široko podporo ne le v Parlamentu, temveč tudi v Komisiji in Svetu. Tudi precej tehnično je. Sprejetje v tej dvorani sledi praktično soglasnemu priporočilu Odbora za promet in turizem.

Skratka, ta predlog, ki sem ga osebno podprl, ne spreminja vsebine besedila TEN-T, ampak le dodaja zemljevide 12 držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004 in 2007. V pripravi je revizija smernic Unije za razvoj TEN-T, ki bo končana šele proti koncu leta 2010.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) EU ima 5 milijonov kilometrov cest (62.000 kilometrov avtocest), 215.000 kilometrov železnic in 41.000 kilometrov notranjih vodnih poti. Upa se, da se bodo medsebojne povezave med državami članicami do leta 2020 podvojile. Združena Evropa ni mogoča brez usklajenega in učinkovitega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Na podlagi zadevne Pogodbe EU bo vlaganje v TEN-T doseglo okrog 500 milijard EUR. Zato je pomembno, da se zagotovi evropsko sodelovanje in se previdno izberejo prednostni projekti. Omrežje TEN-T je namenjeno povezavi kopenskega, pomorskega in zračnega omrežja po vsej Evropi do leta 2020. Avtocesta evropskega standarda povezuje največje litovsko pristanišče Klaipėda z Vilniusom, železnica pa slednjega povezuje z Moskvo in vzhodom. Če želimo, da pristanišče ostane konkurenčno, je treba posodobiti sedanjo infrastrukturo in odstraniti birokracijo. Železnica in notranje plovne poti naj bi se še zlasti uporabljale za dolge prevoze, ceste pa za kratke prevoze. Več prizadevanj bi bilo treba nameniti tovornemu tranzitu in prevozu po notranjih plovnih poteh, kar je stroškovno in energetsko učinkovitejše, ne povzroča onesnaženja in je varno. Najpomembnejša sta varnost in zaščita potnikov. Finančna kriza vpliva na prometno politiko. Vendar je mogoče omrežje TEN-T uporabiti za ustvarjanje novih delovnih mest in spoštovanje socialne in gospodarske povezanosti. Strategija Evropa 2020 priznava pomen prometne politike za evropsko gospodarstvo. Prost pretok ljudi in blaga je tisto, kar opredeljuje EU. To pa je mogoče le s TEN-T.

 
  
  

Poročilo: Evgeni Kirilov (A7-0055/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za to poročilo, ker verjamem, da, če se želimo lotiti sedanje krize, moramo najti načine za pospešitev izvajanja programa pomoči, tako da se bodo sredstva Unije, namenjena še zlasti podpori državljanov, oziroma konkretneje, brezposelnim, v celoti porabila. Ta predlog je namenjen več regulativnim spremembam, da bi se poenostavile izvedbene določbe za kohezijsko politiko in povečalo vnaprejšnje financiranje (vnaprejšnja plačila) za programe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Gospodarske napovedi predvidevajo pomembno zmanjšanje rasti v EU, 1,1 % v letu 2010. Poročilo v tem okviru predstavlja reakcijo na finančno krizo in njene družbenoekonomske posledice. Zato se mi zdi poročilo zelo pomembno za doseganje večje preglednosti in poenostavitev pravil, ki urejajo kohezijsko politiko. Ta prispevek bo pozitivno vplival na tempo izvajanja programa, še zlasti z zagotavljanjem jasnejših in manj birokratskih pravil nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem, kar bo omogočilo večjo prožnost pri prilagajanju programov novim izzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Da bi državam članicam, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, zagotovili finančne spodbude, je Komisija lani predstavila predlog o spremembi Uredbe o strukturnih skladih (1083/2006). Eden od ukrepov, ki jih je Komisija predložila v svojem predlogu, je bilo odstopanje od načela sofinanciranja z uvedbo začasne možnosti, ki je državam članicam, ki so imele težave z denarnim tokom, omogočila zahtevek za 100 % povračilo finančnih ukrepov, ki so upravičeni v okviru Evropskega socialnega sklada.

Svet je ta predlog zavrnil, strinjal pa se je s podaljšanjem končnega roka za izračun samodejnega prenehanja obveznosti za letne proračunske obveznosti v zvezi s skupnimi letnimi prispevki za 2007, da bi izboljšali črpanje sredstev, dodeljenih določenim operativnim programom.

Menim, da je predlog poročevalca o začasnem ukrepu za pridobitev sredstev za proračunsko leto 2007 kot sredstev pomoči kot del Evropskega socialnega sklada kot posledica prenehanja obveznosti, zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki bi preprečila uporabo člena 93(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 v njeni sedanji obliki, upravičen.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad so se izkazali kot izredno učinkoviti in izredno koristni instrumenti za teritorialni razvoj in obravnavo posledic gospodarske krize, ki Evropo in svet že kar nekaj časa pesti. S tem v zvezi pozdravljam predloge za poenostavitev postopkov za prerazporeditev sredstev in prenehanje obveznosti in olajšanje plačil upravičencem različnih programov, ki se izvajajo ob uporabi prej omenjenih sredstev. Poleg tega sem naklonjen zagotavljanju dodatnega obroka vnaprejšnjega financiranja za leto 2010 državam članicam, ki jih je kriza najbolj prizadela.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Kot napotek glede tega poročila za skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sem svoje kolege pozvala, naj glasujejo za to besedilo. Kar zadeva poenostavitve v tem poročilu, sem prepričana, da so nekaj zelo dobrega. To je resničen skok naprej: manj informacij se zagotavlja, glede projektov, ki ustvarjajo prihodek, obstaja večja prožnost, Komisija opravi manj preverjanj pri okoljskih projektih, vrednih od 25 do 50 milijonov EUR in tako naprej.

Glede finančnega vidika pa pozivam, naj se prvotni predlog preusmeri. Prav res ne bi bilo dobro dvomiti v načelo sofinanciranja izdatkov in projekte v celoti izvajati s sredstvi Evropskega socialnega sklada (ESF), kot je predlagala Komisija. Da bi dolgoročno uskladili izdatke, bi se nekatere države članice spopadle z resnimi finančnimi težavami. Parlament je našel kompromis, ko nam je omogočil, da pomagamo državam, ki jih je kriza najbolj prizadela, in se izognemo prenehanju obveznosti za leto 2007.

S tem glasovanjem nudimo veliko podporo upravičencem skladov EU kot tudi finančnim oddelkom. Vendar ne pozabimo, da je glede poenostavitve pred nami še veliko dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Pomembno je poudariti, da se pritisk na nacionalne finančne vire še naprej povečuje in zahteva sprejetje nadaljnjih korakov za zmanjšanje tega pritiska z boljšo uporabo finančnih sredstev EU in mobilizacijo ter pospešitvijo vseh razpoložljivih sredstev za reševanje iz krize, še zlasti z uporabo Evropskega socialnega sklada (ESF) za pakete za hitro oživitev gospodarstva, kot je opredeljeno v omenjenem predlogu. Zlasti pomembno je, da bi si morali bolj prizadevati za lajšanje upravljanja financiranja s strani EU, da bi pospešili tok financiranja do upravičencev, ki jih je gospodarski upad najbolj prizadel. Pomembno je doseči splošni cilj racionalizacije sofinanciranih vlaganj v državah članicah in regijah in povečati vpliv financiranja na celotno gospodarstvo, še zlasti na mala in srednje velika podjetja in zaposlovanje. Mala in srednje velika podjetja so motor evropskega gospodarstva in glavni proizvajalci trajnostne rasti ob ustvarjanju številnih kakovostnih delovnih mest. Nadaljnja poenostavitev in pojasnitev pravil, ki urejajo kohezijsko politiko, bosta nedvomno pozitivno vplivali na tempo izvajanja programa, še zlasti z zagotavljanjem jasnejših in manj birokratskih pravil nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem, kar bo omogočilo večjo prožnost pri prilagajanju programov novim izzivom.

 
  
MPphoto
 
 

  David Casa (PPE), v pisni obliki. − Poročilo obravnava finančno upravljanje nekaterih najpomembnejših skladov v Evropski uniji. Ti vključujejo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, in Kohezijski sklad. Po skrbni analizi predloga Uredbe (COM(2009)0384) kot tudi člena 161 Pogodbe ES in drugih dokumentov sem se odločil, da podprem stališče poročevalca in sem zato glasoval za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Predlog spremembe uredbe o izvajanju strukturnih in kohezijskih skladov je ukrep, ki je usmerjen v podporo držav članic v sedanji krizi. Predvsem zadovoljuje njihove zahteve po poenostavitvi upravljanja teh skladov.

Prepričana sem, da bodo nove določbe obenem pomagale zmanjšati tveganje izgube sredstev, ker se ta ne porabijo dovolj hitro, saj se za projekte, ki se v opredeljenem obdobju še niso odobrili ali začeli izvajati, nudi daljši časovni okvir.

Prav tako upam, da bodo ta poenostavljena pravila začela veljati čimprej, da bodo države članice in še zlasti regije, ki naj bi izkoristile to možnost financiranja s strani EU, kot tudi javne oblasti v teh regijah še naprej kljub proračunskim omejitvam vlagale v evropske projekte.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Delegacija Demokratičnega gibanja pozdravlja sprejem poročila, ki omogoča poenostavitev nekaterih določb Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Omilitev rokov za uporabo sredstev je pomemben korak naprej. Sedanja pravila določajo, da je treba pomoč porabiti v dveh letih od pridobitve ali pa jo je treba vrniti. Nova pravila bodo pomenila, da regije in države članice ne bodo izgubila sredstev, dodeljenih leta 2007, za projekte, katerih izvedba zamuja. Tako državam članicam za okoljske projekte, ki znašajo manj kot 50 milijonov EUR, ne bo več treba pripraviti posebne vloge, ki bi jo potrdila Evropska komisija. Dodatne finančne ugodnosti za leto 2010 bodo zagotovljene tistim državam članicam, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Poenostavitev nekaterih določb bo olajšala pregled operativnih programov, ki že poteka, in nam bo omogočila boljši odziv na krizne razmere. Na primer regije, ki jih je prizadejala nevihta Xynthia, bodo lahko izkoristile to novo prožnost pri pomoči žrtvam te naravne nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki. (CS) Komisija je predložila predlog spremembe uredbe o strukturnih skladih, katere cilj je državam članicam, ki jih je finančna kriza resno prizadela, zagotoviti potrebne instrumente za spodbujanje gospodarstva. Predlagana sprememba naj bi pripeljala do uporabe tako imenovanih pragov pomoči. Prag v višini 50 milijonov EUR naj bi veljal namesto sedanjega v višini 25 milijonov EUR. Tudi veliki projekti naj bi bili zaščiteni pred samodejno prerazporeditvijo sredstev. Nekaterim državam naj bi dovolili, da bi zaprosile za 100 % povrnitev stroškov za ukrepe na trgu dela v okviru Evropskega socialnega sklada. S proračunskega vidika je mogoče začeti s financiranjem brez potrebe po skupnem sodelovanju, v kar sam močno dvomim, kajti edini pravilni in možni način je primerjava pravil in predpisov za vse z istim merilom. Za nekatere države članice je povsem nesprejemljivo, da se opredelijo kot „od krize bolj prizadete “ in bi zato pravila zanje ne veljala. Če že morajo biti izjeme, naj za vse veljajo enako! EU ni tako ogromna entiteta, da bi lahko sklepali na različne posledice finančne krize v državah članicah. Gospodarstva so medsebojno povezana, posledice gospodarskega upravljanja pa režejo na obeh straneh. Prav tako pa ne bi bilo prav, če izjem ne bi dovolili, da bi kaznovali države članice, ki skušajo spodbuditi lastna gospodarstva in od EU ne pričakujejo pomoči. Celo v kriznih časih se dajmo boriti za enakovredne pogoje v enakih razmerah! Poročilo to upošteva in zato podpiram njegov sprejem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam sprejem Kirilovega poročila, ki sem ga podprl s svojim glasom. Mislim, da bo sprejetje tega poročila tako zgodaj po sporočilu Komisije koristno, saj bodo ukrepi, ki jih določa, pospešili proces financiranja, pomagali spodbuditi gospodarsko oživitev v regijah, kar je med sedanjo krizo povsem nujno. Poročilo je del smernic, ki jih je Svet pripravil glede sprememb v zvezi s pravili finančnega upravljanja programov, ki jih sofinancira ESS, kot tudi tistih, ki zadevajo izvajanje programov, ki naj bi olajšali, poenostavili in pojasnili predpise, ki urejajo kohezijsko politiko. V primeru Romunije to pomeni povečan obseg predplačil za Evropski socialni sklad in Kohezijski sklad in več časa za uporabo evropskih sredstev z njihovim „prerazporejanjem“, tako da lahko države članice sredstva ponovno uporabijo kot del programa. Druge spremembe vključujejo poenostavitev in pojasnitev ukrepov, ki se zahtevajo za izvajanje strukturnih skladov tako na ravni predložitve vlog za financiranje kot tudi ob pripravi letnega poročila o izvajanju programa. Prav tako je dogovorjeno glede enotnega praga v višini 50 milijonov EUR, kar opredeljuje večji projekt, ki se bo lahko potegoval za financiranje iz več evropskih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. Glasovala sem za poročilo o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu glede poenostavitve nekaterih zahtev in glede nekaterih določb, povezanih s finančnim poslovodenjem. Strašen in z ničemer primerljiv vpliv sedanje gospodarske in finančne krize na proračune držav članic pomeni, da je treba upravljanje kohezijske politike poenostaviti in povečati predplačila. Kljub težkim razmeram bodo ukrepi omogočili ohranjanje rednega denarnega toka, kar zagotavlja, da je mogoče ob izvajanju programov izvesti plačila upravičencem.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Po mojem mnenju je kohezijska politika EU osrednji dejavnik pri razvoju in izvajanju načela solidarnosti med državami članicami, ki ga Evropska unija zagovarja. Zato je še zlasti v kriznih časih – ko lahko ta sredstva še zlasti pomagajo ublažiti vpliv, ki ga čutijo najbolj prikrajšanim območjem – bistveno, da se izboljša sedanja struktura kohezijske politike, da se lahko sredstva dodeljujejo učinkoviteje in lahko pravočasno dajo učinkovitejše rezultate.

Instrumentom je prav tako treba dati večjo prožnost, kajti togi instrumenti, ki se ne morejo prilagoditi nepredvidenim okoliščinam, kot je kriza, škodujejo gospodarskemu razvoju Evropske unije. Prav tako je pomembno zagotoviti, da države članice sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike, ustrezno izkoristijo in se razpoložljiva sredstva učinkovito porabijo. Zato menim, da je bistveno ponovno razmisliti o strukturi kohezijske politike Unije in tudi razpoložljivih mehanizmih nadzora, kot tudi metode prisile, ki se lahko uporabijo v primeru kršitev držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Namen tega predloga je zagotoviti dodatno gospodarsko spodbudo državam članicam, ki najbolj trpijo zaradi gospodarske krize. Sledil je Evropskemu načrtu za oživitev gospodarstva, v okviru katerega so se izvedbene določbe prej omenjene osnovne uredbe spremenile že leta 2009, da bi omogočile večjo prožnost predplačilom. Glavni element predloga Komisije si prizadeva obravnavati posledice finančne krize. Predlagana rešitev naj bi za države članice s hudimi težavami glede denarnega toka uvedla začasno možnost, da zaprosijo za 100 % povračilo stroškov za financiranje ukrepov na trgu dela v okviru Evropskega socialnega sklada, kar je odstopanje od načela sofinanciranja. Uveljavitev Lizbonske pogodbe zahteva spremembo zakonodajnega postopka. Namesto postopka privolitve, kjer je Parlament lahko rekel le „da“ ali „ne“, je Parlament pridobil možnost izraziti svoje mnenje glede besedila v običajnem zakonodajnem postopku. Zato sem glasoval za ta predlog in upam, da bo Komisija pripravila ustrezen predlog za spremembo proračuna, ki ga bo pregledal in sprejel proračunski odbor.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Predlog Komisije vključuje uvedbo začasne možnosti, ki je na voljo državam članicam s hudimi težavami z denarnim tokom, da lahko financirajo potrebne ukrepe za spodbujanje rasti in zaposlovanja, ki so bili zasnovani za boj proti krizi in so upravičeni v okviru Evropskega socialnega sklada. To državam članicam omogoča, da Komisijo zaprosijo za 100 % povračilo stroškov za leti 2009 in 2010, tako da bi v tem obdobju ne potrebovale nacionalnega sofinanciranja.

To je ukrep, ki ga zagovarjamo, da bi omogočili polno izkoriščenost sredstev EU v času, ko je to najbolj potrebno. Vendar pa je stališče Sveta drugačno in zgolj poudarja, da je „dodatni obrok vnaprejšnjega financiranja [...] je potreben državam članicam, ki jih je kriza najbolj prizadela“.

Dokument, o katerem Parlament glasuje, je na strani stališča Sveta, za katerega menimo, da je bolj dvoumen in manj ugoden za države članice, ki jih je kriza najbolj prizadela. Vendar menimo, da je „podaljšanje roka za izračun samodejnega prenehanja obveznosti za letne proračunske obveznosti v zvezi s skupnimi letnimi prispevki za 2007, kar bo izboljšalo črpanje sredstev, dodeljenih določenim operativnim programom“ pozitivna točka.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Glavni izzivi, s katerimi se zaradi gospodarske in finančne krize spopada Evropska unija, se odražajo v vzpostavitvi določenih prednostnih ukrepov, ki bodo nacionalnim gospodarstvom pomagali pri prilagajanju na razmere, ki so se oblikovale. Glasoval sem za poročilo, ker močno podpiram zagotavljanje dodatnih finančnih spodbud državam članicam, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot tudi poenostavitev vidikov, ki so povezani s finančnim upravljanjem. Koristi odloga prenehanja obveznosti bi lahko uživale vse države, države z najtežjimi razmerami pa bi lahko koristile še dodatna predplačila. Te države so Estonija, Madžarska, Romunija, Latvija in Litva. Nadaljnja pojasnitev predpisov o kohezijski politiki in poenostavitve postopkov bo pozitivno vplivala na stopnjo izvrševanja programov. Ta korak je še zlasti pomemben, saj je kohezijska politika najmogočnejši instrument za zagotavljanja pomoči realnemu gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Poenostavljen dostop do Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada je bistveni del podpore državam članicam, ki jih je gospodarska kriza, ki jo doživljamo, najbolj prizadela. Ko ugotavljamo obseg škode, ki jo je finančna kriza povzročila realnemu gospodarstvu in trgu dela, moramo ukrepati za izboljšanje dostopa do finančnih instrumentov Unije. Zagotoviti je treba nemoten denarni tok, da se ob izvajanju programov omogočijo plačila upravičencem.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V kriznih časih EU še enkrat kaže svoj pravi obraz. Ko so morale vzhodne države članice EU v času ruskega plinskega spora zmrzovati, je bilo malo znakov solidarnosti. Zdaj, ko to zadeva gre za obrabljeno zgodbo o evru – paradnem konju EU – je nenadoma nekaj mogoče. Subvencije EU so se skladno s tem prilagodile. Čeprav možno 100 % povračilo stroškov za leti 2009 in 2010 za financiranje ukrepov politike trga dela ni spodbujalo nadaljnjega izobraževanja in visoko kakovostnega vajeništva v obsegu, ki bi si ga želeli, je to v sedanjih razmerah zagotovo bistveno. Vse države članice bi imele koristi od prenehanja obveznosti za proračunske obveznosti, države z največ težavami pa bi prejele dodatna predplačila. Samovoljno stresanje denarja v jamo brez dna brez spremljajočih ukrepov je lahko nevarno. Zato sem poročilo zavrnil.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na gospodarsko in finančno krizo je treba kar najbolj izkoristiti ukrepe, ki bodo poenostavili določene postopke, ki so značilni za dostop do evropskih sredstev. Ti vključujejo:

- odobritev dodatnih predplačil za leto 2010 državam članicam, ki jih je prizadela kriza, s tem pa se zagotovi nemoten denarni tok in olajša plačila upravičencem v fazi izvajanja programov;

- podaljšanje roka za izračun samodejnega prenehanja obveznosti za letne proračunske obveznosti v zvezi s skupnimi letnimi prispevki za 2007, kar bo izboljšalo črpanje sredstev, dodeljenih določenim operativnim programom in zagotovilo ustrezno podporo pobudam za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest;

- v skladu z zakonodajo o ustanovitvi enotnega aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic, lahko države članice, ki so podporo prejele leta 2009, pod določenimi pogoji za operativni program leta 2010 pridobijo 2 % prispevka iz Kohezijskega sklada in 4 % prispevka ESS.

Ti ukrepi bodo prispevali k razvoju prožnega, vključujočega trga dela in znatnemu izboljšanju pozitivnega vpliva financiranja s sredstvi EU na gospodarstvo kot celoto, zlasti pa na mala in srednje velika podjetja in trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem proti predlogu, ker smo mi, skupina Verts/ALE, predložili šest predlogov sprememb in so bili vsi zavrnjeni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta predlog, ker verjamem, da je to pomembna zadeva za Portugalsko in še zlasti njene najbolj oddaljene regije, ki so še bolj občutljive na krizo, ki jo doživljamo, saj njene učinke občutijo intenzivneje in potrebujejo več časa, da izidejo iz nje.

Čeprav se na splošno strinjam z njegovo vsebino, pa moram izpostaviti težave, s katerimi se regionalne in lokalne oblasti spopadajo pri sproščanju sredstev, ki bi jim omogočila zagotoviti svoj del financiranja za projekte, ki prejemajo pomoč v obliki sredstev EU. Razočaran sem bil ob ugotovitvi, da je Svet blokiral možnost povečanja deleža sofinanciranja EU do 100 % celo kot začasno možnost in v obliki predplačila, ki bi se pobotala v poznejših letih programov.

Kompromisna rešitev, čeprav ne popolna, pomeni, da bodo sredstva EU za leto 2007, ki jih programi, ki so bili na začetku počasni, niso izkoristili, izjemoma deležna podaljšanega roka, preden se bodo prerazporedila.

Vsi se zavedamo, kako težke so odločitve, ki jih morajo dandanes sprejemati družine in podjetja, in kako pomembni so ukrepi, ki se trenutno načrtujejo, za gospodarsko oživitev, za katero vsi upamo, da bo hitra in trajnostna.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. − (LT) Globalna finančna kriza je prizadela vse države članice EU. Občutek imam, da so baltske države utrpele najbolj boleč udarec. Zaradi finančnega orkana so bili sprejeti strogi ukrepi, izgubljena so bila delovna mesta. Vendar imamo enkratno priložnost, da krizo spremenimo v priložnost. Mladim Litovcem bi radi zagotovili obetavno prihodnost in se izognili naraščajočemu „begu možganov“. Brez strukturnih in kohezijskih skladov EU in še zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je ta naloga nemogoča. Strukturni skladi tvorijo velik delež sredstev EU: – za proračun 2007-2013 je bilo dodeljenih 277 milijard EUR. ESRR spodbuja gospodarski razvoj in oživitev v manj uspešnih delih EU. Pomaga financirati ukrepe, kot je obnova industrijskih območij, ki jih je prizadelo zmanjšanje malih mest in vasi. To vključuje pomembne regionalne programe, kot je Program baltske regije, da bi okrepili regionalno identiteto in prepoznavnost. Kohezijski sklad igra pomembno vlogo pri zmanjševanju razlik med državami članicami EU, še zlasti glede okolja in vseevropskega prometnega omrežja. Danes (2007-2013) tudi Evropski socialni sklad igra bistveno vlogo s pomočjo podjetjem in delavcem, da se prilagodijo novim pogojem na trgu, in podporo delovnim mestom, inovacijam, vseživljenjskemu učenju in povečani mobilnosti. Litovski program ESS rešuje pomanjkanje delovne sile z mobilizacijo človeških virov in izboljšanjem veščin ter dviganjem ravni usposobljenosti. Litva od pridružitve EU doživlja množičen „beg možganov“. Najboljši način boja proti temu je vlaganje strukturnih sredstev EU v mlade strokovnjake.

 
  
  

Predlog resolucije: (B7-0221/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za to resolucijo, ki jo je predložila konferenca predsednikov odborov, ki od Komisije zahteva, naj predloži nove predloge za tiste dokumente, ki v času uveljavitve Lizbonske pogodbe še niso bili rešeni in katerih postopki so postali brezpredmetni.

Kot poročevalka za mnenje Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane glede „predloga priporočila Sveta o ukrepih za boj proti nevrodegenerativnim boleznim, zlasti Alzheimerjevi bolezni, s skupnim načrtovanjem raziskovalnih dejavnosti“, podpiram povabilo, ki ga je konferenca predsednikov odborov predstavila Evropski komisiji, da predloži nove predloge za te dokumente, da se s Parlamentom posvetuje na način, ki je primeren njegovi institucionalni vlogi, opredeljeni z določbami nove pogodbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) S to resolucijo se Evropski parlament neposredno loteva vseh najpomembnejših politik Evropske unije. Zagotavlja pravne spremembe, potrebne za to, da v celoti igra vlogo na institucionalni ravni in prav tako na svetovnem odru. Evropski parlament lahko končno zagotovi zaščito interesov državljanov EU in zato sem glasovala za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba Parlamentu jasno zagotavlja nove odgovornosti in nove pristojnosti. Z začetkom veljavnosti 1. decembra 2009, bodo številni predlogi, ki jih je bila Komisija predložila na podlagi pogodb in ki na ta dan še niso bili rešeni (na različnih stopnjah zakonodajnega ali nezakonodajnega procesa) podvrženi spremembam. V nekaterih primerih se bodo razlike pojavile na ravni postopka sprejemanja odločitve, ker se je obseg običajnega zakonodajnega postopka znatno povečal ali ker novi postopek odobritve velja za sklepanje mednarodnih sporazumov. V drugih primerih se bo spremenila le pravna podlaga. Komisija jih z „združenim“ predlogom skuša formalno spremeniti. Vendar pa je nekaj predlogov (ki sodijo pod bivši tretji steber), kjer se je pravni okvir precej spremenil, zato so postali brezpredmetni in jih je treba nadomestiti z novimi. Kot poročevalec o pobudi za vzpostavitev mehanizma ocene za spremljanje izvajanja schengenskega pravnega reda, Komisijo pozivam, naj nove predloge posreduje, kakor hitro je mogoče. Zato podpiram predlog resolucije tega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o posledicah začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe na medinstitucionalne postopke odločanja, ki so v teku. Uveljavitev Lizbonske pogodbe pomeni, da je treba pravne osnove različnih dokumentov ponovno opredeliti. Komisija in Svet morata nujno uvesti potrebne spremembe z upoštevanjem novega zakonodajnega okvira.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Uveljavitev Lizbonske pogodbe ne prinaša le nove institucionalne ureditve, ampak zahteva tudi posebne previdnostne ukrepe glede postopkov sprejemanja odločitev, ki so bili na ta dan še v teku. V teh primerih so se osnove spremenile tako kot postopki v zvezi z njimi, kar popolnoma upravičuje njihov ponovni pregled.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Lizbonska pogodba Parlamentu zagotavlja nove odgovornosti in nove pristojnosti. Z začetkom veljavnosti 1. decembra 2009, bodo številni predlogi, ki jih je Komisija predložila na podlagi pogodb in na ta dan še niso bili rešeni, podvrženi spremembam. V nekaterih primerih se bodo razlike pojavile na ravni postopka sprejemanja odločitve, ker se je obseg običajnega zakonodajnega postopka znatno povečal ali ker novi postopek odobritve velja za sklepanje mednarodnih sporazumov. V drugih primerih se bo spremenila le pravna podlaga. Komisija jih poskuša formalno spremeniti s predlogom „omnibus“. Vendar pa je nekaj predlogov (ki sodijo pod bivši tretji steber), kjer se je pravni okvir bistveno spremenil, zato so postali brezpredmetni in jih je treba nadomestiti z novimi. Zato sem glasoval za to resolucijo Evropskega parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Eleni Theocharous (PPE) , v pisni obliki. − Glasovala sem proti predlogu resolucije o posledicah začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja, ker vsebuje uredbo o tako imenovani „neposredni trgovini“ med Evropsko unijo in okupiranim delom Republike Ciper.

Pravna podlaga uredbe je povsem napačna, saj je Komisija izbrala člen 133 Pogodbe – zdaj po Lizbonski pogodbi člen 207(2) –, ki obravnava vprašanja s tretjimi državami. Uporaba takšne pravne podlage bi bila v nasprotju s Protokolom 10 o Cipru, ki jasno določa, da je Republika Ciper vstopila v EU kot celotno ozemlje z odložitvijo uporabe pravnega reda Unije na severnem delu otoka zaradi turške zasedbe. Obstoječa pravna podlaga uredbe žali suverenost in ozemeljsko celovitost države članice EU, Republike Ciper, in je v nasprotju z načeli in vrednotami, na katerih temelji EU in ki bi jih moral Evropski parlament spoštovati in spodbujati kot svetilnik evropske demokracije.

 
  
  

Poročilo: József Szájer (A7-0110/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Antoniozzi (PPE) , v pisni obliki. − (IT) Glasoval sem za poročilo gospoda Szájerja, ki bi se mu rad zahvalil za to odlično analizo, izvedeno glede na spremembe, ki jih uvaja Lizbonska pogodba.

Glede na obsežne in raznolike posledice, ki jih bodo „delegirani akti“ imeli za zakonodajni postopek, sem prepričan, da je želja Parlamenta, da za te delegirane akte uporabi posebne in jasne pogoje, ki bi temu parlamentu zagotovili res demokratični nadzor nad njimi, še zlasti hvalevredna. Mislim, da bomo morali še zlasti preizkusiti, kako bo ta novi sistem deloval v praksi, da lahko naredimo vse potrebne spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba rešuje demokratični deficit s krepitvijo pristojnosti tako Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov. To je okvir za ta novi instrument, ki zakonodajalcu omogoča, da del svojih pristojnosti prenese na Komisijo (člen 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije), če gre za akt, ki se splošno uporablja in ki se uporablja za dopolnitev ali spremembo delov zakonodajnega akta, ki se ne štejejo kot bistveni. To bo omogočilo hitrejšo in preprostejšo zapolnitev vrzeli ali ureditev ali posodobitev podrobnih vidikov v zakonodajnem aktu, pri čemer se bomo izognili pretirano zapletenim in podaljšanim zakonodajnim postopkom, ki so včasih imeli negativne posledice za javnost. Vidika, ki sta zavarovana, sta dejstvo, da je prenesena pooblastila mogoče kadarkoli odvzeti, in dejstvo, da je pred uveljavitvijo aktov, ki jih sprejme Komisija, potrebna privolitev Parlamenta (in Sveta). Podpiram to inovacijo, ki naj bi nadomestila zloglasen sistem „komitologije“, vendar moramo zdaj nujno določiti, kako je mogoče ta prenos izvesti, njegov obseg, cilj, delovne metode, ki naj bi se uporabljale, in pogoji, pod katerimi zakonodajalec lahko opravlja nadzor.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe zahteva pojasnitev nekaterih njenih predpisov, še zlasti tistih s pravno in postopkovno vsebino, kot so tista, ki obravnavajo zakonodajni postopek, hierarhijo predpisov in pooblastila institucij. Člen 290(1) Pogodbe določa, da se lahko z zakonodajnim aktom na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. To stori s posebnimi zadržki in močno omeji obseg takšnih aktov. Kljub temu je ta podrobna opredelitev zakonodaje, navedena v Pogodbi, pomembna za preprečevanje čezmerno neusklajena tolmačenja, ki bi ogrozilo doslednost zakonodaje EU. Čeprav so takšni akti v državah članicah pogosti, pa tega ni mogoče reči glede zadevnih aktov. Legitimnost Komisije in vlad držav članic nista enaki, zato prenos pooblastil za sprejemanje zakonodaje prvi zahteva več previdnosti in pozornosti, njegova uporaba pa mora biti zmerna. Strinjam se, naj bi prenos pooblastil za sprejemanje zakonodaje omogočil sprejem preproste in dostopne zakonodaje, s čimer bi se prispevalo k pravni gotovosti, učinkovitosti pooblaščenca in nadzor tistega, ki je prenos pooblastil izvedel.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) V skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, lahko zakonodajalec določen obseg pooblastil prenese na Komisijo, ki pa pri tem lahko le dopolni ali spremeni zakonodajni akt. „Delegirani akti“, ki jih na ta način sprejme Komisija so nezakonodajni akti, ki se splošno uporabljajo. Poročevalec zagovarja strožje spremljanje Komisije in njenega izvajanja prenesenih zakonodajnih pristojnosti. Iz tega razloga sem glasoval za sprejem poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda Szájerja o pristojnosti zakonodajnega pooblastila in poročilo gospoda Speronija o Ransdorfovi imuniteti. Sprejet je bil z veliko večino.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem za poročilo o pristojnosti zakonodajnega pooblastila. Člen 290 Lizbonske pogodbe Parlamentu omogoča, da izrazi svoje nasprotovanje ali razveljavi spremembe in dopolnila Komisije k zakonodajnim aktom. Vendar to zahteva absolutno večino, z drugimi besedami večino števila izvoljenih poslancev Evropskega parlamenta. Zaradi odsotnosti poslancev to običajno pomeni 60 % tistih, ki glasujejo. Prej je to lahko storil le Svet, če je bila pridobljena kvalificirana večina glasov. Strokovne skupine Komisije, ki so previdno izbrane med državami članicami, imajo velik vpliv na zakonodajno pooblastilo. Tak primer je dejstvo, da je Komisija prek ene od strokovnih skupin dovolila novo vrsto gensko spremenjene koruze kljub nasprotovanju Parlamenta in Sveta. Drug primer je prvotna Direktiva o storitvah, kjer sta Svet in Parlament črtala odstavek, ki je navajal, da je prepovedano zahtevati stalnega predstavnika v primeru napotitve delavca, z drugimi besedami sindikalnega sogovornika. Komisija je ravnala v nasprotju s tem in sestavila smernice, po katerih ni bilo potrebno imeti stalnega predstavnika. Komisija želi zavarovati svojo neodvisnost in še naprej uporabljati svoje strokovne skupine (COM(2009)0673). Poročevalec, gospod Szájer, zavrača tako nacionalne strokovne skupine kot vključitev nacionalnih oblasti. S slednjo točko se ne strinjam.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Lizbonska pogodba je spremenila prejšnji sistem komitologije v skladu z novimi pravnimi instrumenti, kot so delegirani akti in izvedbeni akti. Z novo pogodbo Parlament prevzema vlogo sozakonodajalca skupaj s Svetom.

Z opredelitvijo možnosti pooblastitve Komisije za sprejem nezakonodajnih aktov, ki dopolnijo zakonodajne akte, v pogodbi je bil narejen korak, ki obe instituciji postavlja na enakovredno osnovo. Poročilo skuša pojasniti pogoje, pod katerimi lahko Parlament in Svet v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblastita Komisijo. Dokument poudarja pomen načela svobode zakonodajalca, da svoja pooblastila prenese na Komisijo, kot orodja za boljše zakonodajne postopke.

Poročilo podpira potrebo, da se izogne uvajanju dodatnih obveznosti za zakonodajalca poleg tistih, ki jih že vsebuje Pogodba. Zakonodajalec mora Komisiji dovoliti, da te pristojnosti izvaja učinkovito, in mora ustrezno spremljati, kako jih izkoristi. Iz zgoraj navedenih razlogov in ob upoštevanju, da mora biti glavna prednostna naloga prilagoditev pravnega reda na področjih, za katera se pred lizbonsko pogodbo še ni uporabljal postopek soodločanja, sem glasoval za ta dokument.

 
  
  

Poročilo: Peter van Dalen (A7-0114/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Konkurenčnost pomorskega prevoza bi morala ostati eden od strateških ciljev politike pomorskega prevoza Evropske unije. Da bi ta cilj dosegli, moramo zagotoviti potrebno podporo inovacijam, znanstvenim raziskavam in njihovemu razvoju, kar bi pospešilo posodobitev infrastrukture pomorskih pristanišč in zagotovilo uporabo najnovejše tehnologije v ladjedelništvu. Zmanjšanje upravnega bremena in birokracije bi vodilo v porast vlaganj zasebnega in javnega sektorja v morska pristanišča in sektor ladijskega prevoza. Razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zagotovitev pomorskih avtocest in razvoj intermodalnosti prevoznih sredstev bi vodili k oblikovanju evropskega sistema za pomorski promet, ki bi bil konkurenčen in dovzeten za inovacije. Prav tako se moramo lotiti vprašanja uskladitve obdavčitve posadk, ki plujejo pod zastavo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Morsko ozemlje Evropske unije je največje morsko ozemlje na svetu. Pomorsko gospodarstvo zagotavlja delo petim milijonom ljudi, medtem ko 5 % BDP Evropske unije izvira iz industrij in storitev, ki so neposredno povezane s tem sektorjem. Podatki in dejstva jasno kažejo, da je morje ključni vir za zaposlovanje in rast v državah članicah, zlasti ob upoštevanju mednarodne razsežnosti morja, in od tod tolikšen pritisk na morje v smislu globalne konkurence.

Na tej točki poročilo ponuja številne pozitivne vidike v zvezi s potrebo po spodbudah za pomorski sektor na nacionalni ravni in po večji regulativni usklajenosti na ravni EU. S tem bi se lahko začeli zmanjševati birokratski postopki, kar bi prispevalo h krepitvi konkurenčnosti celotnega sektorja. Strinjam se s pristopom poročila, zato bom glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Delegacija Demokratičnega gibanja pozdravlja sprejetje strateških ciljev za pomorski promet EU do leta 2018. Sprejeta resolucija poziva predvsem k povečanju usposobljenosti pomorskih strokovnjakov s krepitvijo strokovnih kvalifikacij in uskladitvijo evropskega usposabljanja. Pravzaprav je nujno, da se vzpostavi program vseživljenjskega usposabljanja in ukrepov za poklicno prekvalifikacijo pomorščakov in kopenskega osebja na vseh ravneh. Ob upoštevanju tega morajo države članice nujno ratificirati Konvencijo o pomorskih delovnih standardih Mednarodne organizacije dela iz leta 2006. Da bi pomorski promet ostal ena od vrst prometa, ki najmanj onesnažujejo, je treba še vedno doseči napredek pri zmanjšanju izpustov žveplovega oksida, dušikovega oksida, delcev (PM10) in CO2. Zato poslanci Evropskega parlamenta iz Demokratičnega gibanja obžalujejo, da je Komisija zavrnila vključitev pomorskega sektorja v sisteme EU za trgovanje z emisijami. Še naprej moramo napredovati v tej smeri in za to bo Mednarodna pomorska organizacija (IMO) morala določiti ciljne količine glede zmanjšanja emisij, ki bodo veljale za vse države članice, kar nam bo omogočilo, da se bomo izognili izkrivljanju konkurence s flotami tretjih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Komisija je predložila sporočilo o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018. Predlog Komisije zajema širok spekter tem, povezanih s pomorsko prometno politiko EU, in vsem akterjem v pomorskem prometu omogoča širok manevrski prostor ter pobudo za uresničitev strateških ciljev in priporočil iz predloga.

Glavne zadeve, ki jih obravnava predlog Komisije, so: (i) pomen in konkurenčnost evropskega pomorskega prometa na svetovnem trgu; (ii) zaposlitvene možnosti v pomorskem sektorju; (iii) kakovost evropskega pomorstva; (iv) mednarodno sodelovanje; (v) evropski pomorski promet kot del evropskega gospodarstva in gonilna sila gospodarske integracije; in (vi) Evropa kot vodilna sila v svetu v raziskavah in inovacijah v pomorstvu.

Glede na geografsko lego Portugalske in strateški pomen morja je ta tema temeljnega pomena za našo državo in vsako prizadevanje za razvoj „morskega gospodarstva“ si zasluži našo podporo in zavezo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropski pomorski sektor jasno in občutno prispeva k notranjemu gospodarstvu Unije in njenemu prometnemu sistemu. Zato je treba pri oblikovanju splošne evropske prometne politike prednostno upoštevati interese evropskega pomorskega prometnega sektorja. Zavedati se je treba, da evropski pomorski sektor večinoma deluje in se srečuje s konkurenco na svetovnem trgu. Sektor pomorskega prometa se sooča s pomembnimi izzivi na področju okolja. Glavna naloga je spodbujati okoljsko sprejemljivost morskega ladjevja, prav tako pa je treba zmanjšati izpuste SOx, NOx, delcev in CO2. V zvezi s tem bi poudaril, da je treba ustrezne sporazume sprejemati na svetovni ravni, da se prepreči tveganje menjave zastav z zastavami neudeleženih držav. Kar zadeva varnost, bi poudaril, da so države članice pozvane, naj ta sveženj izvajajo hitro in pravilno, zlasti v zvezi s pariškim memorandumom o soglasju (ki zadeva preglede na podlagi ocenjenega tveganja). To bo preprečilo nepotrebne preglede, povečalo učinkovitost nadzora in zmanjšalo birokratske postopke za tiste, ki se pregledujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Poziv k zmanjšanju ogljikovega odtisa ladij in pristaniških infrastruktur, izboljšanju zmogljivosti za pomorščake, poziv k zmanjšanju izpustov žveplovih oksidov, dušikovih oksidov, delcev (PM10) in CO2 ali celo oblikovanje pomorskih območij nadzora nad emisijami so številni ukrepi, ki lahko imajo pozitiven rezultat, odvisno od tega, kako se uporabijo. Vendar stalna premoč svobodne in neizkrivljene konkurence ter podrejanje pravic pomorščakov konkurenčnosti pomenita, da je to poročilo v nasprotju z interesi pomorščakov in splošnim interesom. Zato glasujem proti temu besedilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) S sprejetjem tega poročila se opredelijo cilji, ki so potrebni za obstoj pomorske prometne politike Unije. Ta vrsta prometa je čedalje bolj v ospredju, ker je okolju prijazna in ima potencial, da postane še bolj okolju prijazna. Sektor pomorskega prometa je pomemben za evropsko gospodarstvo ne samo v zvezi s prevozom potnikov, surovin, blaga in energetskih proizvodov, temveč tudi zato, ker je jedro širokega spektra pomorskih dejavnosti, kot so pomorska industrija, logistika, raziskave, turizem, ribolov in ribogojstvo, če navedem samo nekaj primerov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za poročilo gospoda van Dalena o pomorski prometni strategiji do leta 2018, čeprav je bila naša sprememba o vključitvi pomorskega prometa v sistem trgovanja z emisijami zavrnjena z veliko večino (poimensko glasovanje).

 
  
MPphoto
 
 

  Vilja Savisaar (ALDE), v pisni obliki. (ET) Prihodnost evropskega sektorja pomorskega prometa ima zelo veliko vlogo v Evropski uniji z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika. Glasovanje, ki je potekalo danes, vzpostavlja strategijo za evropsko pomorsko prometno politiko do leta 2018 in morda bo to neposredno vplivalo na 41 % flot, ki so v lasti Evrope, posredno pa na sektor pomorskega prometa vsega sveta. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo je podprla to poročilo, saj poročilo v glavnem izpolnjuje naša pričakovanja, naši predlogi za izboljšanje pa so dobili podporo. Menimo, da morajo naslednje ključne besede v prihodnosti imeti vodilno vlogo v sektorju pomorskega prometa: učinkovitost, prijaznost do okolja in enaki tržni pogoji. Zato je pomembno, da danes sprejeto poročilo poziva vse države članice, naj ratificirajo konvencijo Mednarodne pomorske organizacije, da se zagotovijo boljši pogoji za pomorščake, ladjarje in okolje. Za konec se zahvaljujem poročevalcu za visoko raven sodelovanja in odprtost med pripravljanjem osnutka poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomorski promet je nedvomno konkurenčna prednost za Evropo, vendar je treba še veliko narediti za spodbujanje intermodalnosti in somodalnosti, kar vključuje tudi to, da se pomorski promet zagotovi kot resnična konkurenčna alternativa.

Pomorska industrija je pred številnimi izzivi, ki se lahko spremenijo v prave priložnosti, če bomo vedeli, kako jih izkoristiti z vlaganjem v usposabljanje mladih tehnikov, da se odpravi pomanjkanje strokovnjakov v tem sektorju. Prednostni nalogi sta tudi tehnološki razvoj in odprava nepotrebnih birokratskih postopkov, da se privabijo naložbe v sektor pristanišč.

Z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in ponujanjem učinkovitega odzivanja na piratstvo si je treba prizadevati tudi za varnejši in čistejši pomorski promet. Pritiske, ki ogrožajo položaj pomorske flote Evrope in ki večinoma izhajajo iz državne pomoči, ki se zagotavlja sektorju v tretjih državah, je treba obravnavati v okviru, ki ga bo pripravila Svetovna trgovinska organizacija.

Infrastruktura in pristaniške zmogljivosti Evrope si zaslužijo, da se jih še naprej razvija, tako kot si to zaslužijo pomorske avtoceste, ki so zelo pomembne za južne in obrobne države, kot je Portugalska, in za najbolj oddaljene regije, kot je Madeira.

Poročilo, ki smo ga sprejeli danes, na splošno zajema te smernice, zato ga podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Več kot 80 % svetovne trgovine poteka po morju in pomorski promet ostaja hrbtenica mednarodne trgovine. EU je najpomembnejša svetovna izvoznica in druga največja uvoznica. Zato so pomorski promet in podobne storitve bistveni, če želimo, da so evropske družbe konkurenčne na svetovni ravni. Obalni pomorski promet je pomemben del evropske prometne verige, saj prepelje 40 % tovora v Evropi. Vsako leto več kot 400 milijonov potnikov uporablja evropska pristanišča in zato pomorski promet neposredno vpliva na kakovost življenj evropskih državljanov. Evropski parlament je eden od zagovornikov pomorske politike v EU. Pomorska prometna politika EU podpira tudi druge politike, zlasti celostno pomorsko politiko. Svetovna finančna kriza je prizadela tudi sektor pomorskega prometa. Zato moramo zdaj resnično sprostiti gospodarski potencial evropskega pomorstva, da se spodbudita gospodarska rast ter socialna in okoljska stabilnost. Dolgoročna konkurenčnost evropskega pomorskega prometa je temelj pomorske politike EU. Ta strategija podpira varen, čist in učinkovit pomorski promet ter ustvarjanje delovnih mest v industriji evropske pomorske politike. Strateška vizija je ob upoštevanju razvoja pomorskega prometa, pristanišč in podobnih sektorjev pomembna za poenostavitev pomorske politike EU, tako da se bo ta politika lahko spoprijela s prihodnjimi izzivi, na primer z bojem proti piratstvu in zmanjšanjem vpliva pomorskega prometa na okolje. Nujen je celovit, medsektorski pristop, vključno s politikami o ribolovu, prometu, okolju, energiji, industriji in znanstvenem raziskovanju. Časi, ko so si evropski sosedje konkurirali, so minili. To velja tako za Litvo kot za preostalo Evropo.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki vključuje nekatere moje predloge za prihodnost pomorske prometne politike in z njo povezanih sektorjev, v zvezi z ladjedelništvom, turizmom ali ribištvom. Zame je bilo pomembno, da se ponovno potrdi, da je varnost nujni predpogoj za pomorski promet, in da se poudari, da je kljub težavnemu gospodarskemu kontekstu treba upoštevati visoke standarde varstva morskega in obalnega okolja. Posodobitev pristaniških infrastruktur je nujna zaradi pričakovanega povečanja obsega blaga in potnikov, najstrožjih okoljskih standardov ter potrebe po spodbujanju intermodalnosti in prerazporeditve prometa. Za te strukturne ukrepe so potrebne znatne naložbe v povezavi s pravili preglednega in poštenega financiranja, da se podprejo inovacije in poveča konkurenčnost evropskih pristanišč. Na koncu pozdravljam dejstvo, da je v naši strategiji socialna razsežnost in da ta razsežnost poudarja predvsem zaposlovanje, usposabljanje, povečanje usposobljenosti pomorskih strokovnjakov in izboljšanje delovnih pogojev pomorščakov in kopenskega osebja.

 
  
  

Poročilo: Helga Trüpel (A7-0028/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) „Europeana“, evropska digitalna knjižnica, je enoten, neposreden, večjezični portal, oblikovan za evropsko kulturno dediščino. V prihodnosti bo velikemu številu bralcev zagotovil dostop do redkih ali starih dokumentov evropske dediščine, do katerih je težko dostopati zaradi načina, na katerega se ti dokumenti hranijo.

V predlogu resolucije, o katerem smo glasovali danes, sem Evropsko komisijo pozvala, naj sproži posebno medijsko in spletno kampanjo, ki bi bila usmerjena v učence in učitelje ter bi se osredotočala na uporabo digitalnih virov, ki jih ponuja ta portal, za izobraževalne namene, da se poveča prepoznavnost spletišča Europeana. Portal Europeana bi moral postati ena od referenčnih točk za izobraževanje in raziskave, ki bo mladim v Evropi približala njihovo kulturno dediščino in pomagala ustvariti medkulturno kohezijo v EU.

Evropski parlament v tem predlogu resolucije spodbuja države članice, naj v enaki meri prispevajo k vsebini projekta Europeana in okrepijo svoja prizadevanja pri zagotavljanju del knjižnicam in nacionalnim kulturnim ustanovam, da bodo vsi Evropejci in Evropejke lahko imeli neomejen dostop do svoje kulturne dediščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Europeana, evropska digitalna knjižnica, dokazuje veliko ambicijo, namreč, da se digitalizirajo vsa evropska dela in da tako postanejo dostopna širši javnosti. To je dolgoročna naloga, za katero sta potrebna natančno spremljanje in izmerljiv napredek. V samoiniciativnem poročilu se predlagata cilj, da bi bilo do leta 2015 na voljo 15 milijonov del, ter dostop do spletišča za vse in v vseh jezikih Evropske unije.

Ta evropski projekt je nujen: prispeva k izboljšanju naše skupne dediščine, k njenemu vplivu v svetu in tako preprečuje, da bi zasebni akterji monopolizirali ta dela. Zato sem odločno glasovala za ta ambiciozni projekt.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Poročilo sem podprl, ker menim, da mora biti dostop do kulturnih in izobraževalnih informacij ena od prednostnih nalog, da bi se izboljšali standardi izobraževanja in življenjski standard v Evropi. Zaradi koristi, ki jih bodo imeli vsi državljani EU od dostopa do knjižnice „Europeana“, je treba čim prej zagotoviti njeno razpoložljivost v vseh uradnih jezikih. Ker je treba tudi invalidom omogočiti uporabo digitalne tehnologije in olajšati dostop do izobraževanja in informacij z dostopnimi formati in prilagojenimi tehnologijami. Razpoložljivost „Europeane“ je treba izboljšati z zagotovitvijo brezplačnega dostopa učencem, študentom in učiteljem srednjih šol, univerz in drugih izobraževalnih ustanov. Zato je ključno, da se zagotovi in poenostavi splošni dostop do evropske kulturne dediščine ter zajamčita njeno spodbujanje in ohranitev za prihodnje rodove.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Zbiranje in ohranjanje umetniške in kulturne dediščine držav članic Evropske unije z vzpostavitvijo večpredstavnostne platforme, ki zbira slike, zvoke in videe, da se ustvari vir, ki je hkrati knjižnica, muzej in arhiv: to je cilj projekta Europeana, ki se je začel leta 2008 in zdaj objavlja evropsko umetniško dediščino na spletu po zaslugi prispevkov več kot 1 000 kulturnih ustanov.

Čeprav ima Europeana še vedno mnogo šibkih točk, med drugim oglaševanje samega projekta in ozaveščanje o njem, težava z objavljanjem del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ali del, za katera veljajo avtorske pravice, na spletu ter ne nazadnje določena neenotnost predmetov in gradiv, ki so dostopni, vseeno uporablja nove oblike tehnologije za obsežno digitalizacijo evropske kulturne dediščine s črpanjem ne samo sredstev EU, temveč tudi nacionalnih in zasebnih sredstev.

Ohranitev umetniškega spomina, predstavitev ter kulturnih posebnosti posameznih držav članic je nujna za to, da se zagotovi, da se bodo mlajše generacije močno zavedale svoje identitete. Zato podpiram osnutek poročila.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Zaradi glasovanja za poročilo „Europeana – naslednji koraki“ in kot pripravljavec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko pozdravljam dejstvo, da je bilo to poročilo dokončano, in upam, da bo Komisija sprejela njegova priporočila. Po razpravah o poročilu v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko se je razpravljalo o celi vrsti tem, kot so struktura IT, upravljanje spletišča Europeana.eu, brezplačen dostop do knjižničnih informacij, potreba po standardizaciji postopkov digitalizacije in težava z medijsko pokritostjo spletišča. Nekatere od teh tem so bile vključene tudi v poročilo glavnega odbora, Odbora za kulturo in izobraževanje, zaradi česar upam, da smo uspešno pripravili popolno poročilo.

Vendar menim, da je treba še naprej razpravljati o določenih zadevah, ki niso bile sprejete v celoti, kot so upravljanje spletišča, metode financiranja in predvsem organizacija spletišča v obliki enotne podatkovne baze in ne portala. Upam, da bo zaradi priporočil, ki smo jih določili, in premislekov Komisije o zgoraj omenjenih vprašanjih to postal uspešen projekt. Europeana lahko postane uspešen projekt za Evropsko unijo, če bo temeljila na vrednotah in idealih EU in če bo osrednja točka za evropske kulturne informacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o „Europeani – naslednji koraki“, ki vse države članice EU spodbuja, naj bodo bolj dejavne pri dajanju na voljo prispevkov iz svojih nacionalnih knjižnic in kulturnih ustanov, da bodo imeli vsi Evropejci in Evropejke neomejen dostop do svoje kulturne dediščine. Cilj, da se na spletišču v kratkem času shrani več kot 15 milijonov del, bo morda pomagal zaščititi evropsko kulturno dediščino, da se prihodnjim generacijam omogoči razvoj evropskega kolektivnega spomina.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Tudi v obdobjih, ko so bila razhajanja in celo sovražnost med državami Evrope najbolj očitni, sta bili evropska kultura in znanost vedno sposobni preseči te meje in se širiti po vsem območju, ki danes tvori Unijo, in celo onkraj tega območja. Edino pošteno je, da se poudari vloga univerz v zvezi s tem. S svojimi verskimi izvori so imele odločilno vlogo pri ponovnem povezovanju ločenih delov tistega, kar je postalo respublica christiana, in pri ohranjanju spomina na vse, ki so bili sposobni preseči razhajanja in doseči, da so njihove zamisli odmevale po vsej celini in od tam po vsem svetu. Kot Portugalec ter dedič jezika in kulture, ki sta se razširila po svetu, podpiram prizadevanja za to, da evropska kultura in znanost postaneta vidnejši in dostopnejši za vse, ki bi ju radi uporabili. V tem smislu je Europeana dedič najboljše evropske tradicije. Upam, da se bo projekt nadaljeval v vzdržni obliki in da bo moja država v skladu s svojo univerzalistično vlogo sodelovala pri njem z obnovljeno zavezo.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Europeana je bila odprta novembra 2008 in njen namen je vsakomur omogočiti spletni dostop do evropske kulturne in znanstvene dediščine. Europeana ima zdaj katalog 6 milijonov digitaliziranih del in cilj je doseči 10 milijonov vnosov do junija 2010. V drugi fazi projekta bo leta 2011 objavljena popolnoma delujoča stran Europeana.eu, ki bo bolj večjezična in bo vsebovala značilnosti semantičnega spleta. Zgolj 5 % vseh digitaliziranih knjig je dostopnih na Europeani in skoraj polovica jih je iz Francije, ki ji sledijo Nemčija (16 %), Nizozemska (8 %) in Združeno kraljestvo (8 %). Vse druge države pa prispevajo po 5 % ali manj. Zaželeno je povečanje prispevkov držav članic. Podpiram poziv, naj Europeana do leta 2015 vsebuje najmanj 15 milijonov različnih digitaliziranih predmetov. Strinjam se, da je treba posebno pozornost posvetiti tistim delom, ki so krhka in bi lahko zelo kmalu propadla, med njimi predvsem avdiovizualnemu gradivu. Treba je najti načine za vključitev avtorsko zaščitenega gradiva, da bodo vključena sodobna dela in dela iz bližnje preteklosti.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Vzpostavitev digitalne knjižnice, muzeja in arhiva evropske kulturne dediščine – od književnih del do drugega gradiva kulturnega in znanstvenega pomena – bo prinesla veliko koristi na področjih izobraževanja, raziskav in kulture. Da bi Europeana koristila širši javnosti s tem, ko bi bila dostopna vsem ne samo v Evropi, temveč tudi v preostalem svetu, je nujno, da zagotavlja brezplačen javni dostop do gradiva, ki se daje na voljo. Prav tako se ne sme pozabiti, da je pomembno, da se dostop zagotovi v formatih in medijih, ki zagotavljajo dostop za invalide.

Obstajajo pa določeni vidiki sprejete resolucije, ki so manj jasni, in drugi, ki niso dovolj razviti. Ni jasno niti, kako se bo določalo, katere kulturne in znanstvene vsebine bodo vključene v Europeano, ali kdo bo to določal, niti, kako se bo upravljalo te vsebine; ta vprašanja so pomembna pri ocenjevanju tega, v kolikšni meri bo Europeana ustrezno predstavljala raznolikost evropske kulturne dediščine.

Še vedno obstajajo dvomi glede tega, kako bodo delovala javno-zasebna partnerstva, ki so predlagana v poročilu, in splošno financiranje kulturnih ustanov, povezanih z Europeano. Menimo, da je kulturna in znanstvena dediščina last vseh in da mora biti brezplačno dostopna vsem prebivalcem; ne sme se je obravnavati kot blago, s katerim je mogoče trgovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Vsem Evropejcem moramo zagotoviti dostop do umetniških in kulturnih zakladov Evrope, ki predstavljajo njihovo dediščino. S tem v mislih se je leta 2008 kljub nekaterim začetnim težavam odprla Europeana, čudovita digitalna knjižnica, ki danes vsebuje skoraj 6 milijonov digitaliziranih del. Danes moramo izboljšati vsebine Europeane, obenem pa zagotoviti spoštovanje intelektualne lastnine. Za konec, osebno pripisujem velik pomen izboljšavam za olajšanje dostopa invalidnih posameznikov do tega orodja; zato bi države članice morale tem ljudem zagotoviti poln in brezplačen dostop do kolektivnega znanja Evrope z dostopnimi formati in ustreznimi tehnologijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Projekt Europeana, digitalno knjižnico Evropske unije, je treba pozdraviti kot pobudo, katere namen je vzpostaviti evropski kulturni forum, ki bo državljanom Evrope zagotavljal obsežen dostop do evropske kulturne dediščine. Projekt kljub temu, da se je začel že novembra 2008, žal ne napreduje, predvsem zaradi ovir pri avtorskih pravicah in okrnjenega financiranja. V končni različici poročila Evropskega parlamenta, ki je bilo sprejeto danes, so koristna priporočila za upravljanje tega projekta v prihodnosti. Prvič, pregledati je treba vrsto financiranja ter pri tem preučiti javno-zasebna partnerstva in prispevke držav članic, ki so zdaj zelo neenakomerni. Drugič, to poročilo nam omogoča, da poudarimo, da je dejanske rezultate mogoče doseči ne samo z obsežno digitalizacijo književnih del, temveč tudi z iskanjem takojšnjih rešitev, ki omogočajo uporabo avtorsko zaščitenih del. To poročilo lahko pomembno prispeva k obstoječemu okviru s predlaganimi predpisi o prikazovanju del, ki mora biti brezplačno, medtem ko bi se prenos del zaračunal po dostopni ceni.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Širjenje evropske kulturne dediščine koristi več sektorjem, med drugim zlasti izobraževanju, znanosti, raziskavam in turizmu. Vendar se ta dediščina sploh ne širi dobro in med državami članicami so velike razlike glede digitalizacije njihove kulturne dediščine za to, da bi se omogočil dostop do nje. Potrebno je skupno prizadevanje, ki bo vodilo do hitrega sprejetja novih tehnologij, ki bodo omogočile hitro zbiranje vse evropske kulturne dediščine v visokokakovostnih digitalnih formatih. To prizadevanje je potrebno za to, da se ta dediščina lahko razširja po svetu in da se tako drugim narodom pomaga dostopati do evropskega kulturnega bogastva.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V digitalni knjižnici Europeana je mogoče dostopati do približno milijona knjig, zemljevidov in fotografij iz držav članic EU. Dejstvo, da komercialni operaterji beležijo znatno več zadetkov z Googlovim iskalnikom knjig in da so pri razvoju bolj napredovali, je logično in povezano z večjo ozaveščenostjo o Googlovem iskalniku knjig. Za hitrejši napredek z Europeano in večjo prepoznavnost digitalne knjižnice moramo najprej v projekt vključiti več univerz in institucij. Šele potem lahko govorimo o več finančnih sredstvih. Čeprav je Europeana pomembna za evropsko kulturno dediščino in znanje, je razumevanje za povečanje sredstev – in tudi za to, da se zagotovijo iz sredstev za gospodarski razvoj – omejeno, zlasti v času finančne krize in ob upoštevanju milijard, ki se namenjajo za pomoč Grčiji. Zato sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. (LT) Geslo EU „Združena v raznolikosti“ je zelo primerno za projekt Europeana. Za to poročilo sem glasoval, ker je to poročilo prvi resni poskus, da se kulturna dediščina vse Evrope predstavi v digitalnem formatu. Evropa ima eno od največjih kulturnih zakladnic na svetu, ki bi po mojem mnenju morala biti dostopna najširšemu spektru družbe. Nekoliko obžalovanja vredno je, da vse države EU niso enako dejavne pri prenosu svoje kulturne dediščine v virtualni prostor. To še posebej velja za nove države članice EU. Omeniti moramo tudi druge težave, ki zaenkrat še niso odpravljene: financiranje projekta, sodelovanje javnega in zasebnega sektorja in najpomembnejše, vprašanje varstva avtorskih pravic. Te težave je treba obravnavati čim prej, da bodo prebivalci Evrope in ves svet lahko dostopali do evropske kulturne dediščine. Upam, da bo poročilo, ki smo ga sprejeli, še pospešilo izvajanje projekta Europeana.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Izglasovanje programa Europeana je podpora prizadevanjem, da se digitalizira kulturna dediščina držav članic. Vendar je zelo pomembno, da se opomni, da je cilj zaščititi elektronski format del kot takih in da se uporabnikom onemogoči spreminjanje teh del. Skratka, cilj ni razviti še en internetni iskalnik; cilj je razviti spletišče, ki bo hkrati muzej, knjižnica in vir znanstvenega znanja. Vendar kulturne dediščine ne bo mogoče digitalizirati brez pomoči držav članic in nacionalnih agencij. 47 % vsebine Europeane je zdaj na žalost iz Francije, medtem ko države, kot je Grčija, ki bi morale biti glede na svojo obsežno kulturno dediščino močno prisotne, predstavljajo le pičel delež digitaliziranega gradiva. Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti varstvu pravic intelektualne lastnine. Digitalizacija pomeni brezplačen dostop državljanov do znanja in znanosti; nikakor pa ne pomeni novega območja delovanja za elektronsko piratstvo in neodgovornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Zamisel o vzpostavitvi virtualne evropske knjižnice sega v leto 2000. Cilj je bil objaviti evropsko kulturno dediščino na spletu, da bi bila bolj dostopna vsem. Kdor koli pomisli na Europeano, pomisli na „kulturo“. Danes Europeana zagotavlja dostop do sedmih milijonov „digitaliziranih predmetov“ (namreč slik, besedil, zvokov in videov), ki so bodisi svetovno znana dela bodisi majhni, skriti zakladi, dosegljivi s klikom na miško. Več kot 1 000 kulturnih ustanov zagotavlja vsebino Europeane in mednje spadajo galerije, centri za arhiviranje, knjižnice in muzeji (med drugim nič manj kot Rijksmuseum, British Library in Louvre). Projekt gotovo še zdaleč ni končan. Nova različica Europeane, ki se trenutno razvija, bo objavljena letos, cilj pa je pred junijem doseči obseg več kot 10 milijonov digitaliziranih predmetov. Da se to doseže, je treba premagati več pomembnih izzivov. Mednje spadajo dolgoročno povečanje obsega vsebine, vključitev več gradiva, za katerega veljajo avtorske pravice, rešitev vprašanja razprodanih del ali del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, iskanje novih metod financiranja, izboljšanje dostopnosti za invalide, zagotavljanje popolnoma večjezične storitve, vsa vprašanja, ki so spretno obravnavana v besedilu, o katerem smo glasovali in ki sem ga zaradi tega podprl.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki. – (PL) Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje podpiram poročilo o Europeani – naslednji koraki. Europeana je z združevanjem virov nacionalnih digitalnih knjižnic Evrope postala digitalna dostopna točka do kulturne in znanstvene dediščine človeštva. Projekt je podprlo Združenje poljskih knjižničarjev. Za učinkovito uresničevanje projekta so potrebna stabilna finančna sredstva, ki bodo zagotavljala sodelovanje nacionalnih knjižnic in splošni dostop do virov Europeane. Zdaj je v digitalizirani obliki na voljo le 5 % evropske kulturne dediščine. Skoraj polovica (47 %) te dediščine je iz Francije, 6 % je je iz Nemčije, iz Nizozemske in Združenega kraljestva pa po 5 %. Projekt predvideva, da bo po juniju 2010 na voljo 10 milijonov digitaliziranih predmetov, leta 2011 pa 15 milijonov. Da bi se to omogočilo, je treba povečati financiranje digitalizacije kulturnih izdelkov, obenem pa zagotoviti tesno sodelovanje imetnikov pravic, kulturnih ustanov ter javnega in zasebnega sektorja. Da bi Europeano lahko uporabljalo čim več ljudi, morajo biti gradiva na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Za povečanje ozaveščenosti o Europeani je potrebna kampanja obveščanja. Portal mora upoštevati tudi potrebe invalidov, ki bi morali dobiti popoln dostop do kolektivnega evropskega znanja. V ta namen morajo Evropska komisija in posamezni založniki invalidom zagotoviti posebne digitalne različice del, kot so avdio vsebine.

 
  
MPphoto
 
 

  Róża Gräfin von Thun Und Hohenstein (PPE), v pisni obliki. – (PL) Mislim, da je odprtje večpredstavnostne internetne knjižnice Europeana izjemno pomemben korak v postopku digitalizacije kulturne dediščine Evrope in sveta. Zato sem podprla poročilo gospe Trüpel.

Projekt daje na voljo več kot štiri milijone in pol knjig, filmov, zemljevidov, revij, fotografij in skladb ter je arhiv, ki za prihodnje rodove hrani gradivo, ki je bilo sprva zapisano na papirju, platnu ali pergamentu. To je izjemno dragoceno tako za navadne državljane kot za raziskovalce, saj lajša dostop do redkih in težko dosegljivih del.

Velika ovira za nadaljnji razvoj Europeane so različne ureditve avtorskih pravic v posameznih državah članicah. Prizadevati si moramo za uskladitev prava, da bo državljanom na voljo čim več del, obenem pa bo zagotovljena poštena obravnava avtorjev. Uspeh projekta bo v veliki meri odvisen od nadaljnje finančne obveznosti držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Vzdržala sem se glasovanja o alternativni resoluciji o Europeani – naslednji koraki, ker je skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) to resolucijo vložila kljub glasovanju, ki je potekalo v Odboru.

Nova resolucija vsebuje velik del prvotne resolucije in zato vključuje spremembe, ki sem jih vložila jaz in so bile sprejete, vendar pa je namen novega besedila predvsem to, da se državljanom odrečejo sredstva za dodajanje vsebine v Europeano prek posebnega prostora ter možnost za razvoj orodij Web 2.0.

Zato nisem podprla ne oblike ne vsebine tega ukrepa.

 
  
  

Poročilo: Marit Paulsen (A7-0053/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Za to poročilo sem glasoval, ker poziva Evropsko komisijo, naj oceni izvajanje trenutno veljavnega akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali (2006–2010) in pripravi nov akcijski načrt za obdobje 2011–2015. V tem poročilu je tudi določba o vzpostavitvi strožjega sistema nadzora in uvedbi učinkovitejših kazni za lastnike živali, ki ne upoštevajo zahtev glede dobrega počutja živali, določenih z zakonom, ter o vračilu dodatnih proizvodnih stroškov, ki so povezani z višjimi standardi dobrega počutja, evropskim kmetom; poročilo se prav tako zavzema za to, da se financiranje teh ukrepov vključi v program subvencij nove skupne kmetijske politike po letu 2013. Naslednji akcijski načrt se mora osredotočiti na splošno evropsko zakonodajo za dobro počutje živali, na evropski center za dobro počutje živali in zdravstveno varstvo živali, na boljše izvajanje obstoječe zakonodaje, na odnos med zdravstvenim varstvom živali in ljudi ter na nove tehnologije.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Menim, da je bil z izvajanjem akcijskega načrta 2006–2010 dosežen napredek na področju dobrega počutja živali, saj je bila večina ukrepov iz tega načrta izvedena zadovoljivo.

Kot članica Odbora, ki spremlja javno zdravje in varnost hrane, sem pozdravila predvsem ukrepe, ki so bili sprejeti za zmanjšanje škodljivih vplivov uporabe antibiotikov v prehrani živali na zdravje ljudi, potem ko so bili leta 2006 prepovedani. To so še dodatni razlogi, zaradi katerih sem glasovala za to poročilo.

Vendar želim poudariti, da mora prihodnji akcijski načrt vključevati več ukrepov za podporo kmetov EU in izboljšanje izvajanja sedanjih predpisov o prevozu živali v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki.(GA) Glasoval sem za poročilo o akcijskem načrtu za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010. Zdravstveno varstvo živali in živine je pomembno za prebivalce Evrope, evropski kmetijski sektor in evropsko gospodarstvo.

Pozdravljam priporočila iz poročila, da je treba v akcijskem načrtu bolj poudariti izvajanje že veljavne zakonodaje. Vsekakor je treba izboljšati izvajanje evropskih pravil in sistemov kaznovanja v zvezi z dobrim počutjem živali, da se v Evropski uniji zagotovi zadovoljiv minimalni standard dobrega počutja živali. Evropski proizvajalci in kmetje imajo visoke standarde. Strinjam se s trditvijo v poročilu, da je treba zagotoviti, da živalski proizvodi, kot je meso, ki se uvažajo v Evropsko unijo, izpolnjujejo enake pogoje dobrega počutja živali, tako da se zagotovijo poštena konkurenca in enakopravni pogoji za vse udeležence na trgu.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za to poročilo, ker je izvajanje evropske politike dobrega počutja živali in zakonodaje še posebej pomembno za to, da se vzpostavijo skupni standardi EU za dobro počutje živali. Dobro zdravstveno varstvo živali in dobra živinoreja nista pomembna samo za dobro počutje živali, temveč tudi za celotno javno zdravje. Glede na to, da se v skladu z zakonodajo EU vse živali obravnavajo kot čuteča bitja, moramo poostriti nadzor dobrega počutja živali in upoštevati standarde za zaščito živali. Na žalost Komisija še ni pripravila konkretne strategije v zvezi s standardi za dobro počutje živali in se je omejila na poročilo, ki je bilo predloženo oktobra 2009. Strinjam se s pozivom Evropskega parlamenta, naj Komisija pripravi nov akcijski načrt 2011–2015 in dodeli potrebna sredstva. V proračunu Evropske unije je treba predvideti zadostna sredstva, ki bodo Komisiji omogočila opravljanje nadzornih nalog, podporo proizvajalcem, kjer je to potrebno, in zadržanje upada konkurenčnosti, s katerim se soočajo proizvajalci zaradi uvedbe novih in spreminjajočih se standardov dobrega počutja živali. Države članice morajo tudi poskrbeti, da bodo vse kršitve pravil EU o dobrem počutju živali učinkovito kaznovane. Tako lahko le s poostritvijo in izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali zagotovimo zaščito živali in preprečimo, da bi se živalski proizvodi, ki niso skladni s pogoji iz splošne zakonodaje, dajali na notranji trg.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Bontes (NI), v pisni obliki. (NL) Čeprav nizozemska Stranka za svobodo (PVV) podpira dobro počutje živali, je to zadeva držav članic in ne EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) V Evropi sta obstajali in še vedno obstajata dejavna želja in dolgoletna tradicija glede dobrega ravnanja z živalmi. Dobro zdravstveno varstvo rejnih živali in visokokakovostna živinoreja sta temeljnega pomena tudi za javno zdravje ljudi. Standardi, ki so v primerjavi s preostalim svetom strogi, so del blagovne znamke evropskih kmetov, tako kot je to na primer kakovost njihovih kmetijskih proizvodov. Zaradi tega moramo narediti vse, da se pripravi pravni okvir, ki bo določil minimalne standarde, ki bodo veljali po vsej Evropi za vse oblike živinoreje. Samo tako bo na notranjem trgu omogočena svobodna in poštena gospodarska konkurenca. Minimalne standarde je treba zahtevati tudi na svetovnem trgu, da se prepreči selitev goveda evropskih živinorejcev iz EU v regije z nižjimi standardi. Pozdravljam predlog poročevalke, naj se višji proizvodni stroški, ki so povezani s strožjimi standardi, povrnejo v okviru podpore iz prihodnjih oblik SKP. Vendar je treba povedati, da pri satelitskem sledenju prevoza živine ni bil dosežen nadaljnji napredek, obžalovanja vredno pa je tudi, da nekateri evropski kmetje ne upoštevajo odobrenih standardov, zlasti v prašičereji. Upoštevati je treba, da so zaradi višjih standardov potrebni večji finančni izdatki in da zato ravnanje neodgovornih kmetov postavlja poštene in odgovorne kmete v podrejen položaj. Zato je nujno, da se uvede možnost ustreznega kaznovanja v primeru kršitve predpisov EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010, v katerem se predlaga vzpostavitev strožjega sistema nadzora in uvedba učinkovitejših kazni za lastnike živali, ki ne upoštevajo zahtev glede dobrega počutja živali, določenih z zakonom. Nujno je, da se evropskim kmetom v okviru nove skupne kmetijske politike povrnejo višji proizvodni stroški, ki so povezani z zahtevnejšimi standardi dobrega počutja živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. (SV) Potem ko smo švedski socialni demokrati nekaj časa oklevali, smo se odločili, da bomo glasovali za to poročilo o dobrem počutju živali v Evropi. Želeli bi si bolj ambiciozen pristop k evropskemu dobremu počutju živali in nočemo, da bi bila ta zaščita formulirana tako, da bi posameznim državam članicam preprečila določitev standardov, ki so višji od standardov v predpisih EU. Vendar smo se odločili, da bomo poročilo šteli za del stalnega procesa, ki bo postopoma omogočil izpolnjevanje teh standardov, zato smo glasovali za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se s poročevalko v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) gospo Jeggle, ki pravi, da je potreben doslednejši pristop k dobremu počutju živali, vendar to ne pomeni, da so potrebni nadaljnji zakoni in predpisi. Poleg tega moram pripomniti – ne da bi zmanjševal pomen vprašanja zaščite dobrega počutja živali –, da preveč predpisov in standardov v končni analizi lahko negativno vpliva na trg.

Ne smemo pozabiti, da več ko je standardov, težje jih proizvajalci izpolnjujejo in manj konkurenčna je živinoreja v Evropi. Poleg tega zaradi prekomerne zaščite živali ne smemo pozabiti na druge vrednote, ki so enako pomembne, in da je pomembno, da se tako kot gospodarska konkurenčnost ohranijo tudi vzdržnost poljedelstva in živinoreje ter celo nekatere nacionalne tradicije.

Po drugi strani pa je treba zdravje ljudi zaščititi pred boleznimi, ki jih prenašajo živali (bodisi prosto živeče živali, hišne živali ali živali, namenjene za prehrano ljudi), in za to so potrebne znanstvene raziskave, ki nam bodo pokazale, kako naj bolje uredimo in zaščitimo javno zdravje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Višja raven dobrega počutja živali od vzreje do zakola lahko pozitivno vpliva na varnost in kakovost proizvodov. Evropski standardi na tem področju so eni od najvišjih na svetu. Vendar izpolnjevanje teh standardov ne sme postavljati evropski proizvajalcev v podrejeni položaj na evropskem trgu. Resnica je, da ti standardi kmetom EU nalagajo operativno, finančno in upravno breme. Za obstoj poštene konkurence v zvezi s proizvajalci, ki niso iz Unije, je potrebna vzajemnost standardov. Zato je treba evropskim kmetom povrniti višje proizvodne stroške, ki so povezani z višjimi standardi dobrega počutja živali. Ta vračila se morajo financirati iz programov subvencij nove skupne kmetijske politike po letu 2013. Poudaril bi, da mora evropsko politiko za zaščito živali spremljati skladna trgovinska politika. Poudaril bi, da vprašanja dobrega počutja živali niso omenjena niti v okvirnem sporazumu iz julija 2004 niti v katerem koli drugem ključnem dokumentu kroga pogajanj Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Dohi. Zato nadaljnji standardi dobrega počutja živali, ki negativno vplivajo na konkurenčnost proizvajalcev, ne smejo biti uvedeni, dokler teh standardov ne sprejmejo naši trgovinski partnerji v STO.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V sprejetem poročilu je več pomembnih vidikov, ki so pozitivni: prvič, da je treba urediti uvoz in zagotoviti, da vse živali in meso, ki se uvozijo iz tretjih držav, izpolnjujejo iste zahteve glede dobrega počutja živali, kot veljajo v EU; drugič, da je treba ustrezno kriti dodatne stroške, nastale zaradi spodbujanja dobrega počutja živali; tretjič, da se prizna omejena zmogljivost za naložbe mnogih malih in srednje velikih proizvajalcev, ki so oškodovani zaradi nepravičnega delovanja verige preskrbe s hrano; in na koncu, da se predlagajo spodbude za regionalno rejo, dajanje na trg in zakol živali zato, da se preprečijo dolgi prevozi rejnih živali ali živali za zakol. Žal poročilo ne priznava, da sedanja skupna kmetijska politika (SKP) spodbuja in daje prednost modelom intenzivne proizvodnje, ki so pogosto nezdružljivi z dobrim počutjem in zdravstvenim varstvom živali. Poročilo bi lahko šlo in bi moralo iti še dlje s kritiko sedanje SKP, zavrnitvijo njenega produktivizma in zagovarjanjem nove kmetijske politike. Poleg tega so v njem predlogi, ki so nerealni in komaj izvedljivi, kot je razvoj satelitskega sistema za sledenje prevozu živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Imam dve pripombi v zvezi s tem poročilom. Čeprav poročevalka svoje logike ne izpelje povsem do konca, je razveseljivo, da se ta parlament končno začenja zavedati številnih težav. Naši proizvajalci in rejci so s tem, ko se zanje določijo zakonita pravila, kaznovani v sistemu globalne ultraproste trgovine, v katerem ima STO socialne, okoljske ali druge pomisleke za netarifne trgovinske ovire. Ali moram koga opomniti, da je ta isti parlament vedno dajal prednost trgovini in da je zato soodgovoren za ta položaj? Preseneča me tudi to, da sploh ni omenjeno nazadovanje zakonodaje, ki ga je vsilila Komisija, zlasti v zvezi z ekološko pridelavo, kar ne vpliva samo na kakovost proizvodov, temveč tudi na dobro počutje živali in zdravje ljudi. Drugič, čas je za priznanje, da je spoštovanje, navajam, „običajev, predvsem v zvezi z verskimi obredi in kulturnimi tradicijami“ lahko v nasprotju s temi standardi, za katere trdite, da jih zagovarjate, ter z resnično evropskimi tradicijami in praksami. Nesprejemljivo je, da lahko neke tuje skupnosti na podlagi tega vztrajajo pri krutih metodah zakola in celo priporočajo kršenje predpisov EU na tem področju.

 
  
MPphoto
 
 

  Dan Jørgensen (S&D), v pisni obliki. (DA) Danski socialni demokrati so glasovali za poročilo o dobrem počutju živali v EU. Podpiramo ambiciozno politiko dobrega počutja živali, ki povečuje stopnjo upoštevanja dobrega počutja živali v skladu s členom 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije – po možnosti v obliki sistema pozitivnih spodbud. Ne podpiramo pa tega, da se evropskemu kmetijskemu sektorju zaradi finančne izgube, povezane z upoštevanjem dobrega počutja živali, avtomatično dodelijo nova sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Menim, da je dobro počutje živali prednostna naloga, ki ima velik vpliv na javno zdravje in evropsko gospodarstvo. Nujno je, da se hitro in učinkovito izvaja dosledna zakonodaja na tem področju ter ustanovi institucija, ki bo usklajevala področje dobrega počutja živali. Zdaj je obstoječi akcijski načrt Skupnosti izveden v zadovoljivi meri, vendar bo v prihodnosti treba več pozornosti nameniti vprašanju prevoza živali in sledenja živalim. Prizadevati si moramo za zmanjšanje razlik med sedanjimi ravnmi standardov dobrega počutja živali v različnih državah Unije, ker zdaj obstajajo velike razlike med življenjskimi razmerami za živali in ker narašča destabilizacija trgov z živino.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam dejstvo, da je Evropa na tem področju dosegla eno od najvišjih ravni na svetu. Vzpostavitev strožjega sistema nadzora in uvedba učinkovitejših kazni za lastnike živali, ki ne upoštevajo zahtev glede dobrega počutja živali, določenih z zakonom, sta nujni, a ker se zaradi takih ukrepov povečajo stroški za kmete, podpiramo subvencije za nadomestila, ki so vključene v ta načrt in v program subvencij nove skupne kmetijske politike po letu 2013. Treba je poudariti, da bi morala EU poleg tega načrta določiti tudi stroga in natančno opredeljena pravila za druge države, ki ne upoštevajo teh standardov in so tako nepoštena konkurenca za kmete EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) EU si že leta prizadeva za standardizirane direktive o zadevah, povezanih z živinorejo. Napredek je bil dosežen zlasti na področju intenzivne živinoreje, vendar je treba opraviti še nekaj dela. V vsakem primeru se zdi smiselno nadaljevati z akcijskim načrtom, predvsem v povezavi z izvajanjem obstoječih zakonov in direktiv. Glede tega je očitno treba ponovno omeniti problem z uvozom psov z vzhoda, v zvezi s čimer še niso zaprte vse vrzeli v obstoječih predpisih. Bolne in zanemarjene živali, ki so večinoma veliko prezgodaj ločene od mater, se prevažajo na zahod v najbolj klavrnih pogojih, da bi se tu prodale za veliko denarja. To poročilo je treba šteti za pozitiven korak v pravo smer in zato sem glasoval zanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Søren Bo Søndergaard (GUE/NGL), v pisni obliki. (DA) Glasoval sem za samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali (poročilo gospe Paulsen), ker v celoti podpiram cilj, da se v EU okrepi dobro počutje živali.

Vendar v poročilu ni jasno, ali bo EU vzpostavila največjo možno uskladitev na tem področju. Nikakor ne bi mogel podpreti prihodnjega predloga, ki bi državam članicam preprečil, da bi pripravile obvezne standarde za dobro počutje živali, ki bi bili boljši od standardov, o katerih smo se sposobni dogovoriti na ravni EU.

Nasprotno, menim, da je za nadaljnje prizadevanje za boljše dobro počutje živali nujno, da so na tem področju lahko na čelu države članice.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem za poročilo gospe Paulsen o zakonodaji o dobrem počutju živali. Vendar bi rada poudarila, da je pomembno, da ta zakonodaja predstavlja minimalne standarde. Države članice in regije morajo imeti možnost za izvajanje korenitejše zakonodaje o dobrem počutju živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo, o katerem smo glasovali danes, objektivno in kritično ocenjuje rezultate akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 ter določa realistične in nujne cilje za rast – v smislu napredka – proizvodnje in porabe živil v Evropski uniji. Točka, ki bi jo rad izpostavil, je priznanje, da proizvodi boljše kakovosti pomenijo večje stroške za proizvajalce, zlasti primarne proizvajalce, kar pa običajno ne pomeni večjega povpraševanja na trgu, saj le peščica potrošnikov izbere dražje proizvode.

Poročilo zato poudarja, da je treba tem istim proizvajalcem dati nadomestilo za njihova prizadevanja. Omeniti je treba tudi namen, da se za proizvode tretjih držav določijo predpisi, ki veljajo za proizvode EU, saj to zagotavlja pošteno in uravnoteženo konkurenco v trgovini. Za konec, zdi se mi pomembno zagovarjati ustanovitev evropskega usklajevalnega organa in sprejetje splošne in skupne zakonodaje, da se uskladijo najboljše prakse in vzpostavijo nadzorni mehanizmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Daniël van der Stoep (NI), v pisni obliki. (NL) Čeprav nizozemska Stranka za svobodo (PVV) podpira dobro počutje živali, je to zadeva držav članic in ne EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) Danes smo sprejeli pomembno resolucijo o oceni akcijskega načrta Evropske komisije za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010. Visoki standardi za zdravstveno varstvo živali niso potrebni samo zaradi etičnih argumentov, temveč tudi zaradi skrbi za varnost in kakovost živalskih proizvodov in to nedvomno vzpostavlja pozitivno, zanesljivo evropsko kmetijsko znamko.

 
  
  

Poročilo: Stéphane Le Foll (A7-0060/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Ashworth (ECR), v pisni obliki. − Čeprav podpiramo ukrepe za upravljanje in varstvo evropskih gozdov, ne podpiramo vzpostavitve nove evropske gozdarske politike, ki bi pristojnosti na tem področju prenesla na Evropsko unijo. Poročilo se nanaša tudi na direktivo o varstvu tal, zakonodajo, ki ji delegacija britanskih konzervativcev nasprotuje, saj s tlemi lahko najbolje gospodarijo države članice, ker uporaba istih pravil za vsa tla od severne Finske do južne Grčije ne bo prav nič koristila kmetom v Združenem kraljestvu. Kmetje Združenega kraljestva že izpolnjujejo zelo visoke prostovoljne standarde za gospodarjenje s tlemi in so standarde še izboljšali. Direktiva o varstvu tal, kakor jo je predlagala Evropska komisija, je bila z veliko vidikov pomanjkljiva, britanskim kmetom, za katere menimo, da znajo bolje upravljati svoja zemljišča kot evropski birokrati, pa bi prinesla samo še več predpisov, več stroškov in manj prilagodljivosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Menim, da je bistvena kakovost poročila o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah to, da združuje varstvo okolja in spodbujanje močnejšega evropskega kmetijskega sektorja. Dejansko mora kmetijski sektor odločno napredovati v smeri proizvodnih sredstev, ki so bolj spoštljiva do okolja in bolj trajnostna.

Vendar ti cilji nikakor ne smejo biti pretveza za oslabitev kmetijstva v EU. Zato moramo zagotoviti boljšo uporabo sredstev in sledljivost proizvodov. Tako sem glasovala za to poročilo, ker upošteva ta ravnovesja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − To poročilo sem v celoti podprl. Bližajoča se reforma SKP bo morala upoštevati številna vprašanja, vključno s podnebnimi spremembami. Že zdaj je jasno, da bodo podnebne spremembe negativno vplivale na kmetijstvo EU, zlasti v južnih in jugovzhodnih regijah. Tako bo nova SKP morala odgovarjati vse glasnejši javnosti, ki zahteva bolj trajnostno kmetijsko politiko. Ta politika se trenutno z okoljskimi vprašanji ne ukvarja povezano. Novih izzivov, kot so podnebne spremembe, upravljanje vode, obnovljivi viri energije in biotska raznovrstnost, se v pregledu SKP ni dovolj upoštevalo. Prepričan sem, da mora SKP postati prehranska in okoljska kmetijska politika s pravičnejšimi in bolj trajnostnimi sistemi pomoči za proizvodnjo, obenem pa zagotoviti vzdrževanje površin na podeželju, ohranjanje biotske raznovrstnosti, zajemanje ogljika in zanesljivo preskrbo s hrano.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Skupna kmetijska politika je ključno področje v boju proti podnebnim spremembam v naslednjih letih. Poročilo, ki ga je predložil gospod Le Foll, v skladu s tem preudarno umešča podnebno vprašanje v središče SKP.

Podnebne spremembe so kmetijstvu zadale dvojni udarec. Kmetijstvo je prvo, ki občuti posledice zaradi večjega števila suš in naravnih nesreč. Vendar je tudi izvor 9 % emisij toplogrednih plinov v Evropi. Evropski parlament dokazuje, da so uspešni ukrepi v našem dosegu.

Dušikova gnojila, ki jih uporabljajo kmetje, so pomembni onesnaževalci z emisijami CO2. Z načrtovanjem njihove uporabe, s spodbujanjem gnojil na osnovi organskih odpadkov in s poudarjanjem ekološkega kmetovanja bomo močno zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Tudi metan iz živalskih iztrebkov je obnovljiv vir energije. Poleg tega so evropski gozdovi in tla neverjetni zbiralniki CO2.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je največja uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu, vendar pozdravljam tudi spodbudo notranji proizvodnji z minimalnim vplivom na podnebne spremembe. Sklepi iz poročila, o katerem je Evropski parlament razpravljal v sredo, nas opozarjajo na to, da ima uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav veliko škodljivejši vpliv na okolje kot notranja proizvodnja, za katero veljajo strožji predpisi o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, ki prispevajo k podnebnim spremembam.

Kmetijstvo je bilo in bo glavni vir hrane na svetovni ravni. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se mora kmetijska proizvodnja v naslednjih 40 letih povečati za 70 %, da bo izpolnila potrebe svetovnega prebivalstva. Evropska unija mora začeti pripravljati politike ali pa nujno izvajati obstoječe politike, da prepreči dolgoročno krizo. Te politike morajo biti podprte z ambicioznimi cilji za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida s škodljivim vplivom na okolje, ker se vrtimo v začaranem krogu. Po podatkih strokovnjakov bo kmetijstvo, ki se izvaja brez upoštevanja njegovega vpliva na okolje, povzročilo globalno segrevanje, kar bo vodilo do velikih težav, celo v smislu dolgoročnega izvajanja kmetijstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropsko kmetijstvo prispeva k doseganju ciljev Unije za blažitev podnebnih sprememb za leto 2020. Emisije toplogrednih plinov so se zmanjšale zaradi povečane učinkovitosti kmetijstva EU, stalnih inovacij, uporabe novih tehnik, kot je skladiščenje CO2 v tleh, ter razvoja proizvodnje obnovljive in trajnostne energije. Inovacije morajo zato imeti pomembnejšo vlogo pri zmanjševanju vpliva kmetijstva na podnebne spremembe in okoljskih posledic kmetijstva. Pozivam k uporabi evropskih sredstev iz kmetijskega sektorja za razvoj tehnologije, da se ta sektor prilagodi boju proti podnebnim spremembam. Vloga kmetijstva v procesu boja proti podnebnim spremembam mora upoštevati konkurenčnost kmetijskega in živilskega sektorja EU na svetovnem trgu, zato je treba najti rešitve, ki konvencionalnemu kmetijstvu omogočajo, da prispeva k trajnostnemu upravljanju okolja, obenem pa ga ščitijo pred špekulacijami z živili na trgu blaga in protekcionizmom mednarodne trgovine.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Delegacija Demokratičnega gibanja v Evropskem parlamentu pozdravlja sprejetje poročila o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah. Delegacija odobrava poudarjanje novih izzivov, s katerimi se bo morala spoprijeti skupna kmetijska politika, kot so podnebne spremembe, vprašanje vode, obnovljivi viri energije, biotska raznovrstnost in gospodarjenje s tlemi (zajemanje ogljika, sposobnost zadrževanja vode in mineralnih snovi, biološko življenje in tako naprej). Delegacija Demokratičnega gibanja je v enakem duhu želela, da bi bila vzpostavljena skupna evropska gozdarska politika, tako da bi se spodbudilo trajnostno upravljanje gozdov in gozdarske proizvodnje ter bolje izkoristili prispevki lesne industrije in njen gospodarski razvoj. Vse to so bistvena vprašanja. V prihodnji kmetijski politiki bo moral biti prostor zanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o kmetijstvu EU in podnebnih spremembah, ker so v poročilu predloženi posebni ukrepi, ki lahko prispevajo k temu, da kmetijstvo postane bolj trajnostno. Kmetijstvo je ena od dejavnosti, ki so najbolj prizadete zaradi podnebnih sprememb, pa tudi ena od dejavnosti, ki največ prispevajo k emisijam CO2. Prihodnji pregled skupne kmetijske politike mora spodbuditi razvoj praks, ki omogočajo boljšo prilagojenost evropskega kmetijstva posledicam podnebnih sprememb, obenem pa prispevajo tudi k upočasnitvi podnebnih sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. (SV) Švedski socialni demokrati smo glasovali proti delu poročila, ki poziva k skupni gozdarski politiki v EU. Menimo, da bi morale države članice še naprej odločati o zadevah, povezanih z gozdarsko politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kmetijstvo je odgovorno za 9,3 % vseh emisij CO2 v Evropski uniji, medtem ko je bilo leta 1990 odgovorno za 11 % teh emisij. Priča smo bili stalnemu in postopnemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in kmetijstvo je pozitivno prispevalo k izpolnitvi ciljev za zmanjšanje emisij, ki jih je določila Evropska unija.

Poleg tega moram poudariti, da je treba okoljska vprašanja v zvezi s kmetijskim sektorjem, čeprav so upravičena in potrebna, ustrezno uskladiti z učinkom predlogov v smislu trajnosti in produktivnosti kmetijstva. Ravno zaradi tega je treba pri reformi skupne kmetijske politike pozorno preučiti odnos med kmetijstvom in varstvom okolja, pri tem pa se ne sme pozabiti, da kmetijstvo poleg tega, da negativno vpliva na okolje (predvsem zaradi emisij CO2), tudi odločilno prispeva k ohranitvi in upravljanju naravnih virov, zeleni rasti ter upravljanju pokrajine in biotske raznovrstnosti. To so ugodni stranski učinki kmetijstva, ki jih je treba ustrezno upoštevati pri vseh predlogih za preučitev odnosa med kmetijstvom in okoljem.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Kmetijstvo je neposredno vključeno v vprašanje podnebnih sprememb, saj prispeva del emisij toplogrednih plinov, obenem pa je samo prizadeto zaradi podnebnih sprememb. Negativne posledice podnebnih sprememb se že občutijo, saj suše in erozija tal povzročajo velike težave, zlasti v južnih državah članicah. Vendar kmetijstvo lahko prispeva tudi k boju proti podnebnim spremembam in ima velik potencial za trajnostni razvoj. Zato mora skupna kmetijska politika spodbujati kmetijske prakse, ki omejujejo emisije in/ali izboljšujejo fiksiranje ogljika, saj sta kmetijstvo in gozdarstvo glavna gospodarska sektorja, ki lahko zajemata CO2, ki nastaja zaradi človekovih dejavnosti, ter ga shranjujeta in skladiščita v zemlji. Napredovati moramo v smeri bolj trajnostnega kmetijstva, kar pomeni večjo učinkovitost. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bi se morala tudi svetovna proizvodnja hrane do leta 2050 povečati za 70 %, da bi bilo mogoče obvladovati povečanje števila svetovnega prebivalstva. Proizvesti bomo morali več, vendar na trajnostni način, za kar so potrebni večja učinkovitost, sprejetje najboljših tehnik in praks ter povečanje naložb v znanstvene raziskave za to področje.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Preučitev posledic podnebnih sprememb za kmetijstvo je ustrezno vprašanje, tako kot je ustrezno, povsem upravičeno in potrebno, da kmetijska dejavnost postane bolj združljiva z ohranjanjem vrste stvari naravnega in kulturnega pomena, kot so tla, pokrajina in biotska raznovrstnost. Vendar zaradi teh vprašanj ne smemo pozabiti, da je glavna vloga kmetijstva proizvodnja hrane, ta vprašanja pa tudi ne smejo biti pretveza za spremembe skupne kmetijske politike (SKP), ki poslabšujejo že zdaj resno in nesprejemljivo odvisnost različnih držav od uvoza hrane, tako držav članic – kakor je primer Portugalske – kot tretjih držav. Takšna odvisnost ogroža neodvisno in zanesljivo preskrbo prebivalcev teh držav s hrano v imenu domnevno nedotakljive “konkurenčnost[i] kmetijske in živilske industrije EU na svetovnem trgu”. V tem poročilu bi moralo biti vsaj nekaj vrstic namenjenih temu, da je treba opustiti produktivistični model, ki je oblikoval zaporedne reforme SKP, ter žalostnim socialnim in okoljskim posledicam tega modela; na žalost to ni omenjeno niti z eno besedo. V času, ko se soočamo s poskusi Evropske komisije, da bi vsilila interese kmetijsko-živilskih multinacionalk v zvezi s širitvijo gensko spremenjenih kultur, bi se moralo poročilo izogniti tudi vsem nejasnostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Podprla sem poročilo mojega kolega francoskega socialista gospoda Le Folla, ker poročilo zagovarja zamisel, da se mora evropsko kmetijstvo še naprej prilagajati, kakor se je že začelo, posledicam podnebnih sprememb in pripravljati na vpliv, ki ga bodo te spremembe imele v prihodnosti na mnoge regije Evropske unije. Dejansko ima kmetijstvo odločilno mesto in vlogo v boju proti globalnemu segrevanju. To je bistveno vprašanje, ko gre za to, da se zagotovi zanesljiva preskrba s hrano in da se stopi na pot do trajnosti. V tem okviru mora SKP po letu 2013 nujno vključevati to „podnebno“ razsežnost z zagotavljanjem rešitev in pomoči za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, s spodbujanjem skladiščenja ogljika v tleh, z razvijanjem proizvodnje obnovljive in trajnostne energije ter z najvišjim možnim povečanjem fotosinteze.

 
  
MPphoto
 
 

  Dan Jørgensen (S&D), v pisni obliki. (DA) Danski socialni demokrati so glasovali za poročilo (A7-0060/2010) o kmetijstvu in podnebnih spremembah. Podpiramo ambiciozno kmetijsko politiko, ki bo evropski kmetijski sektor opremila za spopadanje s podnebnimi spremembami, vendar ne podpiramo tega, da se evropski kmetijski politiki dodelijo nova sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. (PL) Pri vprašanju podnebnih sprememb se kmetijstvo ne bi smelo obravnavati kot škodljiva gospodarska panoga. Ravno nasprotno, obravnavati bi ga bilo treba kot industrijo, ki nima samo najboljših možnosti za prilagoditev spremembam ekosistema, temveč omogoča tudi učinkovit boj proti škodljivim učinkom globalnega segrevanja. Zdaj smo priča znatnemu znižanju ravni emisij CO2 v kmetijstvu v primerjavi s preteklimi desetletji. Naložbe v razvoj podeželja in tako v drugi steber SKP bodo omogočile boljše izobraževanje kmetov, tehnološko posodobitev kmetij in tudi primeren nadzor in kontrolo okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Rezultat ustreznega upravljanja kmetij bosta zajemanje ogljika in večja zanesljivost preskrbe s hrano. Inovativne raziskave in ustrezne naložbe v okviru SKP bodo pomagale, da bo kmetijstvo postalo močno orodje v boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju ozračja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To poročilo podpira produktivizem in liberalizem, kar je v nasprotju s splošnim interesom. Ta je odvisen od spoštovanja ljudi in našega ekosistema. Produktivizem in kapitalizem ne dopuščata ničesar od tega. Vendar se s prednostjo, ki se daje kratkim stikom (čeprav se jih ne imenuje tako), prednostjo, ki se daje obnovljivim virom energije, pregledom dragih namakalnih sistemov ali celo poimenovanjem blažitve posledic podnebnih sprememb kot „javno dobro“ preveč popušča našim argumentom, da bi bilo to mogoče spregledati.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Podnebne spremembe so postopoma postale resničnost, s katero se bomo morali vsi spopasti kot s prednostno nalogo za politiko EU. Pojav podnebnih sprememb škoduje kmetijstvu, kar po nedavno objavljenih poročilih kaže na zelo nespodbudne obete za ta sektor. Očitno bodo podnebne spremembe najbolj prizadele predvsem države južne Evrope. Nujno je, da se skupna kmetijska politika z ustreznimi ukrepi odzove na podnebne spremembe in podpre boljše upravljanje virov. Optimizacija vodnih virov, izbira sort, izbranih zaradi njihove odpornosti proti podnebnim spremembam in boleznim, zaščita tal pred erozijo, ohranjanje pašnikov, povečano pogozdovanje, sanacija uničenih površin, boljše gospodarjenje z gozdovi, tako da se omeji nevarnost požarov, ter novi ukrepi za spremljanje in nadzor bolezni so izjemno pomembni ukrepi za prilagoditev evropskega kmetijstva posledicam globalnega segrevanja. Kmetje bodo čedalje bolj odvisni od stanja podnebja, zato odobravamo vse ukrepe, ki odpravljajo to težavo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rovana Plumb (S&D), v pisni obliki. – (RO) Za to poročilo sem glasovala, ker menim, da je kmetijstvo proizvodni sektor, ki je prizadet zaradi posledic podnebnih sprememb in izpostavljen pritisku, ki je povezan s tem. Obenem pa je ta sektor neposredno povezan s cilji za blažitev posledic podnebnih sprememb s tem, ko pomaga zmanjševati emisije toplogrednih plinov ter ohranjati in zagotavljati zadovoljivo upravljanje vodnih virov ali pa spodbuja proizvodnjo ter decentralizira trajnostne in obnovljive vire energije. V zvezi s tem lahko države vzhodne Evrope z zelo razvitimi kmetijskimi sektorji v celoti izkoristijo razvoj industrije biogoriv ter tako prispevajo k rasti prihodkov na podeželju in ustvarjanju „zelenih“ delovnih mest (na primer, predvideva se, da bo do leta 2020 v kmetijskem sektorju ustvarjenih 750 000 delovnih mest, povezanih z obnovljivimi viri energije).

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Dobrodošle so vse pobude, ki so namenjene zmanjšanju globalnega segrevanja. To je nadaljevanje včerajšnjega dogajanja v Evropskem parlamentu, kjer se je 1 500 izvoljenih uradnikov iz večjih evropskih mest zavezalo, da bodo do leta 2020 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za več kot 20 %. Današnje sprejetje poročila gospoda Le Folla o prilagoditvi evropskega kmetijstva podnebnim spremembam je v skladu s tem pristopom. Ne pozabimo, da je kmetijski sektor odgovoren za skoraj 10 % emisij CO2. Kmetijstvo lahko veliko pridobi s predvidevanjem škodljivih posledic podnebnih sprememb v zvezi s poplavljenimi območji, krčenjem kmetijskih površin, krčenjem gozdov in nepredvidljivimi pridelki. Zato je treba graditi na trajnostnem vidiku kmetijstva. Spodbujanje razumne uporabe gnojil in pesticidov bo skupaj s povečanjem raznolikosti kmetijske proizvodnje in živinoreje kmetom zagotovilo veliko več samostojnosti in izboljšano kapitalsko podlago. Očitno je, da mora evropsko kmetijstvo imeti pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Obstaja več možnosti: uporaba ponorov ogljika, oskrba z energijo iz obnovljivih virov in nove namakalne tehnike. Te zamisli je treba le še pretvoriti v konkretne politike in jih vključiti v spremenjeno SKP po letu 2013.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Glasovala sem proti temu poročilu. Razlog za to je, da gospod Le Foll zagovarja skupno gozdarsko politiko. Gozdarska politika je nacionalna zadeva: države članice EU se med seboj zelo razlikujejo. Menim tudi, da razen v zvezi s čezmejnimi okoljskimi vprašanji ni primerno, da bi se o kmetijski politiki odločalo na ravni Unije, še posebej ne po širitvi EU na 27 držav. Vendar želim, da so odločitve, dokler obstaja skupna kmetijska politika EU, čim boljše in da so jasno namenjene obravnavanju podnebnih sprememb. Zelo sem naklonjena mnogim predlogom gospoda Le Folla za obravnavanje podnebne grožnje, ključnega vprašanja našega časa, vendar je priporočanje skupne gozdarske politike napačna pot.

 
  
MPphoto
 
 

  József Szájer (PPE), v pisni obliki. − Za zapisnik: kot „chief whip“, vodja skupine PPE, odgovoren za glasovalno disciplino, izjavljam, da je skupina PPE sprva nameravala glasovati proti odstavku 18/2 (poimensko glasovanje). Skupina je naredila tehnično napako.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospoda Stéphana Le Folla. Tako sem glasoval, ker sem prepričan, da bo imelo kmetijstvo pomembno vlogo pri težavah, povezanih z obravnavanjem globalnega segrevanja. Naše kmetijstvo bo pomagalo Evropski uniji pri izpolnjevanju njenih ciljev glede zmanjšanja emisij. Pozdravljam sprejetje odstavkov 18 in 20 glede spoštljivega odnosa in izboljšanja kakovosti tal s fiksiranjem ogljika ter uporabe biomase za ogrevanje, ki lahko znatno zmanjšata škodljiv vpliv podnebnih sprememb. Trdno sem prepričan, da bo SKP sčasoma postala bolj trajnostna. Podpiram okolju prijazno skupno kmetijsko politiko!

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Podnebne spremembe lahko prizadenejo kmetijstvo: lahko pride do pomanjkanja vode, lahko se pojavijo nove bolezni in lahko se pregreje živina. Kmetijstvo lahko pomaga upočasniti podnebne spremembe, vendar mora biti pripravljeno tudi na prilagoditev posledicam globalnega segrevanja. Skupna kmetijska politika (SKP) mora priznati posledice globalnega segrevanja in sprejeti ukrepe za zmanjšanje podnebnih sprememb. To je mogoče doseči s spodbujanjem čistih in obnovljivih virov energije, z zagotavljanjem geološkega skladiščenja ogljikovega dioksida ter z omejitvijo emisij toplogrednih plinov. Vendar stroški, povezani s prilagoditvijo SKP in zmanjšanjem podnebnih sprememb, še niso jasni. Potrebna je temeljita analiza gospodarske koristi. Podnebne spremembe so resnična grožnja, vendar je kratkoročno potrebno boljše upravljanje virov. Širitev EU je zelo vplivala na kmetijstvo EU. 6 milijonom kmetov obstoječe EU se je pridružilo še 7 milijonov kmetov. Podeželje predstavlja 90 % ozemlja EU in več kot polovica tega območja je vključena v kmetijsko dejavnost. Že samo to dejstvo poudarja pomen kmetijske dejavnosti za naravno okolje EU. Na konferenci v Varšavi februarja 2010 so Litva in še osem držav članic EU podpisale izjavo o novi SKP kot nadaljnji izraz solidarnosti in spoštovanja. Evrope ne smemo deliti na „nove“ in „stare“ države članice; pokazati moramo solidarnost. Za zagotovitev stabilnega in poštenega prihodka za evropske kmete po letu 2013 in za zmanjšanje podnebnih sprememb potrebujemo močno evropsko kmetijsko politiko.

 
  
  

Poročilo: Herbert Dorfmann (A7-0056/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to odlično poročilo Italijana gospoda Dorfmanna o procesu, ki ga je začela Evropska komisija, da bi revidirala merila za odobritev statusa „kmetijskega zemljišča z naravnimi omejitvami“ in zato izravnalnega nadomestila za trajne naravne omejitve (ICHN). Še posebej bi morali poudariti pomen odstavka 18 tega poročila, ki že odklanja podporo merilom, ki jih je predlagala Evropska komisija: „poudarja, da je mogoče končno mnenje o izbrani osnovni teritorialni enoti ter merilih in mejnih vrednosti, ki jih je predlagala Komisija, podati šele, ko bodo na voljo podrobni zemljevidi, ki jih bodo izdelale države članice [...]“.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki.(GA) Glasoval sem za poročilo gospoda Dorfmanna o kmetijski dejavnosti na območjih z naravnimi omejitvami (območjih z omejenimi možnostmi).

Približno 75 % ozemlja na Irskem je določenega za območje z omejenimi možnostmi in sedanja shema zagotavlja pomoč približno 100 000 kmečkim družinam. Ta shema je nujna za preživetje in razvoj podeželja, za boj proti opuščanju zemljišč ter za zaščito biotske raznovrstnosti in varstvo okolja. S pravilnim financiranjem lahko ta shema zagotovi dohodkovno pomoč za kmete, ki kmetujejo v zelo težkih razmerah.

Ker je kmetijska dejavnost na Irskem omejena zaradi mraza in vlažnih vremenskih razmer, sem zadovoljen, da poročilo omenja težave, povezane s kmetijsko dejavnostjo na vlažnih tleh, ki jih ni mogoče obdelovati. Prav tako pozdravljam omembo „dni za obdelavo tal“, ki prispeva k upoštevanju medsebojnega vpliva vrste tal in podnebja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Menim, da bo uporaba enotnih meril poenostavila izvajanje sheme plačil za območja z naravnimi omejitvami po vsej Evropski uniji ter zagotovila večjo preglednost in enotno obravnavanje upravičencev teh shem podpore.

Nadvse pomembno je, da se ta podpora osredotoči na območja, ki so najbolj prizadeta zaradi opuščanja zemljišč. Obenem je treba kot del izvajanja upoštevati naslednja merila: nastati ne smejo nobeni dodatni stroški in upoštevati je treba vpliv, ki ga bo imela sprememba razmejitve na območjih, kjer ima kmetijstvo ključno vlogo v lokalnem gospodarstvu. V zvezi s tem menim, da je ustrezno, da se na območjih, na katere bo vplivala sprememba razmejitve, sprejmejo ukrepi, katerih namen je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja in spodbuditi raznolikosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Dušek (S&D), v pisni obliki.(CS) Namen poročila o podpori za podeželske regije z omejenimi možnostmi je ponovno opredeliti območja EU z omejenimi možnostmi ter spremeniti njihovo finančno in strukturno pomoč. Države članice so kot območje z omejenimi možnostmi do zdaj določile več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč v EU, zato je nujno, da se ponovno opredelijo pojmi in pogoji, ki veljajo za taka zemljišča. Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada državam članicam v okviru izboljšav okolja in podeželja omogoča plačila zaradi naravnih omejitev na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi možnostmi. Ta plačila morajo v okviru neprekinjene uporabe kmetijskih zemljišč prispevati k ohranjanju podeželja in podpori sistemov sonaravnega kmetovanja ter biti namenjena povračilu dodatnih stroškov in izpada dohodka. Revizija je pokazala, da države članice območja z začasno omejenimi možnostmi določajo na podlagi mnogih različnih meril in da ta lahko vodijo do različnih odzivov in različnih ravni plačil med posameznimi državami članicami. Zato pozdravljam predlog poročevalca, da se državam članicam pusti nekaj prostora za pregled novih meril pred začetkom plačil. Vendar bi bilo treba to časovno omejiti, saj bi se celoten proces reforme zaradi apatije nekaterih držav članic lahko zelo zavlekel, kar ne bi samo negativno vplivalo na plačila iz teh skladov, temveč bi tudi prispevalo k zmedenemu pravnemu okolju v posameznih državah članicah. Podpiram celotno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Pomoč za podeželska območja z omejenimi možnostmi je bistveni del drugega stebra skupne kmetijske politike (politike za razvoj podeželja), saj je razumljivo, da se regije z naravnimi omejitvami obravnavajo s posebnimi orodji in politikami.

Komisija v tem sporočilu predlaga, da se skladno s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 „druga območja z omejenimi možnostmi“ opredelijo v skladu z objektivnimi merili. V ta namen predlaga osem meril za tla in podnebje, ki pri prekoračitvi določenih mejnih vrednosti pomenijo resne omejitve za evropsko kmetijstvo: merila za podnebje (dolgotrajne nizke temperature ali velika vročina), biofizikalna merila (slabo drenirana tla, kamnita, peščena ali ilovnata tla; malo koreninskega prostora; slana tla) in zemljepisna merila (območja z zelo neugodnim razmerjem vlage ali velikim naklonom terena). Ta opredelitev objektivnih meril je dobra, vendar je merila treba preskusiti na terenu, da se preveri njihova zanesljivost in prilagodljivost dejanskim razmeram in specifičnim lastnostim vseh naravnih območij.

Preučiti je treba tudi možnost prehodnega obdobja z lastno shemo za vse regije, ki niso več opredeljene kot območje z omejenimi možnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpora za podeželska območja z omejenimi možnostmi je bistveni del politike za razvoj podeželja. Zagovarjam dodelitev ustreznih nadomestil območjem z omejenimi možnostmi za to, da kmetje pomagajo ohranjati podeželsko okolje in se lotijo trajnostnega kmetijstva, ki zagotavlja javne dobrine, kot so pokrajine, kakovost vode in zraka ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ta pomoč omogoča socialno in teritorialno kohezijo, ohranja podeželje in mu zagotavlja status območja, ki ima bistven gospodarski in naravni pomen. Tisto, kar se obravnava v tem poročilu, so merila za „druga območja z naravnimi omejitvami“ v skladu s členom 50(3)(a) Uredbe (ES) št. 1698/2005. Skupina strokovnjakov je opredelila osem meril za tla in podnebje, ki pri prekoračitvi določenih mejnih vrednosti pomenijo resne omejitve za evropsko kmetijstvo. Strinjam se, da je treba upoštevati tudi zemljepisno merilo „izoliranost“, ker je to naravna omejitev. Upam, da države članice pri določanju območij z naravnimi omejitvami lahko uporabijo objektivna merila za tla, ki so prilagojena pogojem v njihovem naravnem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pozitivno je, da obstaja mnenje, da „morajo biti nadomestila za območja z omejenimi možnostmi vezana na aktivno obdelovanje zemlje“ in da „zgolj in samo biofizikalna merila mogoče ne bodo primerna“. Dragocena se nam zdi tudi vključitev zemljepisnega merila „izoliranost“ in izjave, da „se lahko kumulativna uporaba sprejetih meril izkaže kot nujna“. Vendar so ti vidiki v nasprotju z drugimi vidiki v poročilu, še posebej z opredelitvijo „prehodn[ega] obdobj[a]“ za prilagoditev novim merilom; z drugimi besedami, tihi pristanek na nova merila, ki jih je predlagala Komisija. V celoti nasprotujemo temu, da bi se nova merila odražala v prihodnjem razvoju skupne kmetijske politike (SKP), kot se prav tako zagovarja tam, tako da bi ta politika ostala na področju razvoja podeželja s sofinanciranjem; z drugimi besedami, ohranitev drugega načina diskriminacije med državami. Če bi se predlog Komisije izvajal, bi zelo škodil interesom južnih držav, zlasti Portugalske. Zato opozarjamo, da je treba pri pripravi SKP popraviti ta predlog ter prikazati in oceniti uporabo ne samo sklopa biofizikalnih, temveč tudi družbenogospodarskih meril, kot so: BDP na prebivalca, prihodek na delovno enoto družine in kazalniki dezertifikacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) To poročilo poudarja pomen, ki ga bo nova skupna kmetijska politika imela za vse države članice. Zaščita območij z naravnimi omejitvami bo ena od glavnih točk te politike, ki jo bodo izvajale EU in regije držav članic, s čimer bo subsidiarnost začela veljati v praksi. Komisija EU mora upoštevati to subsidiarnost, zlasti pri določanju parametrov, ki bodo opredeljevali ta območja. Komisija ne sme zanemariti dejstva, da bo sanacija območij z naravnimi omejitvami konkretno pomagala kmetijam, ki jih je prizadela sedanja velika kriza, in da bo pomagala ohraniti okolje v dobrem stanju. Naj vas opomnim, da mora biti vse to izvedljivo ne samo v teoriji, temveč tudi v resničnosti z dodelitvijo ustreznih sredstev za zaščito in ponovni razvoj teh območij. S tem bi lahko oživili in spodbudili gospodarski razvoj kmetijstva na vseh območjih s potencialom za rast, določili sekundarne učinke na trgu, kot je kmetijska proizvodnja živil, značilnih za območje, ter zaščitili pokrajino in okolje. Zahvaljujem se gospodu Dorfmannu in mu čestitam za odlično poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki. (PL) Da bi dosegli pravične in enotne pogoje za vse kmete v Evropski uniji, kar bi nedvomno moral biti glavni cilj reforme skupne kmetijske politike, bi bilo treba poskrbeti tudi za območja z naravnimi omejitvami. Za uskladitev zakonodaje, ki določa območja, ki so upravičena do prejemanja plačil, je treba predvsem uskladiti merila za določitev takih območij. Tega cilja ne bo mogoče doseči brez tesnega sodelovanja z državami članicami. Pragmatizem, ki ga predlaga avtor poročila s tem, ko dopušča, da posamezne države opredelijo biofizikalna merila, lahko predstavlja grožnjo v obliki poskusov vsiljevanja posebnih nacionalnih interesov. Vendar bi morala ta rešitev, dokler Komisija skrbi za upoštevanje predpisov evropskega pravnega okvira, zagotavljati znatno boljše objektivno določanje območij, o katerih razpravljamo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da je več kot polovica kmetijskih zemljišč v EU (54 %) uvrščenih med območja z omejenimi možnostmi – zaradi orografije, podnebnih razmer ali manj rodovitne zemlje – in da je tak ukrep nujen za razvoj podeželja, sklepamo, da mora biti pomoč za območja z omejenimi možnostmi prednostna naloga držav članic. Zaradi tega bo priprava celostne strategije za območja z omejenimi možnostmi, ki izpolnjuje lokalne potrebe različnih regij, zmanjšala obstoječe neskladje med državami članicami v zvezi s pomočjo, ki jim je dodeljena. Zato bo z natančno opredelitvijo območij z naravnimi omejitvami mogoče pridobiti dovolj sredstev za rabo zemljišč in izboljšanje kmetijske proizvodnje.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Nobenega dvoma ni o tem, da finančno podporo še posebej potrebujejo kmetije v najbolj oddaljenih regijah. Male gorske kmetije se morajo pogosto boriti za preživetje, saj imajo komaj kaj možnosti za hitro odzivanje na nove tržne zahteve. Zlasti mali kmetje nimajo dovolj osebja, da bi lahko ostali konkurenčni. Zato je njihov položaj že samo s poslovnega vidika veliko težji od položaja velikih kmetijskih podjetij na izpostavljenih lokacijah. Veliko število propadlih kmetij v preteklih nekaj letih in povečanje števila polkmetov jasno kažeta, da se politika subvencij EU preveč osredotoča na intenzivno živinorejo in podobno. Skrajni čas je, da za to, da države članice EU vsaj približno ostanejo samozadostne, ponovno nacionaliziramo naše subvencije za kmetijstvo. Za to poročilo sem glasoval zaradi pravičnejše razporeditve nadomestil.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ki obravnava težave, s katerimi se spopadajo kmetje v mnogih državah članicah EU. Še posebej bi rad poudaril pomen spremembe, ki sem jo predložil v Odboru, in želim se zahvaliti kolegom, ki so jo podprli. Namen spremembe, ki jo omenjam, je zagotoviti ustrezen način razmejevanja območij z naravnimi omejitvami, ki temelji na homogenih ekoloških območjih in ne na LAU 2, kakor je zdaj. Prav tako želim poudariti, da je po mojem mnenju ustrezno, da se v prihodnji predlog Komisije vključijo prilagodljiva pravila, ki omogočajo dodeljevanje pomoči tudi kmetom na majhnih območjih z naravnimi omejitvami, ki so z upravnega vidika v enotah, ki ne izpolnjujejo določenih meril.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Podpora za podeželska območja s težkimi naravnimi omejitvami je eden od najpomembnejših delov drugega stebra skupne kmetijske politike. Poleg tega poročilo zagotavlja subvencije za te regije ne samo v zvezi s proizvodnjo hrane, temveč tudi v makroekonomskem okviru. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki.(PL) Za resolucijo Evropskega parlamenta (A7-0056/2010) sem glasoval, ker je drugi steber skupne kmetijske politike, namreč politika za razvoj podeželja, izjemno pomemben za izboljšanje učinkovitosti same SKP in tudi za olajšanje upravljanja zemljišč z naravnimi omejitvami. Dokument, ki ga je pripravil poročevalec, je zelo nujen ne samo za nas, temveč za vso Evropsko unijo. Imeti moramo informacije o zemljiščih, ki jih iz razlogov, ki niso odvisni od lastnikov, ni mogoče uporabljati učinkovito ali dobro. Strinjam se s poročevalčevo oceno revizije meril za uvrstitev območij z omejenimi možnostmi, ki se je začela leta 2005. Prejšnja merila za podporo teh območij je treba spremeniti, da bodo odražala omejitve, ki dejansko obstajajo. Prav tako je treba upoštevati, da obstajajo območja, za katera veljajo posebna merila, vendar pa so omejitve na njih zdaj odpravljene zaradi uporabe učinkovitih rešitev. Za določitev območij z omejenimi možnostmi ter razvoj programov pomoči in razvojnih programov morajo biti odgovorne države članice. Seveda morajo vsi ukrepi temeljiti na okviru EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Skupaj s svojo skupino sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Vzdržala sem se/glasovala sem proti poročilu gospoda Dorfmanna. Razlog za to, da sem se tako opredelila, je očiten iz poročila. EU obsega preveliko območje, da bi bila sposobna učinkovito upravljati kmetijsko pomoč za območja z naravnimi omejitvami. Podeželje EU je izjemno raznoliko. To velja za gojene kulture, ravni vlage v tleh, kombinacije tipov tal in podnebne razmere. Zaradi podnebnih sprememb je še posebej težko sestaviti seznam meril in določenih standardov za subvencije. EU je od držav članic zahtevala podrobne zemljevide, vendar je zemljevide predložilo le nekaj držav. V poročilu Računskega sodišča je izpostavljen primer, da Španija izplačuje 16 EUR na hektar, medtem ko Malta izplačuje 250 EUR na hektar za okoliščine, ki naj bi bile podobne. Skupna kmetijska politika je bila oblikovana, ko je imela ES/EU šest držav članic. Danes so razmere popolnoma drugačne in še celo bolj zapletene. Kmetijsko pomoč bi morale upravljati države članice. Države članice imajo lokalno znanje. Trenutno smo sredi krize za evro. Enotna valuta je ovira za prilagajanje obrestnih mer in valut različnim okoliščinam znotraj evrskega območja. Enotna kmetijska politika je enako neprimerna za vseh 27 držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) V tem sporočilu si je Komisija prizadevala za ostrejša in enotnejša merila za razdeljevanje pomoči kmetom na območjih z naravnimi omejitvami. Prav tako je poskušala popraviti neenako razdeljevanje nadomestil med državami članicami zaradi razlik pri razvrščanju, zlasti tako imenovanih „vmesnih območij z omejenimi možnostmi“.

Ta nadomestila so ključna za ohranitev delovnih mest in podeželskih skupnosti, za nadaljnjo rabo kmetijskih zemljišč ter za biotsko raznovrstnost in kulturno krajino.

Na splošno sem zadovoljen s poročilom in zlasti z mnenjem Odbora za regionalni razvoj, ki poskuša zaščititi interese najbolj oddaljenih regij, saj so otoki izključeni iz sporočila Komisije.

V skladu z načelom subsidiarnosti se mi zdi logično, da se državam članicam pri določanju vmesnih območij z omejenimi možnostmi omogoči upoštevanje ne samo biofizikalnih, temveč tudi drugih meril, kot je to, da gre za otok ali najbolj oddaljeno regijo.

Pomembno se mi zdi tudi, da so vse regije, ki izgubijo status „območja z naravnimi omejitvami“, upravičene do prehodnega obdobja, ki jim omogoča, da zmanjšajo vpliv izgube subvencij.

Zdaj moramo zagotoviti, da bodo nove sheme pomoči za kmete v splošni reviziji skupne kmetijske politike dosledno oblikovane in da bosta kmetijska in kohezijska politika bolje usklajeni.

 
  
  

Poročilo: Pilar del Castillo Vera (A7-0066/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Za to poročilo o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu sem glasovala, ker menim, da mora Evropa imeti vodilno vlogo pri spodbujanju inovacij v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato moramo pospešiti vlaganje v tej smeri. Žal je Evropa trenutno v nevarnosti, da zaostane za Azijo, sodeč samo po nekaj kazalnikih, kot sta povprečna hitrost prenosa podatkov ali dejstvo, da so širokopasovne komunikacijske storitve kljub temu, da so na voljo več kot 90 % prebivalstva Evropske unije, dosegle potrošnike le v 50 % gospodinjstev. Komisija mora predložiti jasno, ambiciozno agendo na tem področju, ki bo več kot le vizija ali dokument o obetih. Obstajajo rešitve, ki jih moramo podpreti, kot je uporaba odprtokodnih programov, kar bi pomagalo pospešiti inovacije na področju programske opreme z odprtimi prispevki in zmanjšati stroške podjetij, ki uporabljajo te programe. Obenem moramo sprejeti ukrepe za zmanjšanje zapletenih upravnih postopkov v okvirnem programu EU in povečanje naše globalne konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Samoiniciativno poročilo gospe del Castillo Vera je ambiciozno v zvezi z vprašanjem digitalne strategije za Evropo. Ta zadeva se vrti okoli dostopa vseh državljanov EU do interneta. V zvezi s tem se predlaga, da bi morala polovica evropskega prebivalstva imeti širokopasovni dostop do leta 2015, celotno prebivalstvo pa do leta 2020. To razširjeno uporabo interneta podpirajo predlogi o načinu, na katerega naj bi se razvijala zakonodaja v zvezi s potrošniki in varnostjo, ter o nujnem digitalnem dostopu do javnih storitev. Poleg tega nam bo ta agenda omogočila, da bomo zagotovili podporo inovativnim raziskavam in razvoju, s čimer se bosta olajšala hitra rast znanja in dostop do dediščine. Zaradi vsega tega sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Glasoval sem za to poročilo. Prepričan sem, da bo Evropa ugodnosti digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bodo vsi državljani EU vključeni vanjo in jim bo dana moč, da v novi digitalni družbi polno sodelujejo. Za to bodo potrebni številni izzivi, kot so zaveza dolgoročnim naložbam, zaupanje vlad pri intenzivnejši usmeritvi v e-upravo in zaupanje državljanov pri uporabi digitalnih storitev. Za dosego teh ciljev je nujno, da se do leta 2015 bistveno zmanjšajo primanjkljaji v digitalni pismenosti in kompetenci. Še posebej pozdravljam predloge, ki naj bi zagotovili, da imajo vse osnovne in srednje šole visokohitrostne povezave do leta 2015 in da se vsem delovno sposobnim odraslim omogoči izobraževanje na področju IKT. Za konkurenčno digitalno agendo moramo začeti pri ljudeh.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. (PT) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so eno od področij, ki se je v zadnjih desetletjih najbolj razvijalo, in so prisotne na vseh področjih človekovega življenja. V okolju stalnih sprememb in naraščajoče konkurenčnosti so IKT lahko zmogljivo orodje pri prispevanju k trajnostnemu razvoju ter boju proti revščini ter socialnim in gospodarskim razlikam. Vsakomur je treba omogočiti ustrezne kompetence in širokopasovni dostop kjer koli, potreben pa je tudi jasen pravni okvir, ki ščiti pravice in omogoča potrebno zaupanje in varnost. Poročilo „o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu“, za katero sem glasovala, si prizadeva za sodelovanje s Komisijo pri pripravi splošnega strateškega predloga in akcijskega načrta za leto 2015. V ta namen je treba: do leta 2013 vsakemu gospodinjstvu v EU omogočiti dostop do širokopasovnega interneta po konkurenčnih cenah; posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti najbolj oddaljenim regijam; in nazadnje, invalidnim končnim uporabnikom zagotoviti dostop na enaki ravni, kot je na voljo drugim končnim uporabnikom.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Eden od najbolj ambicioznih, vendar neuresničenih ciljev lizbonske strategije je bil, da bi Evropa postala najkonkurenčnejša in najbolj dinamična družba znanja na svetu. Namen sprejetja agende 2015.eu, ki je združljiva s strategijo EU 2020, je, da državljani kot potrošniki postanejo središče ukrepa EU, ki naj bi zagotovil, da vsi državljani držav članic lahko pridobijo ustrezno zalogo kompetenc na področju IT, tako da se jim zagotovi dostop do glavnih oblik informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so danes na voljo. K zagotovitvi računalniške pismenosti družin, študentov, podjetij in evropskih vlad bodo prispevale različne strategije, ki bodo obravnavale vprašanje opredelitve digitalnih pravic in izvajale infrastrukturo za izboljšanje in razširitev širokopasovnega dostopa, zlasti na podeželju.

Podpiram poročilo, ker sem trdno prepričana, da mora biti prihodnost izobraževanja nujno povezana z okrepitvijo računalniško podprtega izobraževanja in medobratovalnostjo znanja na področju IT.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Podpiram odlično poročilo gospe del Castillo Vera o novi digitalni agendi. Strinjam se, da mora EU imeti vodilno vlogo pri ustvarjanju in uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter tako ustvarjati dodano vrednost za svoje državljane in podjetja. Prav tako se strinjam, da bo EU ugodnosti te digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bo vsa evropska javnost vključena vanjo in če ji bodo dana potrebna sredstva za to, da polno sodeluje v novi digitalni družbi . Pozdravljam cilj, da se vsem evropskim državljanom in na vsem ozemlju, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, zagotovi pokritost s širokopasovno povezavo. Prav tako pozdravljam priporočilo, naj se v izobraževalne sisteme uvede pojem digitalne pismenosti, in sicer že na predšolski stopnji vzporedno s tujimi jeziki, s čimer bi kar najbolj zgodaj dobili vešče uporabnike. Poudaril bi potencialno vrednost prehoda na digitalne javne storitve (e-uprava) za državljane in podjetja, da bi omogočili učinkovitejše in posamezniku prilagojene javne storitve. Izpostavil bi tudi dejstvo, da je z uporabo sistemov e-naročanja (javna naročila) mogoče znatno izboljšati preglednost in konkurenčnost ter zagotoviti večjo izbiro, večjo kakovost in nižje cene.

 
  
MPphoto
 
 

  Lara Comi (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, pri katerem podpiram tako duha kot vsebino. Menim, da je Evropski parlament s sprejetjem tega poročila poslal jasno sporočilo o političnem vodstvu z vzpostavitvijo digitalne agende, resnično skladnega in celostnega evropskega načrta, ki je temeljni korak za prihodnost Evrope.

Digitalni razvoj po eni strani ponuja veliko priložnost za rast, po drugi strani pa prinaša veliko družbeno spremembo s precejšnjim vplivom na vedenje državljanov. Pomembno je, da se zagotovi, da ta sprememba vodi v bolj demokratično, odprto in vključujočo evropsko družbo ter v uspešno in konkurenčno prihodnje gospodarstvo, ki temelji na znanju. To je mogoče doseči le, če „bo človek v temelju političnega delovanja“, kakor je poudarjeno v poročilu.

Natančno se je treba osredotočiti na rast širokopasovnih povezav in uporabo digitalnih tehnologij v ključnih sektorjih trga, kot so energetika, prevoz in zdravstvo. Vendar mora ta politični ukrep določiti ustrezna zagotovila, da se prepreči širjenje razkoraka med velikimi podjetji ter malimi in srednje velikimi podjetji; javnimi organi in zasebnim sektorjem; gosto poseljenimi območji in podeželskimi, otoškimi in gorskimi območji; ter nacionalnim in čezmejnim elektronskim trgovanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Cenim prizadevanja gospe del Castillo Vera pri pripravi tega poročila in prispevke mojih kolegov poslancev. Digitalna agenda in razvoj enotnega trga IKT spadata med naše prednostne naloge in prednostne naloge predsedstva. Pozdravljam dejstvo, da se pri tej zamisli poudarja spodbujanje digitalne pismenosti med mladimi, saj mladi najbolj uporabljajo nove tehnologije in jih morajo zato uporabljati varno in učinkovito.

Želim se zahvaliti kolegom poslancem, ker so podprli moj ukrep, da se Komisija pozove, naj pripravi načrt za spodbujanje novih spletnih podjetij in zagotavljanje možnosti, zlasti za osebe, ki so nedavno postale brezposelne. Prepričan sem, da so glasovi mojih kolegov poslancev in mene pomemben korak proti popolnemu in učinkovitemu pristopu k evropski digitalni prihodnosti. Upam, da nas bo Komisija podprla pri določitvi jasnih pravil na tem področju na ravni EU in držav članic.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) „Digitalna agenda“ je čedalje bolj pomembna in neizogibna v naši družbi. Tehnološki razvoj, zlasti v smislu dajanja informacij, vsebin in znanja na voljo na spletu, je bil izjemno hiter in v nekaj več kot desetletju se je „digitalna“ pokrajina z množičnim dostopom do interneta in mobilnimi komunikacijami močno spremenila. Zato se je treba ozreti v prihodnost in opredeliti strategijo za digitalno agendo, pri čemer je treba določiti konkretne cilje in nameniti posebno pozornost vprašanjem, povezanim s pravicami potrošnikov do zasebnosti in osebnih podatkov ter avtorskimi pravicami in bojem proti internetnemu piratstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) prispevajo k uspešnemu in konkurenčnemu gospodarstvu ter pomagajo utrjevati okolju bolj prijazno, demokratično, odprto in vključujočo družbo. IKT omogočajo učinkovitost, prispevajo k trajnostni rasti in tako k ciljem strategije EU 2020. Trenutno med državami članicami in znotraj njih obstajajo velike razlike glede potencialnega dostopa javnosti do širokopasovnih povezav. Nujno moramo vzpostaviti enotni digitalni trg za storitve, ki preprečuje razdrobljena pravila in prispeva k prostemu pretoku digitalnih storitev in e-trgovanja. Sprejeti je treba ambiciozno digitalno agendo in splošni akcijski načrt, ki bo omogočil, da bo Evropa napredovala v smeri odprte in napredne digitalne družbe, ki vsem državljanom EU ponuja gospodarske, socialne in kulturne možnosti, in v katerem bo posebna pozornost namenjena podeželju. Poudaril bi pomen tega, da se vsem državljanom ponudi dostop do stacionarnih in mobilnih širokopasovnih povezav kjer koli. Za to, da se vsem državljanom EU do leta 2013 zagotovi dostop do širokopasovnega interneta po konkurenčnih cenah, je treba uporabiti nacionalna in evropska sredstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) V tem poročilu je veliko pozitivnega kljub temu, da je poročilo pripravljeno v okviru notranjega trga, ki ga zagovarja Evropska unija. Priznavamo osnovne koristi digitalne agende za Evropo, ki so vključene v poročilo, zlasti da se „vsem državljanom zagotovi[…] dostop do kulturnih proizvodov“, da se „invalidn[emu] končn[emu] uporabnik[u] zagotovi[...] dostop na enaki ravni, kot je na voljo drugim končnim uporabnikom“, pripravljenost za „večje[…] vlaganj[e] v uporabo odprtokodne programske opreme v EU“ in izjava, da „je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti najbolj oddaljenim regijam“. Prispevajmo k tem predlogom.

Vendar menimo, da napredna digitalna agenda zavrača vsakršno komercializacijo znanja, izobraževanja in raziskav. Zato ne sprejemamo tega, da se pozitivni cilji razvodenijo z nejasnostmi in spreminjanjem evropskega enotnega trga.

S krepitvijo in spodbujanjem „učinkovit[ega]“ notranjega trga ta trg ne bo „potrošnikom prijaz[nejši]“, niti to ne bo omogočalo „nižj[ih] cen[…]“, kakor bi nas radi prepričali. Pri celi vrsti dejavnosti Evropske unije se je večkrat izkazalo ravno nasprotno. Zaradi tega smo se vzdržali glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Opredelitvi nove digitalne agende 2015.eu, ki naj bi bila konkurenčnejša in bolj inovativna od strategije i2010, ki se je začela pred kratkim, je treba nameniti več pozornosti, zlasti v zvezi z njenimi izobraževalnimi in kulturnimi vidiki. Zaradi tega sem kot pripravljavec mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje podprl to poročilo, zlasti točke v poročilu, ki so povezane z vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri usposabljanju mladih in pripravljanju mladih za trg dela. V predloženem in sprejetem besedilu sem poudaril pomen tega, da otroci pridobivajo osnovno znanje o IKT že od osnovne šole naprej, in dodano vrednost, ki jo spletno učenje lahko zagotovi naši družbi, ki se nenehno spreminja. V enakem smislu sem pozdravil dejstvo, da so mladi tisti del prebivalstva, ki je najbolj dovzeten za IKT. Pravzaprav se morajo mladi osredotočiti na to področje, saj to lahko pomembno prispeva k zmanjšanju stopnje brezposelnosti v EU v skladu s cilji strategije EU 2020. Za konec, ponovno sem potrdil, da je treba projekt Europeana razvijati v okviru agende 2015.eu in ga izvajati tako, da se zagotovi njegova prepoznavnost in obenem izpolni njegov kulturni cilj.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki bo pomagalo pri pripravi predloga celostne strategije 2015 za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Menim, da je naš izhod iz gospodarske krize v veliki meri odvisen od sposobnosti predloga, da omogoči obsežno in učinkovito uporabo IKT v poslovnem sektorju. Mala in srednje velika podjetja lahko pospešijo oživitev gospodarstva v Evropi. Dejansko mora Evropska komisija v prihodnosti okrepiti ukrepe za podporo malih in srednje velikih podjetij pri uporabi orodij IKT, da se poveča njihova produktivnost. Danes bom s svojim glasom podprl predlog iz tega poročila glede priprave digitalnega načrta za spodbujanje spletnih podjetij, katerih glavni cilj bo omogočanje drugih možnosti za osebe, ki so v trenutni finančni krizi nedavno postale brezposelne. Taka pobuda bi se lahko izvajala zlasti z omogočanjem brezplačne internetne povezave in svetovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Nova digitalna agenda za Evropo je nujna za digitalno revolucijo, ki lahko koristi vsej evropski javnosti. Vendar je za tako revolucijo potrebna vključenost vseh državljanov v ta proces; vključenost je potrebna za to, da državljani postanejo akterji v novi digitalni družbi. Za uresničitev tega je potrebno obsežno vlaganje, da se omogoči zmanjšanje digitalnega razkoraka, ki zdaj obstaja v EU. Ne smemo pozabiti, da obveščena in izobražena javnost prispeva k večanju potenciala Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. (SK) Popolno izkoriščanje informacijske in telekomunikacijske tehnologije je predpogoj za konkurenčnejšo Evropo in trajnostno rast.

EU mora zagotoviti razvoj in uporabo teh tehnologij ter vsem državljanom EU omogočiti, da se povežejo z novo digitalno družbo prek kakovostnih in hitrih internetnih povezav po dosegljivih cenah. Žal trgi telekomunikacij v mnogih državah članicah še vedno niso dosegli zadostne odprtosti za konkurenco, zato visoke cene odvračajo potrošnike in gospodinjstva, ki tako ne pridobijo dovolj računalniškega znanja.

Zato menim, da je nujno, da se razširita integracija in splošna liberalizacija enotnega trga ter odpravijo ovire za zagotavljanje čezmejnih telekomunikacijskih storitev.

Obenem podpiram vzpostavitev boljšega pravnega okvira za novi digitalni prostor, ki bo zagotovil varstvo temeljnih državljanskih pravic in pravic intelektualne lastnine ter preprečil računalniški kriminal, razširjanje otroške pornografije in druga kazniva dejanja na internetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Predvideno je, da naj bi do leta 2013 vsako gospodinjstvo v EU imelo širokopasovno internetno povezavo po konkurenčni ceni. Poleg tega naj bi Evropa do leta 2015 postala najbolj mobilna celina na svetu, kar zadeva dostop do interneta. Podpiram ukrepe v ta namen in sem zato glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Nova digitalna agenda za Evropo je ambiciozen program za razširjanje novih tehnologij in hitrih povezav v državah članicah, zaradi česar sem glasoval zanjo. Vendar se poleg načelnih izjav v agendi, kot sta povečanje hitrosti mobilnih povezav in seznanjanje državljanov z novimi tehnologijami, zdi, da bo nekatere cilje izjemno težko doseči. Na primer, zdi se, da bo cilj, da imajo do leta 2015 vse šole v Evropski uniji hitre internetne povezave, čeprav je to zelo zaželeno, težko doseči iz objektivnih razlogov (na primer v oddaljenih gorskih in otoških državah je težko takoj doseči visoke hitrosti). Zato bi morala biti nova digitalna agenda za Evropo podprta z vrsto usklajenih ukrepov in pobud, kot je izdatnejše financiranje EU, da se zagotovi boljši dostop do interneta, tudi za učence, ki živijo v geografsko neugodnih razmerah.

 
  
MPphoto
 
 

  Aldo Patriciello (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropa je še vedno svetovna vodilna sila na področju naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Svetovni splet, standard GSM za mobilne telefone, standard MPEG za digitalno vsebino in tehnologija ADSL so evropski izumi. Ohranitev te vodilne vloge in njeno preoblikovanje v konkurenčno prednost sta pomemben politični cilj.

V zadnjih štirih letih so politike IKT potrdile vlogo teh tehnologij kot gonilne sile pri gospodarski in družbeni posodobitvi Evrope in so okrepile odpornost Evrope v času krize. Vse države članice Unije so razvile politike IKT in menijo, da te tehnologije bistveno prispevajo k domači rasti in zaposlovanju v okviru prenovljene lizbonske strategije.

Kljub temu EU v prvem desetletju 21. stoletja zaostaja pri raziskavah in inovacijah na področju IKT. Zato je Unija začela izvajati ambiciozne raziskovalne programe, ki naj bi odpravili razkorak in podprli daljnovidne raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato bi jasno ponovil, da v celoti podpiram te ukrepe v trdnem prepričanju, da lahko Evropa spet postane glavna vodilna in gonilna sila v tem izjemno pomembnem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Teresa Riera Madurell (S&D), v pisni obliki. (ES) Za to samoiniciativno poročilo Parlamenta sem glasovala zaradi pomena digitalne agende pri krepitvi evropskega tehnološkega vodstva. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so odločilni dejavnik za rast v tem obdobju oživitve gospodarstva, vendar pa so pomembne tudi za trajnostno rast in boj proti socialni izključenosti. Poročilo podpira glavne točke, ki so bile določene z ministrsko deklaracijo o digitalni agendi, sprejeto na neuradnem srečanju ministrov za telekomunikacije v Granadi 18. in 19. aprila. Parlament ponavlja, da mora EU imeti dobre, hitre in učinkovite infrastrukture, in podpira sprejetje ukrepov, ki omogočajo popolno pokritost s širokopasovno povezavo za vse državljane. Da bo digitalna revolucija uspešna, se morajo vanjo vključiti vsi državljani. Vendar se zaradi uresničitve tega uspeha ne sme pustiti ob strani vidikov, kot je internetna varnost. Zato sprejeto poročilo ni namenjeno samo temu, da se vsem državljanom zagotovi računalniško znanje, temveč obenem tudi poudarja, da je treba okrepiti internetno varnost in spoštovanje pravic državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Glasoval sem za resolucijo, ker vanjo niso bile vključene nobene škodljive spremembe.

 
  
  

Poročilo: Bogusław Liberadzki (A7-0099/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Kakor je priporočeno v odličnem poročilu mojega poljskega kolega poslanca gospoda Liberadzkega, sem glasoval za to, da se Evropski komisiji podeli razrešnica glede izvrševanja splošnega proračuna EU za proračunsko leto 2008. Vesel sem, da so obravnavane določene zamisli, za katere se zavzemam: organizacija medinstitucionalne konference, ki vključuje vse zadevne strani, zlasti nacionalne parlamente in nacionalne revizijske organe, da se reformira postopek za podelitev razrešnice; skrajšanje rokov, tako da se o razrešnici glasuje v letu, ki sledi preverjenemu letu; in poziv Evropskega računskega sodišča k enotnemu mnenju (uporaba pravila „enotne revizije“) o zanesljivosti in pravilnosti povezanih transakcij, kakor je določeno v Pogodbi. Poleg tega moramo poenostaviti pravila o dodeljevanju evropskih sredstev, saj veliko napak izhaja iz zapletenosti postopkov, h kateri pogosto prispevajo zapletene nacionalne ureditve. Za konec, kar zadeva revizije raziskovalnih organizacij v Evropi, sem zadovoljen, da je Evropski parlament okrepil sporočilo, ki smo ga poslali Komisiji glede tega, naj financiranja ne postavlja pod vprašaj na strog in pogosto neutemeljen način v povezavi z mednarodnimi revizijskimi standardi.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Pri izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2008 je bil dosežen napredek, vendar je še vedno zelo veliko napak na področjih strukturnih in kohezijskih skladov, razvoja podeželja, znanstvenih raziskav, energetike in prometa. Nepravilno izplačana sredstva znašajo 11 %. Vzrok za to so zapletena pravila in predpisi, ki jih morajo upoštevati države članice. Zato je treba pri izvrševanju proračuna za naslednje leto posebno pozornost nameniti poenostavitvi teh pravil in predpisov, izboljšanju mehanizma za izterjavo nepravilno izplačanih sredstev ter uvedbi učinkovitejših sistemov za nadzor in kontrolo. Ko bodo ti ukrepi sprejeti, se bo verjetno izboljšalo izvrševanje proračuna EU, zagotovljena bo učinkovitejša kontrola proračunskih sredstev, projekti, ki jih izvajajo države članice, pa bodo imeli večjo dodano vrednost za razvoj različnih področij gospodarstva in drugih področij.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je za izvrševanje proračuna EU odgovorna Komisija v sodelovanju z državami članicami ter da Računsko sodišče Parlamentu in Svetu predloži izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter pravilnosti in zakonitosti z njimi povezanih transakcij. Menim, da je v interesu preglednosti nujno, da lahko Evropski parlament preveri računovodske izkaze in podrobno analizira izvrševanje proračuna Unije. Strinjam se s poročevalcem in resolucijami o razrešnicah, ki opozarjajo na nujno potrebo po uvedbi nacionalne izjave na ustrezni politični ravni za vsa sredstva EU, ki spadajo pod deljeno upravljanje, tako da bi vsaka država članica prevzela odgovornost za upravljanje prejetih sredstev EU. To je še posebej pomembno, če vemo, da države članice upravljajo 80 % odhodkov EU. Za konec bi omenil pozitivno mnenje Računskega sodišča o računovodskih izkazih, ki evropski javnosti zagotavlja, da je upravljanje proračuna Unije ustrezno in natančno kljub določenim težavam, ki so še vedno prisotne in so podrobno analizirane v tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki. (FR) Pregled, ki ga zagotavlja skoraj 40 poročil o izvrševanju proračuna EU za leto 2008 s strani različnih organov EU, je skrb zbujajoč. Evropsko računsko sodišče že 15. leto zapored ni moglo odobriti izvrševanja proračuna Evropske komisije, ker je pri izvrševanju toliko napak in neupravičenih porab. Pa vendar je Evropski parlament Komisiji podelil razrešnico glede njenega upravljanja. Komisija se skriva za odgovornostjo držav članic, ki naj bi upravljale 80 % odhodkov, zlasti kmetijskih in regionalnih odhodkov. Vendar je težav na teh dveh področjih čedalje manj, medtem ko njihovo število strahovito narašča v primeru subvencij, ki jih neposredno upravlja Bruselj. Položaj v zvezi s predpristopno pomočjo Turčiji je še posebej resen in zaskrbljujoč. Da ne omenjamo decentraliziranih organov, ki se množijo, in površnih postopkov javnega naročanja, ki se množijo z njimi, naključnega upravljanja osebja in zaposlovanja, proračunskih obveznosti, ki imajo prednost pred ustreznimi pravnimi obveznostmi, ter presežnih nadzornih svetov, zaradi katerih naraščajo stroški upravljanja in ki konec koncev niso sposobni ustrezno načrtovati svojega občasno precej nejasnega delovanja in zato svojega proračuna. To se pojavlja v tako veliki meri, da gospa Mathieu v enem od svojih poročil poziva k splošni oceni njihove uporabnosti. Zato smo glasovali proti večini teh besedil o razrešnici glede izvrševanja proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasovanje za razrešnico ne pomeni, da je položaj povsem idealen. Menim, da se položaj razvija v pravo smer, vendar prepočasi. Število napak je upadlo, vendar še vedno nismo dosegli „ravni dopustne napake“. Želim poudariti potrebo po tem, da predložitev nacionalnih izjav o upravljanju postane obvezna za vse države članice, kakor je Parlament že večkrat zahteval. Nasprotujem semafornemu sistemu (rdeča, rumena, zelena) samo za Romunijo in Bolgarijo, ker bi bil to diskriminatoren ukrep. Pomanjkljivosti obstajajo v mnogih drugih državah članicah in treba je uporabiti skupna pravila za spremljanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Komisiji in izvajalskih agencijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Poročilo gospoda Liberadzkega o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije zelo negativno obravnava Grčijo pri vrsti vprašanj od potvarjanja finančnih statističnih podatkov do nejasnih obtožb glede splošne korupcije v državi. Naša parlamentarna skupina je prosila za možnost, da bi se proti posebnim omembam, ki so žaljive za Grčijo, glasovalo ločeno v skladu s postopkom delnega glasovanja. Vendar se je izkazalo, da to ni izvedljivo, zato sem glasoval proti celotnemu poročilu gospoda Liberadzkega.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE) , v pisni obliki. (SV) 5. maja sem glasoval za poročilo gospoda Liberadzkega o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije. Vendar sem glasoval za črtanje odstavka 376, v katerem se predlaga zmanjšanje predpristopne pomoči Turčiji na raven iz leta 2006, in odstavka 378, v katerem Evropski parlament poziva Komisijo, naj spremeni cilje instrumenta za predpristopno pomoč, na primer s posebnimi oblikami članstva. Razlog za to je, da je po mojem mnenju narobe, da se v poročilu o razrešnici Komisije postavljata pod vprašaj pristopni proces in pristopna perspektiva držav kandidatk. Trdno sem prepričan, da je treba pogajanja o članstvu enkrat, ko se začnejo, nadaljevati v pozitivnem duhu brez nadaljnjega zapletanja ali oviranja procesa pristopa k EU, ne glede na zadevno državo kandidatko.

 
  
  

Poročilo: Inés Ayala Sender (A7-0063/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Pierre Audy (PPE), v pisni obliki. (FR) Kakor je priporočeno v zelo dobrem poročilu moje odlične kolegice poslanke in španske sosede gospe Ayala Sender, sem glasoval za to, da se Evropski komisiji podeli razrešnica glede izvrševanja sedmega, osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada (ERS) za proračunsko leto 2008. Brez pridržkov podpiram vključitev ERS v proračun in, ko bo čas za to, bo Unija morala vzpostaviti svoj instrument za ukrepanje na področju razvoja. Kar zadeva sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB) in ki je instrument, ki je povezan s tveganjem in se financira iz ERS ter spodbuja zasebne naložbe v državah AKP s težkimi gospodarskimi in političnimi razmerami, imam zelo mešane občutke glede zamisli, da naj bi EIB predložila poročilo v okviru postopka za podelitev razrešnice, vendar bomo o tem razpravljali, še posebej, če Unija postane delničar EIB, kakor se nadeja Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Menim, da je nujno, da javni uslužbenci odgovarjajo javnosti, zaradi česar morajo predložiti objektivne in podrobne računovodske izkaze o porabi javnih sredstev. Čeprav Računsko sodišče meni, da v prihodkih in prevzetih obveznostih ni bilo pomembnih napak, je kljub temu zaskrbljeno zaradi velike pogostosti količinsko neopredeljivih napak, ki so nastale pri obveznostih za proračunsko podporo, in pomembnih napak pri plačilih. Tako kot poročevalka obžalujem, da Računsko sodišče ni moglo pridobiti vseh potrebnih informacij in gradiva v zvezi z desetimi plačili, izvršenimi v korist mednarodnih organizacij, ter da zaradi tega ne more podati mnenja o pravilnosti odhodkov, ki znašajo 190 milijonov EUR ali 6,7 % letnih odhodkov. Zato pozivam Evropski razvojni sklad, naj reši vsa ta vprašanja za naslednje proračunsko leto (2009).

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o sedmem, osmem, devetem in desetem Evropskem razvojnem skladu.

 
  
  

Poročilo: Bart Staes (A7-0095/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward in Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki.(GA) Poslanca Pat „the Cope“ Gallagher in Liam Aylward sta glasovala za poročilo o razrešnici Evropskega parlamenta glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2008 in oba pozdravljata priporočila v poročilu v zvezi z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti. Ti preglednost in odgovornost sta potrebni za uspešno delovanje Evropskega parlamenta in spodbujanje dobrega upravljanja v Evropski uniji.

Gospod Gallagher in gospod Aylward sta še posebej podprla spremembe, ki naj bi povečale preglednost in v katerih se priporoča, da se poročila službe za notranjo revizijo zagotovijo javnosti. Podprla sta tudi priporočila v zvezi z obveščanjem evropskih davkoplačevalcev o tem, kako Parlament porablja javni denar.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Menim, da je nujno, da javni uslužbenci odgovarjajo javnosti, zaradi česar morajo predložiti objektivne in podrobne računovodske izkaze o porabi javnih sredstev, ki so jim na voljo. To poročilo izčrpno analizira proračunsko stanje Parlamenta in opozarja na določena vprašanja, ki jih je treba nujno pregledati. Ugotavljam, da poročevalec izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se primerov manjših prekrškov v prostorih Parlamenta in zato zahteva, da generalni sekretar tej zadevi nameni posebno pozornost, da bi znižal število prekrškov. Čeprav se to morda zdi nepomembno, je seveda izjemno pomembno za vse, ki vsak dan uporabljamo prostore Evropskega parlamenta. Za konec bi omenil pozitivno mnenje Računskega sodišča o računovodskih izkazih, ki evropski javnosti zagotavlja, da je upravljanje proračuna Unije ustrezno in natančno.

 
  
MPphoto
 
 

  Dan Jørgensen in Christel Schaldemose (S&D), v pisni obliki. (DA) Evropski parlament je glasoval o razrešnici glede računovodskih izkazov Parlamenta za leto 2008. Še nikoli prej to ni bilo opravljeno tako temeljito in tako kritično. To je popolna zmaga tako za preglednost kot za nadzor in je v skladu s tradicionalnim danskim mnenjem o dobri praksi. Poročilo o razrešnici vsebuje številne kritike, zaradi katerih je treba poostriti sedanje postopke in prakse. Mednje spadajo večja jasnost in odprtost v zvezi s porabo dodatnih sredstev ter odgovornost finančnih akterjev v Parlamentu. Seveda to podpirava in sva zato glasovala za razrešnico in resolucijo kot celoto. Evropski parlament mora vsako leto podeliti razrešnico samemu sebi in ravno zato je potreben kritični pregled. Poročilo je seveda rezultat številnih kompromisov, vendar v bistvu zavzema posebej kritično stališče, obenem pa kaže v pravo smer, kar zadeva prihodnje postopke za podelitev razrešnice. Poleg tega je to kritično poročilo dobilo zelo veliko podpore v mnogih skupinah v Parlamentu.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE), v pisni obliki. (FR) Sicer sem glasovala za razrešnico proračuna Evropskega parlamenta za leto 2008, vendar naj bo jasno, da dvomim o nekaterih izjavah v resoluciji poročila gospoda Staesa ali jim dejansko nasprotujem. Izjava, da stroškov prenove sedeža v Strasbourgu po nesreči avgusta 2008 ne bi smeli nositi evropski davkoplačevalci, ne zadostuje.

Dejansko ima Evropski parlament pravno obveznost, da skrbno in pozorno vzdržuje stavbe, ki so v njegovi lasti.

Poleg tega so bili sproženi ustrezni sodni postopki za pridobitev povračila stroškov, ki so nastali po nesreči.

Za konec, želim si natančnega in objektivnega pregleda stanja v zvezi s pokojninskimi skladi poslancev Evropskega parlamenta, ne pa da se to prepusti določeni demagogiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o izvrševanju splošnega proračuna Evropske Unije, Oddelek I – Evropski parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pri tem glasovanju smo se strinjali s poročevalcem gospodom Staesom, čeprav smo izgubili ključno spremembo, številko 22, o preglednosti porabe javnih sredstev, ki jo je zagovarjal ta poročevalec.

 
  
  

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0080/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Menim, da je nujno, da javni uslužbenci odgovarjajo javnosti, zaradi česar morajo predložiti objektivne in podrobne računovodske izkaze o porabi javnih sredstev, ki so jim na voljo. Računsko sodišče je v letnem poročilu navedlo, da po reviziji ni imelo nobene bistvene pripombe v zvezi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom. Vendar Računsko sodišče opozarja na nekatere situacije, pri katerih ni bilo nobenih izboljšav, kot sta povračilo potnih stroškov uslužbencev Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki morajo temeljiti samo na njihovih dejanskih stroških, ali dejstvo, da so uslužbenci Evropskega ekonomsko-socialnega odbora deležni finančnih prednosti, ki jih druge institucije ne podeljujejo, kar povzroča višje stroške. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Evropski ekonomsko-socialni odbor sprejel prakso, da v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi poglavje, ki opisuje nadaljnje ukrepe na osnovi prejšnjih sklepov Parlamenta in Računskega sodišča o podelitvi razrešnice.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o izvrševanju splošnega proračuna Evropske Unije za proračunsko leto 2008, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor.

 
  
  

Poročilo: Ryszard Czarnecki (A7-0082/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Menim, da je nujno, da javni uslužbenci odgovarjajo javnosti, zaradi česar morajo predložiti objektivne in podrobne računovodske izkaze o porabi javnih sredstev, ki so jim na voljo. V to kategorijo spadata ocena predloženih računovodskih izkazov, ki jo pripravi Parlament, in razrešnica glede teh izkazov. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je Računsko sodišče v poročilu navedlo, da po reviziji ni imelo nobene bistvene pripombe v zvezi z Odborom regij. Strinjam se s poročevalčevo pozitivno oceno izboljšav sistema notranjih kontrol Odbora regij, zlasti pregleda upravnih, operativnih in finančnih postopkov tega odbora. Za konec, z zadovoljstvom opažam kakovost letnega poročila o dejavnostih Odbora regij, zlasti izrecno vključitev nadaljnjih ukrepov na osnovi prejšnjih sklepov Parlamenta in Računskega sodišča o podelitvi razrešnice, kar poudarja pomen in ustreznost teh sklepov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o izvrševanju splošnega proračuna Evropske Unije za proračunsko leto 2008, Oddelek VII – Odbor regij.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0074/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Povečanje števila zunanjih agencij je imelo pomembno vlogo pri združevanju tehničnih in upravnih zmogljivosti, ki podpirajo sprejemanje odločitev v Komisiji. Dejstvo, da so razpršene po vsem ozemlju EU, tem institucijam omogoča tudi, da se resnično približajo javnosti ter povečajo svojo prepoznavnost in legitimnost. Čeprav je večje število agencij na splošno pozitivno, je res, da to ustvarja izzive glede nadzora in ocenjevanja njihovega delovanja. Ravno zaradi tega so Parlament, Svet in Komisija po sprejetju sporočila Komisije „Evropske agencije – smernice za prihodnost“ z dne 11. marca 2008 ponovno začeli projekt za opredelitev skupnega okvira za agencije in leta 2009 oblikovali medinstitucionalno delovno skupino. Menim, da bo ta skupina imela temeljno vlogo pri odpravljanju težav, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v več agencijah, mnoge med njimi so skupne, ter pri opredeljevanju skupnega okvira, ki bo v prihodnosti omogočil boljše finančno poslovodenje in izvrševanje proračuna.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij EU.

 
  
  

Poročilo: Véronique Mathieu (A7-0075/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V svojem poročilu o letnih računovodskih izkazih Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2008 je Računsko sodišče izdalo svoje mnenje brez pridržkov glede zanesljivosti računovodskih izkazov in mnenje s pridržkom glede zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Poleg tega so odgovori akademije na pripombe Računskega sodišča na splošno ponovno neprimerni in predlagane rešitve presplošne in negotove, posledično pa organ za razrešnico ne more dobro oceniti, ali se je v prihodnje akademija zmožna izboljšati. Poleg tega ostaja nešteto strukturnih težav in nepravilnosti v zvezi z akademijo, ki so podrobno navedene v poročilu. Ravno zaradi tega se strinjam z odločitvijo poročevalke, da odloži svoj sklep o podelitvi razrešnice direktorju Evropske policijske akademije glede izvrševanja proračuna akademije za proračunsko leto 2008.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V vseh evropskih institucijah, ki so odvisne od proračuna Evropske unije, je treba izvesti temeljito revizijo, ki jo izvede Računsko sodišče in vsi drugi subjekti s to funkcijo. Treba je preveriti, ali se ta sredstva ustrezno porabljajo, ali te institucije dosegajo zastavljene cilje in ali se kaj finančnih sredstev zapravi po nepotrebnem. Na splošno – če sodimo glede na že predstavljene revizije, razen pri nekaj izjemah – lahko rečemo, da sporne institucije sredstva, ki so jim na voljo, porabljajo pravilno in dosegajo cilje, ki so jim bili predlagani. Zato sem glasoval za poročilo o Evropski policijski akademiji.

 
  
  

Poročilo: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (A7-0111/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Utrditev dvoregijskega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in državami Latinske Amerike in Karibov, ki je bilo podpisano leta 1999, mora biti prednostna naloga na agendi zunanje politike Evropske unije. Čeprav je bil v zadnjih 10 letih dosežen znaten napredek pri razvoju dvostranskih odnosov med EU in Latinsko Ameriko, so potrebni nadaljnji koraki. Končni cilj partnerstva je leta 2015 vzpostaviti območje vsestranskega evro-latinskoameriškega medregijskega sodelovanja na političnem, gospodarskem, trgovinskem, socialnem in kulturnem področju, tako da se zagotovi trajnostni razvoj v obeh regijah.

Današnje glasovanje pomeni, da Evropski parlament podpira to, da se v prihodnosti sprejme evro-latinskoameriška listina za mir in varnost, ki bo na podlagi listine ZN in zadevne mednarodne zakonodaje vključevala strategije in smernice za politične ukrepe in skupno varnost.

Menim tudi, da mora boj proti podnebnim spremembam, ki najhuje prizadenejo najrevnejše prebivalstvo na svetu, postati ključni element strategije EU in Latinske Amerike. Obe strani si morata na pogovorih pred konferenco ZN o podnebnih spremembah, ki bo potekala konec leta v Mehiki, močno prizadevati za skupno pogajalsko stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. (FR) Samoiniciativno poročilo o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko vključuje pristop, ki ga EU spodbuja v mednarodnih odnosih. Dejansko to besedilo usklajuje gospodarske, socialne, politične in institucionalne razsežnosti, da se zagotovi, da trgovina med dvema geografskima območjema koristi tudi najbolj prikrajšanim prebivalcem in prispeva k trajnostnemu razvoju podceline. Poleg tega se v poročilu predlaga uskladitev finančnih predpisov, da se uvede večja odgovornost pri tem vprašanju na globalni ravni. Zato sem jasno glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Resolucija, ki je bila danes sprejeta na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, je pomembno znamenje, ki kaže na to, da se EU zelo dobro zaveda svoje vloge svetovnega akterja. Latinska Amerika je priljubljena turistična destinacija številnih Evropejcev, vendar Evropi pomeni veliko več od tega. Demokracija Latinske Amerike je glede na evropske standarde in načela morda pomanjkljiva.

Nedavno je Evropski parlament razpravljal o resoluciji v zvezi z očitnimi kršitvami človekovih pravic na Kubi. Primer se je končal s smrtjo ljudi, ki so uveljavljali svoje pravice do svobodnega izražanja. To so tragični primeri, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Vendar izkušnje Evropske unije kažejo na to, da je odnos, ki se gradi dlje časa ter temelji na prijateljstvu in diplomaciji, dolgoročno veliko produktivnejši.

Konstruktivni pristop bo Evropski uniji omogočil, da bo uspešno postala izvoznica demokratičnih načel, kar si želi biti. Latinska Amerika je velikanska celina, ki se je z gospodarskega ali socialnega vidika ne sme spregledati. Pravzaprav Evropska investicijska banka že dolgo posluje na južnoameriški celini in ponuja priložnost za dolgoročne naložbe, kar je že samo po sebi pomembno znamenje. Danes sprejeta resolucija je del jasnega mandata, ki je podeljen visoki predstavnici EU v zvezi s tem, kako pristopiti k odnosom z Latinsko Ameriko.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Podpiram sporočilo, ki ga posreduje resolucija, o izboljšanju usklajevanja stališč držav na obeh celinah glede metod za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, še zlasti ker bo vrhunsko srečanje o razvojnih ciljih tisočletja potekalo letos septembra. Vzpostaviti moramo skupni jezik, kar je še toliko bolj nujno, ker zamujamo pri doseganju ciljev, ki so predlagani za leto 2015, zlasti v zvezi z bojem proti revščini. Naložbe morajo biti zlasti v času svetovne recesije osredotočene na revnejše države in ranljivejše skupine prebivalstva, tako da te lahko uživajo ugodnosti novih delovnih mest in pogojev, ki so potrebni za socialno vključevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko, ki se zavzema za vzpostavitev polnega dvoregijskega strateškega partnerstva. Poudarila bi pomen priporočila o uskladitvi stališč obeh regionalnih blokov v zvezi s pogajanji o Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Strinjam se z mnenjem poročevalca glede tega, da je treba vzpostaviti globlje in tesnejše vezi dvoregijskega sodelovanja med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko. Vendar menim, da mora EU posebno pozornost nameniti eni od latinskoameriških držav, saj je to potrebno že zaradi številnega prebivalstva te države, njenega gospodarskega potenciala in njenega položaja regionalnega vodje. Seveda govorim o največji portugalsko govoreči državi na svetu: Braziliji. Sporočilo Komisije KOM(2007)281 z dne 30. maja je izrecno priznalo, da „dialog med EU in Brazilijo […] ni bil dovolj izkoriščen in je potekal predvsem znotraj dialoga med EU in Mercosurjem. Brazilija bo tako zadnja država ‚BRICS‘[...], s katero bo EU organizirala srečanje na vrhu. Nastopil je čas, da se Braziliji prizna vloga strateške partnerice pa tudi glavnega latinskoameriškega gospodarskega akterja in regionalnega vodje[…].“ Medtem ko druge evropske institucije opravljajo svojo dolžnost, Evropski parlament zavrača, da bi se odnos s to veliko državo oblikoval kako drugače kot prek Mercosurja, zaradi česar je ta država edina od držav BRIC (Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske), v kateri Evropska unija nima ločene parlamentarne delegacije. Ta anahronistični in obžalovanja vredni položaj je treba nujno popraviti.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Dvoregijsko strateško partnerstvo prispeva k nadaljnjemu usklajevanju EU in Latinske Amerike na mednarodnih forumih in v mednarodnih institucijah. To partnerstvo mora poleg vzpostavitve skupne agende še naprej usklajevati stališča o svetovnih vprašanjih z upoštevanjem interesov in skrbi obeh strani. Zato sem glasoval za sporočilo Komisije „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“, ki si prizadeva določiti operativne predloge za polno izvajanje dvoregijskega strateškega partnerstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo ne upošteva dejanskih težav, ki jih ima Latinska Amerika, in ne določa bistvenih točk, ki bi morale biti vključene v strategijo EU za odnose z Latinsko Ameriko.

Na primer, olepšuje vse gospodarske in socialne težave, ki bodo nastale zaradi sklenitve sporazumov o prosti trgovini, in sprejema normalizacijo odnosov s Hondurasom kot nesporno dejstvo, ne da bi upoštevalo državni udar in nedavne umore članov odporniške fronte, ki nasprotuje udaru. Ne upošteva razmer v Kolumbiji: zločini paravojaških enot ter preganjanje članov sindikatov in politikov niso težave, ki bi jih bilo vredno kakor koli omeniti. Po drugi strani kritizira Bolivijo in Venezuelo, čeprav teh dveh držav nikjer izrecno ne omeni.

Ne pove pa ničesar o ponovni namestitvi četrte flote Združenih držav Amerike v regiji, o načrtu o uporabi sedmih kolumbijskih vojaških oporišč s strani Združenih držav Amerike ali o operacijah, ki se izvajajo iz vojaških oporišč na ozemljih držav članic EU in članic zveze NATO.

Na žalost je bila zavrnjena večina predlogov, ki smo jih predložili v zvezi s prej omenjenimi vprašanji, zato smo na koncu glasovali proti resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Erminia Mazzoni (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo z enim pridržkom, ki je hkrati upanje: da bomo našli rešitev za globoko zakoreninjeni položaj v zvezi s „tango bond“, ki meče senco na naš odnos z Argentino.

Odločitev, da se spodbudijo odnosi z latinskoameriškimi državami, bi lahko utrla pot temu, da se celotno vprašanje pravic evropskih vlagateljev reši na ustrezen način.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) To arogantno in imperialistično besedilo ni sprejemljivo. Podpira obnovitev pogajanj o sporazumih o prosti trgovini s Srednjo Ameriko, Kolumbijo in Perujem. Ta pogajanja so škodljiva tako z gospodarskega in socialnega kot z demokratičnega vidika. Kako se lahko pogajamo s pučistično vlado Porfiria Loba Sose v Hondurasu in potem trdimo, da smo varuhi pravne države in človekovih pravic? Kako se lahko dvostransko pogajamo z zatiralskimi vladami Álvara Uribe in Alana Garcíe in zaničujemo mnenje drugih suverenih držav, članic Andske skupnosti, Bolivije in Ekvadorja? Glasujem proti temu besedilu, ki je v nasprotju z načeli demokracije in humanizma.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Menimo, da je glede na to, da je EU glavna vlagateljica v Latinsko Ameriko in njena druga največja trgovinska partnerka, pa tudi najpomembnejša donatorica razvojne pomoči, jasna in natančno opredeljena strategija za odnose med EU in latinsko Ameriko povsem utemeljena. Zavzemamo se za opredelitev jasnih smernic za sodelovanje, ki bo uspešno prispevalo k politični stabilnosti, boju proti podnebnim spremembam, obvladovanju migracijskih tokov in preprečevanju naravnih nesreč. Tragedija na Haitiju je pokazala, da ima EU v primerjavi z drugimi ponudniki pomoči drugorazredno vlogo. Zato pozivamo EU k izboljšanju delovanja na mednarodni ravni. Pri tem mora v mednarodni politiki ravnati dosledneje in bolj učinkovito. Do takega izboljšanja mora priti na naslednjem vrhu, 18. maja v Madridu, ki se ga mora visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednica Evropske komisije udeležiti kot aktivna udeleženka.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. - (ES) Nisem mogel glasovati za to besedilo, ker je eden od ciljev strateškega partnerstva sklepanje podregionalnih partnerskih sporazumov z državami Srednje Amerike, Perujem in Kolumbijo ter Mercosur, kljub državnem udaru v Hondurasu in nelegitimnosti vlade, ki jo je oblikoval Porfirio Lobo po tem udaru. EU ne more obravnavati vlade, ki je sodelovala v državnem udaru, enako kot izvoljenih vlad. Poleg tega vizija vzpostavitve dvoregijskega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko ne upošteva znatnih razlik med regijama. Sedanji pogoji pridružitvenega sporazuma med EU in Perujem ter Kolumbijo so podobni pogojem sporazuma o prosti trgovini, kar ni v prid niti prebivalcem Evrope niti prebivalcem Latinske Amerike. Nasprotujem tudi možnosti odprtja tristranskega političnega dialoga (kot npr. med EU, Latinsko Ameriko in Združenimi državami). Za dialoge take vrste že imamo večstranske organizacije, npr. Združene narode. Nadalje govori besedilo tudi o ustanovitvi fundacije Evropa - Latinska Amerika in Karibi. Taki zamisli ne bi nasprotoval, če poročevalec ne bi predlagal financiranja z javnimi in zasebnimi sredstvi, kar pa bi pomenilo očitno odpiranje vrat multinacionalkam.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. - (DE) Izčrpno poročilo o Latinski Ameriki razgrinja razumen pristop k razvoju odnosov med EU in državami Južne Amerike v obliki strateškega partnerstva. Oblikovanje evro-latinskoameriškega območja ne obeta le gospodarskih učinkov, pač pa lahko predvsem okrepi položaj EU na zunanjepolitičnem področju, še zlasti v razmerju z Združenimi državami Amerike. Žal pa poročilo vsebuje tudi nekaj točk in besed, ki odsevajo skoraj misijonarsko vnemo nekaterih poslancev in bi jih bilo mogoče tolmačiti kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve držav Južne Amerike. Ni treba in nima smisla tem državam podrobno predpisovati, kako naj urejajo svoje ekonomske, izobraževalne ali znanstvene politike, ali jim podrobno predpisovati zunanjo politiko. Nesmiselno je na primer pozivati latinskoameriške države, naj uvedejo spolno vzgojo. Zato sem se vzdržal končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. - (LT) Evropska unija je Latinski Ameriki partnerica. Skupaj se moramo boriti proti izzivom današnjega dne in globalnim problemom. Problemom, kot so gospodarska in finančna kriza, podnebne spremembe, grožnje varnosti, terorizem, trgovina z mamili in organizirani kriminal. Skupaj moramo ohranjati okolje, varovati naravne vire, skupaj se moramo boriti proti revščini, neenakosti in preseljevanju. Za to poročilo sem glasoval, ker predlaga ustrezne ukrepe za odpravo revščine na tem območju: izobraževanje in zmanjšanje nesorazmerij med najbogatejšimi in najrevnejšimi državami tega dela sveta. EU ima Solidarnostne sklade in spodbuja projekte integracije, Latinska Amerika pa takih možnosti nima. Strinjam se s poročevalcem, da se lahko Latinska Amerika z ravnanjem po evropskem modelu integracije okrepi. Poleg tega bi tak model prebivalcem zagotovil višjo raven varnosti in blagostanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. − Pri končnem glasovanju o poročilu sem se vzdržal. Poročila sicer nikakor ne ocenjujemo kot kak posebej koristen prispevek k bližajočemu se vrhu EU-Latinska Amerika v Madridu, vendar nam je uspelo pri glasovanjih v besedilu ohraniti nekatere pomembne vidike oziroma jih vključiti vanj. Poudarki v tem nerazveseljivem poročilu, ki smo jih prispevali Zeleni, so: točka o odločbi Medameriškega sodišča za človekove pravice glede umorov žensk (v Campo Algodonero v Mehiki) je ostala v poročilu, na podlagi 359 glasov za, 235 glasov proti in 17 vzdržanih glasov; uspelo nam je vnesti v besedilo poziv, naj se sredstva evropskega sklada za spodbujanje naložb uporabljajo zlasti za projekte v okviru boja proti podnebnim spremembam, na primer za razvoj lokalnega javnega prevoza, električnih vozil in za projekt Yasuni-ITT v Ekvadorju („Pustimo nafto pod zemljo“). Skupaj je bilo sprejetih 10 od 16 sprememb, ki smo jih predlagali Zeleni/EFA. Žal nam ni uspelo uveljaviti nobene od sprememb, ki so izražale dvome glede nedavno sklenjenih sporazumov o prosti trgovini in pridružitvenih sporazumov, o katerih tečejo pogajanja, in ki so opozarjale na nevarnost nadaljnje oslabitve že sedaj šibkih integracijskih dejavnosti v regiji. Zavrnjena je bila tudi naša sprememba, ki je pozivala k postopni ukinitvi megalomanskih energetskih projektov, ki zelo škodujejo okolju.

 
  
MPphoto
 
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (PPE) , v pisni obliki. - (ES) Glede na to, da so nekateri izrazi, vneseni v točko 34 na predlog Odbora za razvoj, tako dvoumni, da bi jih bilo mogoče tolmačiti celo kot spravljivost z zadevami, tako odvratnimi kot je splav, je španska delegacija v okviru Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) svoje člane pozvala k ločenemu glasovanju o tej točki, da bi s tem povsem jasno pokazali naše nasprotovanje vsaki pobudi, ki posega v neodtujljive pravice najranljivejših človeških bitij.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. - (PT) Evropska unija in Latinska Amerika že dolga leta gradita tesno strateško partnerstvo. Unija je najpomembnejša vlagateljica v Latinsko Ameriko, njena druga največja trgovinska partnerica in glavna donatorica razvojne pomoči. Naš končni cilj je do leta 2015 vzpostaviti dvoregijsko evro-latinskoameriško partnersko območje, ki bi zajemalo politiko, gospodarstvo, trgovino in socialne zadeve ter zagotavljalo trajnostni razvoj obeh regij.

V tem smislu bi rad poudaril predvsem pomen obnovitve pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Mercosur, ki bo gotovo najbolj ambiciozen sporazum dveh regij doslej. Pozdravljam tudi sporazuma o trgovinskem partnerstvu med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko ter med Evropsko unijo in Andsko skupnostjo, pa tudi poglabljanje že sklenjenih pridružitvenih sporazumov z Mehiko in Čilom.

Obžalovanja vredno pa je, da taki sporazumi lahko škodujejo proizvodnji v EU v zadevnih panogah, zlasti proizvodnjo v naših najbolj oddaljenih regijah, ki so že tako neprestano v težavah. Prav tako je vredno obžalovanja, da se za te regije še vedno ne najdejo ustrezna nadomestila na ravni Unije. Glasoval sem za poročilo, ker menim, da je partnerstvo med našima regijama nujno, saj bo obema regijama koristilo na političnem, gospodarskem in socialnem področju.

 
  
  

Predlog skupne resolucije RC-B7-0233/2010

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Resolucija, o kateri glasujemo danes, izraža zaskrbljenost Evropskega parlamenta nad tem, da kanadske oblasti še vedno zahtevajo vizume za državljane Romunije, Bolgarije in Češke republike, ter poziva k čim hitrejši odpravi teh zahtev.

Ohranjanje take vizumske ureditve za državljane omenjenih držav članic krši načela svobode gibanja in povzroča neutemeljena nesorazmerja in neenakost. Državljani Evropske unije morajo biti deležni enakopravne in pravične obravnave.

Čeprav sta EU in Kanada na svojem vrhu v Pragi leta 2009 ponovno potrdili, da je skupni cilj partneric zagotoviti svobodo gibanja ljudi med EU in Kanado ob zagotovljeni popolni varnosti, se do danes, ko pišemo leto 2010, ni spremenilo prav nič.

Trdno verjamem, da bodo kanadske oblasti že v bližnji prihodnosti storile vse v svoji moči za odpravo vizumskih zahtev. Skupaj z drugimi kolegi poslanci Evropskega parlamenta bom tudi v prihodnje nadaljevala svoja prizadevanja za to, da bi lahko državljani Romunije, Bolgarije in Češke republike čim prej potovali brez takih ovir.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. - Glasoval sem za resolucijo, saj sem prepričan, da lahko sedanja pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu okrepijo odnose med EU in Kanado. Pričakujemo, da bo bližajoči se vrh EU in Kanade usmerjen v krepitev političnih odnosov med partnericama, zlasti z obravnavo skupnih zadev, kot so pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu, zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanj, usklajenega odziva na finančno in gospodarsko krizo, pa tudi vprašanj podnebnih sprememb in energije. Glede na to, da sta se tako EU kot Kanada zavezali gradnji varnega in trajnostnega nizkoogljičnega svetovnega gospodarstva, bi to okrepilo tudi vlaganja v čiste energetske tehnologije in njuno vodilno vlogo na področjih ustvarjanja zelenih delovnih mest in njune sposobnosti prilagajanja podnebnim spremembam.

 
  
MPphoto
 
 

  Corina Creţu (S&D), v pisni obliki. - (RO) Državjlani treh držav članic EU še vedno potrebujejo vizume za vstop v Kanado. Romunom in Bolgarom so se zdaj pridružili še Čehi, za katere so bile vizumske zahteve ponovno uvedene zaradi velikega priliva Romov. V teh razmerah je nujno tesnejše sodelovanje, na eni strani med EU in državami članicami pri reševanju problemov romske skupnosti, na drugi strani pa med državami članicami in Kanado pri vzpostavljanju čim bolj učinkovitega in preglednega sistema obveščanja o pogojih za pridobitev vizumov, da bi bilo zavrnjenih čim manj prošenj za vizume. Obenem pa je potreben tudi pregled kanadske ureditve azila. Glede tega je resolucija koristna, saj neposredno poziva kanadsko stran k ukrepom za odpravo vizumskih zahtev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. - (RO) Kanada spada med najstarejše partnerice Evropske unije, letošnji vrh pa je pomemben za nadaljnjo krepitev tesnega dvostranskega sodelovanja na vseh področjih. Glasoval sem za skupno resolucijo, saj strnjeno in objektivno razgrinja obete za sodelovanje v prihodnje.

Zagotavljanje vzajemnosti v dvostranskih odnosih spada med temeljna načela Evropske unije. Upam, da bo Kanada v kratkem odpravila vizumske zahteve za državljane Romunije, Češke republike in Bolgarije in tako zagotovila pravično in enakopravno obravnavo vseh državljanov Evropske unije. Obenem pa bi rad pozdravil dosedanje ukrepe, ki vodijo k podpisu trgovinskega sporazuma med EU in Kanado, in izrazil upanje, da bo letošnje srečanje poskrbelo za potrebni zagon za zaključek pogajanj.

Glede na trenutne gospodarske razmere in stanje podnebja se mi zdi pomembno poudariti potrebo po tesnem sodelovanju pri iskanju alternativ tradicionalnim virom energije, ki bodo upoštevale posebnosti vsake od partneric, saj se tako EU kot Kanada ukvarjata z razvojem in uporabo nizkoogljičnih tehnologij. Obenem pa moramo spodbujati tudi sodelovanje na področjih energije, podnebja in pomorstva tudi na arktičnem območju.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT) Kanada je iz zgodovinskih in kulturnih razlogov, zaradi etnične in politične podobnosti, zaradi skupnih civilizacijskih vrednot in skupnih meril zanesljiva in pomembna partnerica Evropski uniji. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado bi pomenil prispevek k nadaljnjem poglabljanju že sedaj odličnih odnosov med EU in Kanado. Kljub nekaterim težavam v naših odnosih, ki zadevajo zlasti ribištvo, varnost in priseljevanje, je dejstvo, da so odnosi EU s Kanado, v primerjavi z drugimi državami, trdni in koristni za obe strani. Upam, da bo to partnerstvo zaupanja trajalo še dolga leta in da bosta območji na obeh straneh Severnega Atlantika še dolga leta uživali mir in blagostanje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) Partnerstvo med Kanado in Evropsko unijo, vzpostavljeno že leta 1959, spada med naša najstarejša in najtesnejša partnerstva, namen sedanjih pogajanj o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu pa je odnose med EU in Kanado še okrepiti. Poudaril bi rad, da v letu 2010 Kanada predseduje skupini G8 in da bo gostila naslednji vrh skupine G20. Zato toplo pozdravljam izjavo Komisije, ki pripisuje pogajanjem o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu temeljni pomen za gospodarske odnose med EU in Kanado. V tem smislu menim, da pomeni vrh EU-Kanada v Bruslju 5. maja 2010 priložnost za pospešitev pogajanj. Zlasti pozdravljam namero za začetek pomembne reforme kanadskega sistema upravljanja ribištva, v katero bo vključena tudi Severozahodna atlantska ribiška organizacija.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Besedilo resolucije izraža močno podporo pogajanjem, ki jih je sprožila Komisija za sklenitev splošnega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado. Pogajanja o tem sporazumu potekajo za hrbti evropskih državljanov, čeprav bo sporazum pomembno vplival na njihov vsakdanjik na naslednjih področjih: razgradnja javnih storitev, prednost pravic vlagateljev do zaščite dobičkov pred pravicami držav do zaščite javnega interesa, krnitev pravic delavcev in omejitev dostopnosti zdravstvenih storitev, vode, izobrazbe in kulture. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Evropski konservativci in reformisti ter Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu predlagajo podporo in celo pospešitev te politike ter očitnega kršenja demokracije. Osebno temu odločno nasprotujem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Kanada je zgodovinska partnerica EU. Razumljivo je, da so se odnosi med njima z leti poglabljali in krepili. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum bo bližnji vrh obravnaval na prav poseben način, v upanju, da bodo pogajanja uspešna, saj je sporazum bistvenega pomena za gospodarske odnose med EU in Kanado. Uniji in Kanadi so skupna nekatera pomembna vprašanja, kot so pomoč Unije, zlasti Haitiju, vprašanja v zvezi z ribištvom in okoljem. Ne smemo pozabiti, da je z Lizbonsko pogodbo Parlament dobil nove pristojnosti na področju sklepanja mednarodnih sporazumov. Parlament mora biti vključen v vse faze pogajanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. - (DE) Danes sem glasoval sem za skupni predlog resolucije o vrhu EU-Kanada, saj menim, da je treba odnose ne le vzdrževati na sedanji visoki ravni, pač pa jih še poglabljati in krepiti. Pri tem si posebno omembo zasluži tudi načrtovano skupno zavzemanje za uvedbo obdavčitve bank ali davka na finančne transakcije na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. - Resolucija je bila sprejeta z veliko večino. Glasovanja sem se vzdržal zaradi besedila v 6. točki, ki pripisuje kanadsko omejevalno vizumsko politiko do državljanov Bolgarije, Romunije in Češke republike Romom. Skupini Verts/ALE pa je uspelo v resolucijo vključiti naslednje besedilo o navadnem tunu in o CITES: „izraža razočaranje nad stališčem kanadske vlade na zadnji konferenci CITES glede vključitve navadnega tuna v Dodatek I k CITES“.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE) , v pisni obliki. - Pri glasovanju v Evropskem parlamentu o resoluciji o prednostnih nalogah na bližajočem se vrhu EU in Kanade sem bil med manjšino, ki je glasovala proti predlogu. Besedilo je v glavnem ustrezno, vsebuje pa dve točki, ki jih preprosto ne morem podpreti. V 2. točki je navedeno, da bi morala biti ena od prednostnih tem razprave na vrhu „vprašanje uvedbe bančne dajatve ali davka na transakcije na svetovni ravni “. Odločno nasprotujem taki vrsti dajatev ali davkov na mednarodni ravni. Po mojem mnenju si prednostno obravnavo na vrhu bolj zasluži vrsta drugih gospodarskih vprašanj.

Poleg tega me skrbi tudi besedilo v 6. točki, ki se glasi, da Parlament „ugotavlja, da je kanadska vlada uvedla vizumsko obveznost za češke državljane kot odziv na prihod Romov v Kanado“. Morda je Kanada res ravnala tako iz omenjenega razloga, po mojem mnenju pa to nikakor ne zasluži naše odobritve ali celo omembe v katerem od uradnih besedil EU. Ker sta bila omenjena stavka vključena v resoluciji in ker zahteva po njunem brisanju ni prejela podpore večine, sem glasoval proti resoluciji kot celoti.

 
  
  

Predlog resolucije (B7-0243/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Evropski parlament je z današnjim glasovanjem dokazal svojo podporo podpisu novega sporazuma o obdelavi in posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Ob tem je ponovno izrazil zahtevo, da mora biti vsak nov sporazum sklenjen v skladu z novim pravnim okvirom, ki ga je uveljavila Lizbonska pogodba.

Boj proti terorizmu ostaja prednostna naloga EU, tvorno sodelovanje z ZDA, ki zajema tudi izmenjavo podatkov in informacij, pa je pomemben dejavnik odvračanja terorističnih napadov v prihodnosti.

Prepričana sem, da je bistvenega pomena, da je izmenjava podatkov dosledno omejena samo na podatke, potrebne za boj proti terorizmu, kakršno koli posredovanje podatkov v večjih količinah pa bi pomenilo odstopanje od načel evropske zakonodaje in prakse. Zato sem današnjo resolucijo izkoristila kot priložnost za poziv Komisiji in Svetu, naj to vprašanje izrecno in na ustrezen način odpreta v okviru bližnjih pogajanj z ZDA ter naj z ameriškimi partnerji preučita možne načine za uvedbo pravno preglednega in izvedljivega postopka odobravanja prenosa in zajemanja zadevnih podatkov.

 
  
MPphoto
 
 

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. - (FR) Glasovala sem za skupno resolucijo o SWIFT, ki zadeva posredovanje evropskih bančnih podatkov Združenim državam Amerike v okviru boja proti terorizmu. Po opozorilih iz Evropskega parlamenta pred nekaj tedni pogajanja zdaj tečejo v pravi smeri. Evropski parlament bo po novem udeležen v pogajanjih, v skladu s postopki, ki jih predpisuje Lizbonska pogodba. Naš cilj je uravnotežiti učinkovito zaščito naših sodržavljanov pred teroristi in spoštovanje pravic posameznika. Po mojem mnenju pogajalski mandat, ki ga je Parlament danes podelil Svetu, podpira tako stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. - Podprl sem resolucijo, saj je pomembno, da sklenemo sporazum, ki bo Evropi in Združenim državam pomagal okrepiti boj proti terorizmu v prid varnosti državljanov in ob spoštovanju pravil pravnega reda. EU mora še določiti temeljna načela splošnega sodelovanja z ZDA na področju boja proti terorizmu. Zato je naloga Komisije in Sveta, da preučita možne načine za vzpostavitev preglednega in zakonitega postopka za odobritev prenosa in zajemanja ustreznih podatkov pa tudi za izvajanje in nadzor izmenjave podatkov. Ti postopki morajo dosledno upoštevati načela nujnosti in sorazmernosti ter v celoti spoštovati temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red EU, kar bi omogočilo polno uveljavitev ustrezne evropske zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. - (LT) Prizadevati si moramo za krepitev čezatlantskega sodelovanja na področjih pravosodja, svobode in varnosti ob spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Sistem varovanja osebnih podatkov mora delovati pregledno in nedvoumno. Evropske zakonske zahteve glede poštene, sorazmerne in zakonite obdelave osebnih podatkov so temeljnega pomena in jih moramo dosledno spoštovati. Trenutno je predvidena izmenjava podatkov nemogoča. Rešitve bi morale zajemati omejitev obsega prenesenih podatkov in izpis vrste podatkov, ki jih lahko namenski ponudniki filtrirajo in izluščijo, pa tudi vrste podatkov, ki utegnejo biti vključeni v prenos. Zato je nujno odločno pozvati Svet in Komisijo, naj raziščeta načine za vzpostavitev preglednega in zakonitega postopka za odobritev prenosa in zajemanja ustreznih podatkov ter za izvajanje izmenjave podatkov in nadzor nad njo. Vsak sporazum med EU in ZDA mora vsebovati stroga izvedbena in nadzorna varovala, s pomočjo katerih bi lahko spremljali, kako oblasti ZDA vsakodnevno zajemajo, uporabljajo in dostopajo do vseh podatkov, ki so jim posredovani v skladu s sporazumom. Za tak nadzor bi moral skrbeti ustrezen organ, ki bi ga imenovala EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Kor nacionalna država Romunija podpira sklenitev sporazuma SWIFT. Evropski parlament pa je ocenil, da je prva različica sporazuma, ki so jo oblikovali predstavniki Komisije in ameriške administracije, kršila pravice evropskih državljanov, saj je predvidevala obdelavo njihovih podatkov v velikem obsegu, ne pa le v konkretnih primerih sumov. Novi sporazum, o katerem so se nedavno dogovorili predstavniki EU in ameriškega Kongresa, mora upoštevati zadržke Evropskega parlamenta. Če bo tudi nova različica sporazuma v nasprotju z evropsko Konvencijo o človekovih pravicah, se namreč lahko zgodi, da bo zavrnjena tudi ta različica.

Evropski parlament se zaveda, da je sporazum pomemben za evropsko varnost. Zato je vedno bolj očitno, da ugovori poslancev zadevajo vsebino, ne pa oblike sporazuma. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe ima Evropski parlament širše odločevalske pristojnosti. Naša institucija je zavezana izvajanju svojih pristojnosti in uveljavljanju interesov državljanov Evropske unije. Če bo naslednja različica sporazuma spoštovala duha evropske zakonodaje, bo sprejeta. Boj proti terorizmu in hitro odkrivanje sumljivih bančnih transferov ostaja bolj kot kdajkoli na vrhu seznama prednostnih nalog EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. - (FR) Po zavrnitvi sporazuma SWIFT v Evropskem parlamentu februarja 2010 morajo Evropska unija in Združene države pripraviti nov sporazum o posredovanju bančnih podatkov v okviru boja proti terorizmu. S februarsko zavrnitvijo sporazuma smo poslanci EP zavrnili nadaljevanje nenadzorovanega posredovanja podatkov v velikem obsegu ministrstvu za finance Združenih držav. Danes sem glasovala za resolucijo, ki podeljuje Evropski komisiji nov mandat v pogajanjih o novi različici sporazuma z Združenimi državami. Naši osnovni zahtevi sta, naj se v pogajanjih ponovno pretrese posredovanje osebnih podatkov v velikem obsegu in naj se razišče možnosti za bolj ciljno usmerjeno posredovanje in za pravna sredstva, ki bodo zagotovila čim krajši možni čas hranjenja podatkov ter vzajemnost pri posredovanju podatkov. Vprašanju varstva osebnih podatkov Evropski parlament pripisuje velik pomen. Zato moramo zelo pazljivo spremljati dogajanja v zvezi s posredovanjem podatkov letalskih potnikov. Storili bomo vse za zaščito temeljnih pravic naših sodržavljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. - Podprl sem resolucijo o novem priporočilu Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj o sporazumu z Združenimi državami Amerike o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v okviru boja proti terorizmu. Po določbah Lizbonske pogodbe je bilo za uveljavitev začasnega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA, podpisanega novembra 2009, zahtevano soglasje Evropskega parlamenta. Glasoval sem proti omenjenemu sporazumu, ki ga je Parlament blokiral zaradi pomislekov, da bi lahko nenadzorovano posredovanje podatkov v velikem obsegu ogrozilo varstvo zasebnosti evropskih državljanov in podjetij. Proti terorizmu se je treba odločno bojevati, ne smemo pa dopustiti, da bi sredstva, uporabljena v tem boju, vzpostavila ozračje negotovosti glede državljanskih pravic, kar je pravzaprav osrednji cilj samih terorističnih napadov. Novi sporazum, kakršen že bo, mora spoštovati temeljna načela, kot je strogo omejevanje posredovanja podatkov na obseg, nujen za boj proti terorizmu, in evropski organi morajo zagotoviti ustrezni sodni nadzor spoštovanja temeljnih pravic, ki jih jamči pravni red EU. Sporazum mora biti časovno omejen, ob kršenju katere od obveznosti pa mora biti predvidena takojšnja razveljavitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. - (EL) Glasoval sem proti predlogu resolucije, ker ne zavrača izmenjave podatkov v velikem obsegu z ZDA in drugimi državami v okviru tako imenovanega boja proti terorizmu. Prav tako ne poudarja potrebe po mednarodno zavezujočem sporazumu med EU in ZDA o okviru izmenjave podatkov med sodnimi organi. In končno, glede na to, da bo moral osnutek sporazuma odobriti tudi Evropski parlament, je nesprejemljivo, da se kakršna koli pogajanja, celo neuradna, začenjajo brez njegove polne in enakopravne udeležbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Glasoval sem proti začasnemu sporazumu o obdelavi in posredovanju finančnih podatkov evropskih državljanov, ki so ga podpisale EU in Združene države Amerike, ne samo zato, ker je bil očitno neustrezen, saj ni upošteval načel nujnosti in sorazmernosti ter nedotakljivosti in varnosti evropskih finančnih podatkov, pač pa tudi zato, ker Parlament ni imel možnosti pravilno uveljaviti svojih pristojnosti. Verjamem, da je treba okrepiti čezatlantsko sodelovanje na ustreznih področjih, zlasti na področju svobode, varnosti in sodstva, vendar je tako sodelovanje mogoče le ob polnem spoštovanju temeljnih načel, kot so sorazmernost, nujnost in vzajemnost. S tem v zvezi moram čestitati Komisiji in Svetu za njun novi odnos do sodelovanja s Parlamentom. Upam, da nam bo skupaj uspelo uveljaviti temeljna načela, ki morajo v prihodnje usmerjati in omogočati sodelovanje med EU in Združenimi državami Amerike v boju proti terorizmu. Z zanimanjem pričakujem zaključke obiska parlamentarne delegacije v Washingtonu in upam, da bomo tudi pri tem odprli novo poglavje.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. - (RO) Glasoval sem za resolucijo in rad bi še enkrat poudaril, da je sodelovanje med EU in ZDA v boju proti terorizmu, s tem pa tudi podpis ustreznega sporazuma med EU in ZDA, bistvenega pomena. Parlament pa mora ta sporazum ves čas spremljati na svojem radarskem zaslonu. Svet in Komisija morata evropsko zakonodajno telo tekoče obveščati o vseh fazah pogajanj in sklepanja sporazuma. Evropski parlament je svoje stališče o tej zadevi izrazil že ob vrsti priložnosti.

Druga ključna točka resolucije je zahteva, da mora posredovanje podatkov odobravati evropski pravosodni organ. Posredovanje podatkov mora biti utemeljeno in pregledno. Državljanom morajo biti zajamčene pravice, kot sta pravica do vpogleda in do brisanja podatkov, pa tudi pravica do nadomestila in odškodnine v primerih kršenja zasebnosti.

Rad bi poudaril, da je nujno najti rešitev za omejitev posredovanja podatke, po kateri bo izmenjava podatkov dovoljena samo pri osebah, osumljenih terorizma. V sporazumu morata biti nujno upoštevani načeli vzajemnosti in sorazmernosti, nujna je tudi določba o takojšnji prekinitvi sporazuma ob neizpolnjevanju sprejetih obveznosti. Trdno sem prepričan, da bo Svet za pravosodje in notranje zadeve priporočila iz današnje resolucije upošteval.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. - (PT) Glasovala sem za resolucijo, ker verjamem, da mora vsak sporazum med EU in Združenimi državami Amerike vsebovati tudi zanesljive varovalke glede izvajanja in nadzora, ki ga mora izvajati ustrezen organ EU. Samo tako je mogoče zanesljivo preprečiti, da bi posredovanje podatkov kršilo temeljna načela pravnega reda in pravne prakse EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT) Mednarodno pravosodno sodelovanje in čezatlantsko sodelovanje sta v boju proti terorizmu temeljnega pomena. Zato je treba pozdraviti sklenitev dolgoročnega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami o preprečevanju financiranja terorizma. Tak sporazum pa ne sme ogroziti zasebnosti transakcij fizičnih in pravnih oseb. Zato so evropske pravne zahteve glede pravične, nujne, sorazmerne in zakonite obravnave osebnih podatkov bistvenega pomena in morajo biti uveljavljene v vseh okoliščinah.

EU mora predpisati temeljna načela oblik sodelovanja z ZDA v boju proti terorizmu ter mehanizem za posredovanje podatkov o transakcijah svojih državljanov, za katere se ocenjuje, da so sumljive ali nezakonite. Sporazum o pravosodnem sodelovanju med EU in ZDA pri preprečevanju financiranja terorizma moramo skleniti, pri tem pa moramo zagotoviti spoštovanje pravic in svoboščin evropskih državljanov in podjetij pri posredovanju podatkov in ne smemo brez potrebe ogrožati zaupnosti njihovih transakcij.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) Ob začasnem sporazumu, ki so ga podpisale EU in ZDA, sem soglašal, da je čezatlantsko sodelovanje v boju proti mednarodnemu kriminalu in terorizmu potrebno. Poudaril sem, da mora to sodelovanje temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju načel vzajemnosti, sorazmernosti in spoštovanja pravic državljanov. Toda varnost ne bi smela prevladati, ampak bi morala biti združljiva z drugimi pravicami, svobodo in jamstvi. Ni sprejemljivo, da lahko policija na Portugalskem dostopa do bančnih podatkov osebe na podlagi sodnega naloga, da pa se lahko milijoni podatkov pošljejo ameriški policiji, ki jih interpretira in analizira brez sodnega nadzora. Zato sem glasoval proti začasnemu sporazumu. Tokratni predlog resolucije pa odraža nove poglede Komisije in Sveta v zvezi s sodelovanjem s Parlamentom. Upam, da bo sodelovanje med EU in ZDA v boju proti terorizmu v prihodnje temeljilo na načelih sorazmernosti, nujnosti in vzajemnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Po odmevnem polomu osnutka sporazuma SWIFT med EU in Združenimi državami Amerike smo ponovno prejeli na mizo resolucijo, ki zasluži našo najostrejšo kritiko, saj sprejema zamisel o široki izmenjavi podatkov v okviru tako imenovanega „boja proti terorizmu“. Številni strokovnjaki trdijo, da tak sporazum ne zagotavlja varstva pravic, svoboščin in jamstev. Tako imenovani „sporazum SWIFT“ in okvirni sporazum o varstvu in izmenjavi podatkov pomenita grožnjo, ne jamstvo varnosti.

Tolmačenja varstva podatkov, pristojnosti, zakonodajnih vidikov in zasebnosti v zvezi s sodelovanjem med EU in ZDA so različna. Preden podelimo Komisiji nov mandat, je treba ta vprašanja razjasniti.

Kljub temu je večina v naši zbornici dala Komisiji povsem proste roke, ob nejasnih omejitvah, kot sta „sorazmernost“ in „vzajemnost“. S tem smo v resnici odprli Pandorino skrinjico groženj svoboščinam in podprli odvzem pristojnosti državam članicam, kot so odločanje o posredovanju podatkov o svojih državljanih, ki se prenaša na evropski „javni pravosodni organ“.

Pri hranjenju in posredovanju podatkov v velikem obsegu ni nikakršne možnosti za „sorazmernost“ in „vzajemnost“, saj se odpirajo številna neobvladljiva tveganja, na primer glede tega, kdo ima dostop do podatkov, kako se uporabljajo in v kakšen namen.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. - (FR) Glasovala sem za okrepitev mandata Evropske komisije pri pogajanjih z organi ZDA o sporazumu SWIFT. V resnici potrebujemo zagotovila, da bosta dva pomembna zadržka - prenos podatkov v velikem obsegu in zagotovitev pravnih sredstev Evropejcem v Združenih državah - odpravljena. Zato sem prepričana, da moramo mandat pred podelitvijo bistveno spremeniti, v nasprotnem primeru bom namreč po zaključku pogajanj spet prisiljena glasovati proti sporazumu, kot sem enkrat že bila.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Glasujem proti predlogu, ki zagovarja možnost sklenitve sporazuma o posredovanju podatkov SWIFT med Evropo in Združenimi državami Amerike. V sedanjih razmerah podatkov, ki naj bi jih pošiljali organom ZDA, ni mogoče filtrirati. Organi ZDA bodo tako imeli dostop do obilice zasebnih podatkov, ki jih bomo pošiljali v imenu nujnega boja prti terorizmu; ta boj proti terorizmu, ki je sicer resnična grožnja, pa se zaenkrat izrablja za uveljavljanje imperialističnih teženj. Poleg tega besedilo vzajemnosti od Združenih držav Amerike ne zahteva, pač pa samo ponižno „poudarja“, da jo pričakuje. Spreminjati Evropo v vazalko Združenih držav Amerike je popolnoma nesprejemljivo. Zdaj je najprimernejši čas za to, da si Evropa izbori neodvisnost od Združenih držav Amerike.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Boj proti terorizmu je skrb EU, pa tudi preostalega demokratičnega sveta. Za uspešnost tega boja so nujno potrebni mehanizmi, ki pripomorejo k odkrivanju možnih napadov. Sporazum SWIFT je zelo učinkovit pripomoček v boju proti terorizmu, saj omogoča dostop do zaupnih finančnih podatkov o prenosih denarja iz ene države v drugo. Ponovna pogajanja o tem sporazumu z Združenimi državami Amerike so za EU enkratna priložnost za sodelovanje v odkrivanju novih teroristov in možnih napadov. Trenutno lahko ugotovimo veliko željo po sodelovanju na strani ZDA: ZDA se zavzemajo za sklenitev sporazuma, ki bi učinkovito varoval posredovane podatke in kolikor mogoče zagotavljal vzajemnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. - (ES) Glasoval sem proti skupni resoluciji Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) ter Skupine evropskih konservativcev in reformistov, ker se besedilo zavzema za sklenitev sporazuma med 27 državami članicami in Združenimi državami Amerike o posredovanju bančnih podatkov v okviru boja proti terorizmu. Po sedanji ureditvi bi imeli organi Združenih držav Amerike dostop do obilice zasebnih podatkov milijonov Evropejcev. Menim, da je zahteva Združenih držav nesprejemljiva in pomeni grožnjo svoboščinam in pravicam evropskih državljanov. S tem predlogom nas najbolj konservativne sile poskušajo predati z zvezanimi rokami in nogami interesom ZDA, ne da bi pomislile na varnost ali zasebnost državljanov. Evropski parlament ne more dovoliti, da bi bile državljanske pravice in svoboščine kršene zaradi boja proti terorizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. - (DE) Predlog resolucije o pogajanjih o novem sporazumu SWIFT vsebuje vrsto podrobnih predlogov za izboljšanje varstva podatkov pri posredovanju finančnih podatkov Združenim državam Amerike. To je treba zelo pozdraviti. Ob tem pa ostaja zamolčano temeljno vprašanje utemeljenosti takega množičnega poseganja v zasebnost. Utemeljenost je očitno preprosto privzeta. Ni pa jasno, ali se lahko na ta način dejansko učinkovito zoperstavimo pojavu terorizma. Prav tako ni jasno, kako je mogoče pozive k okrepitvi varstva podatkov uveljaviti v praksi. Dosedanje izkušnje in splošna praksa nas učijo, da se podatki uporabljajo, kolikor je le mogoče, in pogosto tudi v pridobitne namene. Zato načeloma nasprotujem posredovanju osebnih podatkov in sem glasoval proti predlogu resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. - (EL) Danes sem glasoval za resolucijo Parlamenta, ki jo je podprla tudi večina političnih skupin in ki navaja pogoje, pod katerimi je Parlament pripravljen ratificirati novi sporazum SWIFT in odobriti začetek novega kroga pogajanj z ZDA. Cilj Parlamenta je predpisati prožna načela spodbujanja čezatlantskega sodelovanja, ki bo prispevalo k učinkovitejšemu boju proti terorizmu in vzpostavilo sistem posredovanja podatkov, ki mu bodo evropski državljani lahko zaupali. Ena od najobčutljivejših tem pogajanj, na katero moramo biti še posebej pozorni, je zmanjšanje količine posredovanih podatkov. V ta namen bo moral novi sporazum vsebovati niz zagotovil skladnosti z evropsko zakonodajo varstva osebnih podatkov evropskih državljanov. Poleg tega je, kot je navedeno tudi v resoluciji, evropskim državljanom zagotoviti boljši pritožbeni mehanizem, ki jim bo omogočal učinkovito zaščito svojih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. - Vzdržal sem se glasovanja o resoluciji SWIFT (o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti). Resolucija je bila kljub temu sprejeta z veliko večino (brez poimenskega glasovanja). Naša skupina se je vzdržala, ker so bila naši ključni predlogi sprememb zavrnjeni, in sicer predlog spremembe št. 8, po katerem bi bila za posredovanje podatkov potrebna sodna odobritev, in predlog spremembe št. 9, po katerem bi za program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti veljale določbe Sporazuma o medsebojni pravni pomoči. Zavrnjene so bile tudi druge pomembne spremembe, ki jih je predlagala skupina Verts/ALE: evropska opredelitev terorizma namesto ameriške, prepoved nadaljnjega posredovanja podatkov tretjim državam ali organom ter omejitev obdobja hrambe podatkov. Kljub temu lahko resolucijo ocenimo kot precej jasno sporočilo glede pogajanj EU in ZDA o novem sporazumu o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti po zavrnitvi (v postopku privolitve) prejšnjega sporazuma februarja lani, kljub temu, da naša skupina meni, da je danes sprejeto besedilo korak nazaj v primerjavi z lanskega septembra sprejeto resolucijo Parlamenta.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. - (PT) Boj proti terorizmu in financiranju terorizma je neogiben in terja našo polno pozornost, zato je čezatlantsko sodelovanje nujno. Prejšnji poskus sporazuma o obdelavi in posredovanju podatkov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je bil pomanjkljiv z vidikov sorazmernosti, vzajemnosti in preglednosti.

Sedanji predlog resolucije poziva s sprejemu skupne opredelitve „terorističnih dejavnosti“ in razjasnitev koncepta „nezajetih podatkov“. Prav tako ponovno opozarja, da je treba izmenjavo podatkov omejiti po načelu nujnosti, in sicer dosledno omejiti izmenjavo zgolj na potrebno obdobje.

Predlagana je vrsta varovalk na podlagi evropske zakonodajne prakse, ki zagotavljajo boljše varstvo temeljnih pravic državljanov. Poskuša se ne le zavarovati načelo nediskriminacije v celotnem postopku obdelave podatkov, pač pa tudi vzpostaviti evropski organ, ki bo lahko sprejemal in nadziral izpolnjevanje zahtevkov Združenih držav Amerike. Glasoval sem za resolucijo, saj se strinjam, da smo zdaj vzpostavili ustrezne podlage za začetek pogajanj, ki lahko privedejo do bolj uravnoteženega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

 
  
  

Predlog resolucije: (B7-0244/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. − Resolucijo sem podprl. Ker so v digitalni dobi varstvo podatkov, pravica do samostojnega odločanja glede informacij, osebnostne pravice in pravica do zasebnosti postale vrednote, ki imajo vse večjo vlogo, jih je zato treba posebej zaščititi. Za ustrezno zaščito teh pravic moramo zagotoviti, da bodo vsi prenosi osebnih podatkov iz EU in njenih držav članic v tretje države za varnostne namene temeljili na mednarodnih sporazumih s statusom zakonodajnih aktov. Poleg tega bi morala uporaba podatkov iz evidenc letalskih potnikov temeljiti na enotnih načelih, skladnih z evropskimi standardi varstva podatkov, ki bi bila tudi podlaga za sporazume s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. − - (LT) Soglašam s predlogom iz te resolucije Evropskega parlamenta, da moramo pred uvedbo kakega novega pravnega ukrepa oceniti njegove vplive na zasebnost po načelu sorazmernosti, saj je nujno oceniti, ali niso zadostni že obstoječi pravni ukrepi. Tehnologija in mobilnost sta bistveni značilnosti današnjega sveta, osebne pravice in pravica do zasebnosti pa sta vrednoti, ki ju moramo zagotavljati in skrbno varovati. Soglašam s pozivi Parlamenta, da je treba preučiti ukrepa izpopolnjene obdelave podatkov o potnikih in obdelave podatkov iz evidence imen letalskih potnikov, saj moramo ob boju proti kriminalu skrbeti tudi za to, da so veljavni ukrepi sorazmerni in ne kršijo temeljnih človekovih pravic. Zato mora prenos podatkov o potnikih potekati v skladu z evropskimi standardi varstva podatkov, podatke pa se sme uporabljati izključno v zvezi s konkretnimi kaznivimi dejanji ali grožnjami takih dejanj. Glede na to, da se podatki iz evidence imen letalskih potnikov uporabljajo v varnostne namene, morajo pogoje prenosa podatkov urejati mednarodni sporazumi z EU, ki državljanom in letalskim prevoznikom iz EU zagotavljajo pravno gotovost. V novih sporazumih mora EU predpisati tudi ustrezne ukrepe nadzora, ki nam bodo omogočali usklajen prenos in uporabo podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. - (PT) Potrebe po uravnoteženem sporazumu o prenosu podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike se zavedamo že vrsto let. Trenutno stanje v pogajanjih še ne kaže na učinkovito pravno zaščito podatkov v Združenih državah Amerike, saj lahko podatke tam hranijo še leta po opravljenih varnostnih preverjanjih, prav tako pa pravna zaščita ne zajema ljudi, ki niso državljani ZDA. Sporazuma, sklenjena z Avstralijo in Kanado, sta bolj sprejemljiva, saj bolj upoštevata načelo sorazmernosti, in sicer je dostop do podatkov glede vrste, časa in obsega urejen sodno. Le z doslednim pristopom in uveljavitvijo splošnih načel in pravil za uporabo podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov lahko odpravimo sedanji zastoj in naredimo korak naprej k sprejemu mednarodnih sporazumov na tem področju, z omenjenimi tremi državami, pa tudi z vrsto drugih, katerih zahteve po sodelovanju lahko pričakujemo v kratkem. Podpiram skupni predlog preložitve glasovanja o soglasju Parlamenta, v upanju, da je mogoče z nekaj daljšimi pogajanji razrešiti zadržke, ki jih Parlament izraža že od nekdaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT)Razprava o prenosu osebnih podatkov potnikov na čezatlantskih poletih je hudo neprijetna boleča točka v odnosih Evropske unije z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado in odraža bistvo ene od pomembnih dilem današnjega časa.

Na eni strani nihče ne oporeka, da je treba skrbno varovati zasebnost in zaupnost podatkov državljanov. Na drugi strani pa tudi skoraj ni dvomov, da živimo v časih, ko grožnje varnosti terjajo ne le učinkovitejšo izmenjavo podatkov med organi pregona v boju proti kriminalu, pač pa tudi boljšo obdelavo teh podatkov, da bodo podatki primernejši za boj proti organiziranem kriminalu, še zlasti proti terorizmu. Upam, da bo preložitev, ki jo zahteva Evropski parlament, omogočila doseči ravnotežje med obema vrednotama.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Trenutno stanje v pogajanjih še ne kaže na učinkovito pravno zaščito podatkov v Združenih državah Amerike, saj lahko podatke tam hranijo še leta po opravljenih varnostnih preverjanjih, prav tako pa pravna zaščita ne zajema ljudi, ki niso državljani ZDA. Zato podpiram skupni predlog preložitve glasovanja o odobritvi v Parlamentu, v upanju, da bo mogoče z nekaj daljšimi pogajanji razrešiti zadržke, ki jih je izrazil Parlament.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. - (FR) Moja podpora resoluciji je izraz moje zaskrbljenosti nad uporabo podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov (ki so v bistvu izključno poslovni podatki) v okviru pogajanj z Združenimi državami Amerike in Avstralijo (v okviru boja proti kriminalu). Menim namreč, da bi se bilo pred podpisom kakršnega koli sporazuma o prenosu podatkov s tretjimi državami pametneje posvetiti oblikovanju splošnega okvira za sporazume take vrste, opredelitvi minimalnih pogojev, npr. pravnih omejitev, opredelitvi trdnih pravnih podlag, standardov varstva podatkov in omejitev časa hrambe podatkov. Poleg tega moramo evropskih državljanom zagotoviti pravico do izbrisa napačnih podatkov in uveljaviti vzajemnost glede našega dostopa do podatkov partneric. Zato upam, da se bodo razprave nadaljevale.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. - (FR) Glasoval bom za resolucijo. Predlaga zavrnitev sporazumov z Združenimi državami Amerike in Avstralijo o prenosu podatkov iz evidenc imen evropskih letalskih potnikov. Posredovanje takih podatkov pomeni poseganje v svobodo gibanja evropskih državljanov. Skupina, ki ji pripadam, že ima nekaj izkušenj s tem: Enemu od sodelavcev naše skupine, aktivistu za človekove pravice, so že prepovedali vstop v Združene države ali let nad njihovim ozemljem, ker je bil vpisan na črni listi potencialnih teroristov. To je primer samovoljnega omejevanja svoboščin, kakršnemu bi nas izpostavili sporazumi take vrste. Teroristična dejanja so stvarnost. Proti njim se moramo boriti. Nikakor pa ne smejo služiti kot pretveza za zatiranje temeljnih svoboščin.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) Evidence imen letalskih potnikov so še eno od orožij v boju proti terorizmu. Po določbah Lizbonske pogodbe se od Parlamenta pričakuje udeležba v pogajanjih o novem sporazumu o prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov med EU, ZDA, Avstralijo in Kanado. Kot vneta zagovornica boja proti terorizmu se EU zavzema za sklenitev sporazuma, ki bi lahko učinkovito pomagal v tem boju. Unija pa pri tem ne bo ogrozila državljanskih svoboščin in temeljnih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. - (DE) Iz razlogov, ki sem jih že omenil v zvezi s sporazumom SWIFT, nasprotujem prenosu podatkov, zlasti, če ni mogoče jasno dokazati, da bodo podatki uporabljeni ustrezno, ali če ni mogoče povsem izključiti nevarnosti zlorab podatkov. Predlog resolucije podrobno našteva nevarnosti in predlaga preložitev glasovanja o soglasju s sporazumi o podatkih iz evidenc imen letalskih potnikov z ZDA in z Avstralijo. Iz tega razloga sem glasoval za predlog.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. - (EL) Oblikovanje enotnega modela evidenc potnikov za vse sporazume o podatkih iz evidenc imen letalskih potnikov s tretjimi državami in preložitev glasovanja o soglasju s sporazumi z ZDA in Avstralijo je verjetno najboljša rešitev. Hitenje pri sporazumih bi lahko vzbudilo odpor proti sporazumoma z ZDA in Avstralijo, s tem pa ustavilo pretok podatkov in privedlo do odpovedi pristajalnih pravic našim letalskim družbam s katastrofalnimi posledicami. Predlog skupne resolucije vseh skupin v Parlamentu, za katerega sem glasoval, utemeljeno ugotavlja, da morajo sporazumi upoštevati minimalne zahteve, o katerih sploh ni mogoče razpravljati. Osrednji cilj je varnost potnikov, vendar varnosti ne gre zagotavljati na račun spoštovanja zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Pri prenosu podatkov potnikov je nujna omejitev zbiranja podatkov v skladu z načeli sorazmernosti in nujnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. - Glasoval sem za resolucijo. Resolucija o evidencah imen letalskih potnikov je bila sprejeta z veliko večino, ki se ji je pridružila tudi naša skupina. Resolucija poziva k preložitvi glasovanja o soglasju s sporazumi o prenosu podatkov iz evidenc imen letalskih potnikov z ZDA, Kanado in Avstralijo, dokler ne bomo dosegli trdnih jamstev glede varstva podatkov, obdobja hrambe, omejitev namena, parlamentarnega nadzora, sodnega nadzora, pravice do dostopa in pravnih sredstev.

 
  
  

Predlog skupne resolucije (RC-B7-0238/2010)

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. - Resolucijo sem podprl, saj naslavlja številna vprašanja, ki se nam zastavljajo v Evropskem parlamentu in v drugih okoljih. Znano je, da je cianid, ki se uporablja v dejavnostih pridobivanja zlata, zelo strupena kemikalija, ki je uvrščena med glavna onesnaževala in ima lahko katastrofalne ter nepopravljive posledice za zdravje ljudi in okolje. Ta kemikalija je povzročila doslej najhujšo okoljsko katastrofo v srednji Evropi. Žal na ravni EU še nimamo jasnih pravil in se cianid še vedno uporablja pri pridobivanju zlata, kar pomeni huda tveganja za delavce in okolje. Prepričan sem, da lahko naše vodne vire in ekosisteme zaščitimo pred onesnaženjem s cianidom samo s splošno prepovedjo tehnologij rudarjenja s cianidom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Nisem poslanka Evropskega parlamenta iz Madžarske, ki bi zagovarjala interese te države, torej podpirala gospoda Áderja, niti ne delam za katero od nevladnih organizacij. Sem poslanka iz Romunije in branim interese te države.

Zato mi dolžnost nalaga, da zahtevam, naj se pred pozivom k prepovedi tehnologij rudarjenja s cianidom opravi študija učinkov te tehnologije.

Dolžnost predlagateljev resolucije bi bila ponuditi drugo možnost, ki bi bila ekonomsko upravičena, a manj škodljiva zdravju in okolju od možnosti, h katere splošni prepovedi pozivajo.

Na podlagi izjave predstavnice Evropske komisije gospe Cecilie Malmström pred dvema tednoma na sestanku s predstavniki lokalne skupnosti (tudi z župani iz pokrajine Rosia Montana) ugotavljam, da bi bila pred splošno prepovedjo tehnologije potrebna poglobljena raziskava vseh razpoložljivih možnosti.

Pred odločitvijo moramo preučiti naslednje vidike: varstvo okolja, delovna mesta, privabljanje vlagateljev, pa tudi skope možnosti drugih oblik preživljanja za prebivalstvo v celotni pokrajini.

Na koncu sem glasovala proti resoluciji in vložila dva predloga sprememb, saj resolucija izraža stališča in zahteve ene same stranke.

.

 
  
MPphoto
 
 

  George Becali (NI), v pisni obliki. - (RO) Podpiram predlog spremembe, s katero bi iz osnutka resolucije, o kateri glasujemo danes, umaknili 4. točko. Zato sem glasoval za to spremembo. Iz vrste razlogov pa sem glasoval proti osnutku resolucije. Ne moremo od Evropske komisije zahtevati, naj prepove uporabo tehnologij pridobivanja zlata s cianidom v nekaterih državah članicah, na primer v Romuniji, ki ima pomembne zaloge zlata. Projekt Roşia Montană si zasluži našo podporo zaradi svojih gospodarskih in socialnih učinkov in popolnega upoštevanja zahtev varstva okolja in arheoloških najdišč. Kot poslanec EP se zavzemam, da temu območju, ki ga pesti vrsta težav, ne odrekamo priložnosti. Trdno sem prepričan, da bodo pristojni državni organi v pogajanjih dosegli zadostno višino koncesijskih dajatev, s katerimi bo mogoče z zalogami zlata bogato območje Roşia Montană ustrezno oživiti in zaščititi. Kot država članica ima Romunija pravico varno in ob ustreznem varovanju okolja izkoriščati svoja rudna bogastva in s tem skrbeti za gospodarsko in družbeno blagostanje, ki ji ga omogočajo naravne danosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki. - (FR) Cianid je izredno nevarna kemikalija, ki se uporablja v rudarjenju kljub tveganjem, ki jih pomeni za okolje in človekovo zdravje. Pred desetimi leti se je več kot 100 000 kubičnih metrov s cianidom onesnažene vode po nesreči razlilo iz rudniškega bazena v Romuniji v rečno vodo. To razlitje je povzročilo eno od najhujših okoljskih katastrof v srednji Evropi doslej. Strupene snovi so za več let ogrozile ekološko ravnovesje, prehranjevalno verigo in osnovne človekove potrebe po pitni vodi v porečju tega območja. Ponovitev takih nezgod ne moremo z ničemer preprečiti. V Evropi uporabljajo cianid pri rudarjenju na več območjih. Do nove katastrofe lahko pride kadarkoli. Gre samo za vprašanje časa in človekove nepazljivosti. Rudarjenje s cianidom zaposluje le malo delovne sile, pomeni pa nevarnost hudih okoljskih nesreč. V evropski okoljski zakonodaji je zapisano načelo previdnosti, zakonodaja pa predpisuje tudi preprečevanje in nadzor onesnaževanja vode. Zato sem glasoval za resolucijo Parlamenta, ki poziva k prepovedi uporabe cianida pri pridobivanju zlata v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. - (EL) Podpiram in glasoval sem za predlog resolucije, saj je uporaba tehnologij rudarjenja s cianidom izredno resna zadeva in terja takojšnje in odločno ukrepanje brez izmikanja. Doslej je bilo stališče Komisije do tega vprašanja zelo ohlapno, to pa se mora nemudoma spremeniti. Vprašanje zadeva številne države, zdravje evropskih državljanov in varnost okolja. Dosedanje nezgode pri uporabi cianida pri rudarjenju v Romuniji in v drugih državah so izčrpno dokumentirane in izredno zaskrbljujoče. Odgovor Komisije na moje nedavno vprašanje glede odločitve za odpiranje rudnikov zlata v Bolgariji, kjer bi uporabljali cianid, je moje strahove še poglobil. Žal lahko ugotovimo, da bi lahko pri sedanji ureditvi cianid uporabljali tudi v severni Grčiji, v treh obratih, v katere vlagajo tuja podjetja. Komisija bi morala predlagati splošno prepoved uporabe cianida v EU v naslednjih šestih mesecih, da bo prepoved lahko uveljavljena najkasneje ob koncu leta 2012. Tudi vse države članice bi morale prepovedati uporabo cianida, kot je pred kratkim storila Madžarska.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. - (FR) Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki poziva k splošni prepovedi tehnologij rudarjenja s cianidom do konca leta 2011. Posledice onesnaženja s cianidom za okolje so čezmejne, zato je potrebna prepoved na evropski ravni. Januarja 2000 se je na primer iz rudnika zlata v Romuniji razlilo več kot 100 000 kubičnih metrov s cianidom onesnažene vode in onesnažilo reke in druge vodne tokove v Romuniji, Madžarski, Srbiji in Bolgariji. Upamo, da bodo države članice odtegnile svojo podporo projektom rudarjenja s cianidom. Obenem pa bo morala Komisija s finančno podporo zelenih nadomestnih dejavnosti, obnovljivih virov energije in turizma spodbujati gospodarsko prenovo prizadetih območij.

 
  
MPphoto
 
 

  Lena Ek, Marit Paulsen, Olle Schmidt in Cecilia Wikström (ALDE), v pisni obliki. - (SV) Na Švedskem se pri pridobivanju zlata cianid uporablja v sistemih z zaprtim tokokrogom in na okolju neškodljiv način. Pred izpustom vode iz sistema se cianid razgradi, z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami pa so zagotovljene ravni emisij, precej nižje od mednarodno dogovorjenih varnostnih mejnih vrednosti. Visoki varnostni standardi preprečujejo kakršne koli učinke cianida na okolje. Rudniki zagotavljajo delo prebivalcem redko naseljenih območij, doslej pa še ni bilo mogoče razviti alternativnih tehnologij. Podpreti bi morali raziskave in razvoj na tem področju, v sedanjih razmerah pa bi prepoved povzročila socialno in gospodarsko katastrofo.

 
  
MPphoto
 
 

  Göran Färm, Anna Hedh, Olle Ludvigsson in Marita Ulvskog (S&D), v pisni obliki. - (SV) Socialdemokrati si prizadevamo za postopno odpravo nevarnih snovi iz živil, okolja, proizvodnje itd. Cianid spada med nevarne snovi in ravnanje s cianidom je iz očitnih razlogov nadzorovano. Na Švedskem se cianid v rudarjenju uporablja izključno v zaprtih sistemih in na načine, ki veljajo za varne. V drugih delih EU ravnanje s to snovjo ni tako strogo nadzorovano.

Vzdržali smo se končnega glasovanja, ker ne moremo podpreti prenagljene splošne prepovedi, ki bi ogrozila tudi rudarjenje v državah, v katerih se cianid uporablja na varen način. Želimo pa, da bi Komisija nemudoma sprejela ukrepe, s katerimi bi zagotovili varnost postopkov, pri katerih se uporablja cianid, uporabo izključno zaprtih sistemov v vseh državah članicah in, dolgoročno, postopno odpravo uporabe cianida s prepovedjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. - (PT) Strupenost cianida in njegovi škodljivi učinki na uporabnike ter na rastlinstvo in živalstvo v okolici rudnikov terjajo postopno prepoved njegove uporabe pri rudarjenju, saj je nevarnost onesnaženja in hudih posledic za ljudi in okolje vedno večja. Glede na sedanje potrebe rudarjenja pa prepoved ne more biti takojšnja, zato bi bilo treba raziskati in predpisati ukrepe za zmanjšanje škodljivih učinkov cianida na okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. - (PT) Glasoval sem za resolucijo, ker predlaga splošno prepoved uporabe tehnologij rudarjenja s cianidom v Evropski uniji do konca leta 2011 in ker menim, da je prepoved zaenkrat edini zanesljivi ukrep za zaščito naših vodnih virov in ekosistemov pred onesnaženjem, ki ga povzroča uporaba cianida pri rudarjenju. Rad bi poudaril, da je treba od rudarskih podjetij zahtevati obvezno zavarovanje za kritje odškodnin in stroškov obnovitve prvotnega ekološkega in kemičnega stanja okolice v primeru nezgode ali obratovalne napake.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. - (FR) Glasovala sem za besedilo in vesela sem izida glasovanja, saj je cianid skrajno strupena kemikalija in ima lahko katastrofalne in nepopravljive učinke na okolje in na človekovo zdravje. Cianid je po okvirni direktivi o vodah uvrščen med glavna onesnaževala.

Verjetno se vsi med nami še spomnimo, da se je januarja leta 2000 iz rudnika zlata v romunskem mestu Baia Marerazlilo več kot 100 000 kubičnih metrov s cianidom onesnažene vode in onesnažilo vodo v rekah Somes, Tisa in Donava. Pomorila je ribe in druge organizme ter trajno onesnažila vire pitne vode v Romuniji, Madžarski, Srbiji in Bolgariji.

Verjetno tudi ni treba nikogar posebej spominjati, da ta dogodek zaradi njegovih pogubnih učinkov na okolje imenujemo „drugi Černobil“.

Če nam ne bo uspelo s preprostim skupnim predlogom resolucije sprejeti odločne zahteve po splošni prepovedi uporabe tehnologij rudarjenja s cianidom v Evropski uniji, tudi naša prihodnja sporočila Evropski komisiji ne bodo imela kakšne posebne teže.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. - (RO) Včasih skrb za okolje, varstvo naravne dediščine in skrb za človeka prevladajo nad gospodarskimi in političnimi interesi. To je poudarek resolucije, ki jo imamo pred seboj.

Danes je Evropski parlament dokazal, da se najprej in predvsem zavzema za javni interes in dobrobit ljudi. Uporabo tehnologij rudarjenja s cianidom spremljajo tveganja, ki jih ne moremo sprejemati, saj so posledice nezgod nepopravljive.

Podpiram pa zamisel o spodbujanju prestrukturiranja gospodarstva na območjih, ki jih bo zadela prepoved rudarjenja ob uporabi cianida, z ustrezno finančno pomočjo „čistim“ gospodarskim panogam, pa tudi obnovljivim virom energije in turizmu.

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. - Glasoval sem za resolucijo, saj sem prepričan, da bi bilo treba uporabo cianida pri rudarjenju v Evropi prepovedati. Cianid je zelo strupena kemikalija, ki se uporablja pri pridobivanju zlata. Pomeni hudo grožnjo okolju in človekovemu zdravju. Hude nezgode v preteklosti kažejo, da ima lahko onesnaženje s cianidom nepopravljive škodljive posledice za okolje in človekovo zdravje. V tem smislu odločno podpiram prepoved te vrste rudarjenja v najkrajšem času, saj bomo s tem zagotovili, da danes in v prihodnje ne bo nihče več izpostavljen pogubnim učinkom uporabe cianida pri rudarjenju.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Proti resoluciji o prepovedi tehnologij rudarjenja s cianidom do konca leta 2011 sem glasoval iz več razlogov. Zapiranje delujočih rudnikov, v katerih uporabljajo cianid, bi zadalo hud udarec državam članicam, v katerih to tehnologijo uporabljajo (Finski, Švedski, Španiji, Romuniji, Bolgariji in Grčiji), pa tudi državam članicam, v katerih cianide proizvajajo (Belgiji, Združenemu kraljestvu, Češki republiki in Nemčiji). Evropa bi postala popolnoma odvisna od uvoza zlata, kovine, ki jo uporablja evropska industrija žlahtnih kovin, pa tudi elektronska industrija. Približno 87 % cianida se porabi v drugih industrijskih panogah, na primer pri proizvodnji vitaminov, nakita, lepil, elektronskih delov za računalnike, ognjeodpornih izolacijskih materialov, kozmetike, najlona, barv, zdravil in tako naprej. V gospodarstvu se uporablja vrsta tehnologij, ki so nevarne za človekovo zdravje in okolje. Tehnologija cianida je le ena med njimi. Imamo predpise in standarde, ki omogočajo varno uporabo tehnologije in preprečujejo škodljive učinke. To načelo velja tudi za rudarske tehnologije. Imamo zakonodajo, moramo pa jo spoštovati. Nimamo pravice prepovedovati, imamo pa pravico varovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. - (PT) EU je v okvirni direktivi o vodah predpisala povsem konkretne cilje glede kakovosti vodnih virov, namreč, nično vsebnost kemičnih snovi vseh vrst. Za uresničitev teh ciljev je prepoved uporabe tehnologij rudarjenja s cianidom nujna. Take tehnologije moramo nadomestiti z okolju prijaznimi alternativami, saj so tehnologije rudarjenja s cianidom v zadnjih 25 letih povzročile več kot 30 hudih nesreč.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. - (RO) Glasoval sem proti resoluciji, saj veljavna direktiva iz leta 2006 zagotavlja najvišjo raven zaščite okolja in človekovega zdravja pri uporabi tehnologij rudarjenja s cianidom. Glede na stroge določbe direktive o ravnanju z ostanki pri rudarjenju in glede na to, da praktično uporabnih alternativ ni, popolna prepoved uporabe tehnologij pridobivanja zlata s cianidom ni utemeljena.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. - Glasoval sem za končno besedilo. Skupni predlog resolucije je bil sprejet z enim samim drobnim koristnim dodatkom (o spodbujanju prestrukturiranja gospodarstva na območjih, ki jih bo prizadela prepoved rudarjenja s cianidom). Poskus, da bi poziv k „uvedbi splošne prepovedi“ nadomestili z zahtevo po oceni učinkov, je bil v poimenskem glasovanju zavrnjen (161/416), prav tako poskus, da bi zahtevali zgolj „preučitev“ prepovedi (izid poimenskega glasovanja: 246/337). Skupni predlog spremembe, ki smo ga vložili s skupinama S&D in GUE/NGL, naj bi „predlagali prepoved“ in datum, ko naj bi začela veljati, ni bil sprejet (izid poimenskega glasovanja: 274/309). Končna resolucija je bila sprejeta, izid glasovanja je bil 524/54/13 (Skupina ALDE se je glasovanja vzdržala, ker ni bila sprejeta sprememba, po kateri bi zahtevali oceno učinkov).

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE) ,