Predsednica. – Naslednja točka je poročilo gospoda Pála Schmitta v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje o dialogu med univerzami in podjetji: novo partnerstvo za posodobitev univerz (KOM(2009)0158 – 2009/2099(INI)) (A7-0108/2010).

  Marco Scurria, namestnik poročevalca. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, govorim namesto našega poročevalca gospoda Schmitta, ki je – kakor je povedal predsednik Buzek na začetku zasedanja – ponudil svoj izstop iz Evropskega parlamenta, da bi prevzel dolžnosti v svoji državi, in ki ga pozdravljam in mu želim vse najboljše, ker je odlično opravil delo.

To poročilo je rezultat njegovih namer in je bilo v našem odboru za kulturo in izobraževanje potrjeno z veliko večino, z enim samim glasom proti, za kar bi se tako v svojem imenu kot v imenu gospoda Schmitta rad zahvalil vsem poročevalcem v senci, ki so prispevali k temu poročilu. Preden sem se odpravil v Strasbourg, sem v ponedeljek odšel v Rim obiskat zasebni center za usposabljanje, ki dosega izjemne rezultate, ker mu uspeva umestiti veliko večino mladih, ki jih v teku časa usposobi. Ko sem govoril z direktorjem tega centra, mi je rekel: „Prosim, pomagajte nam, tudi vi v Evropi, da bomo nadaljevali po tej poti, da bomo dodali težo usposabljanju, ki gre v to smer, ki toliko mladim omogoča, da najdejo delo; pomagajte nam tudi posodobiti odnos med univerzami in podjetji.“

Bistvo tega poročila je ravno tu: danes je brezposelnih 20 % mladih Evropejcev, od katerih je približno 30 % diplomantov; delež, ki je tako velik, da se moramo zelo resno vprašati, kako naj se lotimo vprašanja usposabljanja mladih za vstop v svet dela v teh časih, v tej Evropi, v tem globaliziranem svetu.

Potem smo v tem poročilu želeli neposredno obravnavati vprašanje, kako izboljšati povezavo med univerzami in podjetji, s poudarkom na določenih ključnih točkah: prvič, z dajanjem prednosti eni od odlik Evropske unije, namreč sposobnosti njenih državljanov, da se prilagajajo nenehno spreminjajočim se okoliščinam na trgu dela; dejstvu, da „doživljenjska zaposlitev“ ne obstaja več in da sta dandanes usposabljanje in prekvalifikacija bistvenega pomena.

Prva točka je potem vseživljenjsko učenje; druga, ki je po našem mnenju temeljnega pomena, je mobilnost. Dandanes je pomembno, kakor izpostavljamo v tem poročilu, da se poudari, da je mobilnost med državami ter med univerzami in podjetji bistvena za dosego večjega sodelovanja med obema sferama, in spodbujamo podaljšanje in razširitev posameznih shem mobilnosti, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence, pa tudi organizacijo podiplomskih programov „European Master of Excellence“, v sodelovanju z različnimi univerzami in z dejavnim sodelovanjem podjetij. Poleg tega je treba spodbujati bolj podjetniške univerze.

Tak rezultat je mogoče doseči na primer z uvedbo sistema potrdil o znanju, kakršen se že uporablja v številnih državah članicah, s čimer bi zlasti malim in srednjim podjetjem omogočili okrepitev raziskovalnih zmogljivosti, brez ogrožanja neodvisnosti, avtonomije in javnega značaja univerz.

Tretja ključna točka so raziskave, menimo namreč, da je večja kratkoročna in dolgoročna mobilnost raziskovalcev preko državnih meja ter med akademskim in podjetniškim svetom nujna za povečanje prenosa znanja. Na koncu, možnost razširitve dobrih praks, ki obstajajo na tem področju v toliko državah.

Gospa predsednica, končal bom s tem, da bom v zvezi s tem poročilom in odličnim delom Odbora pojasnil, da smo prepričani, da Evropa v boju s Kitajsko ali drugimi državami v razvoju ne bo zmagala z nizkimi plačami, temveč z visoko usposobljenimi strokovnjaki in zelo konkurenčnimi podjetji, in v tem procesu je nadvse pomembno, da univerze in podjetja spoznajo, da so medsebojno odvisni, in da organi na vseh ravneh prispevajo k razvoju učinkovitejših metod sodelovanja.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, to poročilo je odgovor na naše sporočilo o dialogu med univerzami in podjetji. Želim se zahvaliti vsem, ki so prispevali k poročilu, zlasti članom Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. Še posebej bi se rad zahvalil gospodu Schmittu, odhajajočemu poslancu, ki je bil poročevalec.

Sodelovanje med univerzami in podjetji je možnost – ne, je več kot to, je nujno. Vprašanje je le, v kakšni obliki naj poteka, da bo ustrezalo obema stranema. Boljše, intenzivnejše sodelovanje spodbuja izmenjavo in razširjanje znanja tako v podjetniškem kot akademskem svetu.

Stik z resničnimi težavami in rešitvami prek prilagojenih učnih načrtov in pripravništev bogati izobraževalne izkušnje študentov in študente pripravlja na njihove prihodnje poklicne poti. Redno in dolgoročno sodelovanje ustvarja zaupanje in lahko privede do ambicioznih partnerstev in projektov sodelovanja, ki v zvezi z raziskavami, razvojem in prakso koristijo tako podjetjem kot univerzam.

Novi trendi na trgu dela in nove tehnologije spreminjajo zahteve za diplomante in jih bodo spreminjali tudi v naslednjih desetletjih. Da bi se lahko ohranila in izboljšala kakovost življenja v Evropi, morajo biti delavci sposobni stalno posodabljati svoje znanje in spretnosti in to bo še toliko bolj potrebno, če upoštevamo demografski razvoj v Evropi v naslednjih letih.

Potrebujemo odprt, prilagodljiv in dinamičen dialog med vsemi vključenimi stranmi. Zaradi tega je Evropska komisija uvedla forum EU za dialog med univerzami in podjetji.

Forum vsem udeležencem zagotavlja platformo za razpravo, izmenjavo najboljših praks in vzajemno učenje. Evropska komisija ima tu vlogo voditeljice, ki pomaga odpravljati ovire med tema sferama.

Do zdaj se je forum EU za dialog med univerzami in podjetji trikrat sestal v Bruslju in je organiziral številne tematske forume o temah, kot so razvoj študijskih programov, podjetništvo, vseživljenjsko učenje, prenos znanja, upravljanje univerz, mobilnost, nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta ter sodelovanje med univerzami in podjetji v sedanji krizi.

V sodelovanju z Evropsko fundacijo za usposabljanje je v prostorih Evropskega parlamenta decembra 2009 potekal tematski forum, posvečen tretjim državam. Marca 2010 je sledil tematski forum, na katerem se je preučevala možnost razširitve področja delovanja foruma na sodelovanje med šolami in podjetji.

Pred kratkim je 4. in 5. maja v Bruslju potekal najnovejši forum EU za dialog med univerzami in podjetji z naslednjimi prednostnimi nalogami: sodelovanje med univerzami ter malimi in srednje velikimi podjetji, sodelovanje med univerzami in podjetji na področju inovacij, sodelovanje med univerzami in podjetji na področju kakovosti izobraževanja. Ta vprašanja obravnava tudi vaše poročilo.

To priložnost bi rad izkoristil za to, da se zahvalim gospe Pack, ker se je udeležila otvoritvenega srečanja tega dogodka.

Zelo cenimo pozitiven odziv na naše sporočilo, ki se danes odraža v vašem poročilu. Potrebujemo tesnejše sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, ki temelji na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in preglednosti. Zato ne spodbujamo samo gospodarske rasti, temveč s tem, da ljudem pomagamo, da se uspešno uveljavijo v hitro spreminjajočem se svetu družbe in dela, ustvarjamo tudi socialne ugodnosti v najširšem pomenu besede.

  Georgios Papanikolaou, v imenu skupine PPE. – (EL) Gospa predsednica, najprej bi rad gospodu Schmittu, ki je zapustil Evropski parlament, zaželel veliko uspeha na njegovem novem položaju. Prijetno je bilo delati z njim, vsaj v obdobju, od kar sem jaz v Parlamentu.

Razvojni triptih izobraževanja, raziskav in inovacij, kakor smo poudarili prej za strategijo 2020, je ključen za prihodnost Evrope. Vendar je res, da moramo, če naj dosežemo te cilje, priznati tudi težave, s katerimi se naši mladi srečujejo dandanes v procesu prehoda od študija do poklicnega življenja, ki ga je podaljšala tudi kriza.

Vsi tudi priznavamo, da ima izobraževalni sistem v številnih državah članicah pomanjkljivosti tako v zvezi s standardi kot pri usposabljanju učencev in študentov. Usposabljanja, ne bodimo v dvomih glede tega, ni mogoče preučiti ločeno od sodobnih zahtev trga dela in v zvezi s tem moramo uporabiti vsa sredstva, ki so nam na voljo, da pomagamo mladim.

Gospod Scurria je prej omenil mobilnost. Dodal bi nove tehnologije in poleg vseživljenjskega učenja in formalnega izobraževanja, s čimer mislim na univerze, imamo seveda tudi neformalno izobraževanje in priložnostno izobraževanje, s katerima mladi prav tako pridobijo znanja in spretnosti. Izobraževanje in delo sta med seboj prepletena koncepta. Zato moramo nadaljevati in okrepiti dialog med izobraževalnimi sistemi in delodajalci.

Vsi pravimo, da morajo biti naši mladi opremljeni s kvalifikacijami ter znanjem in spretnostmi, vsi pa tudi zelo dobro vemo, da imajo danes mladi brez znanja in spretnosti manj priložnosti. Kakšnega znanja in spretnosti? Znanja in spretnosti, ki jih trg dela potrebuje, znanja in spretnosti, ki bodo spodbudili inovativne zamisli in pobude. Ne smemo izgubljati časa, brezposelnost narašča in dolžnost vseh nas je, da se vključimo v ta dialog in čim prej združimo to sodelovanje.

  Mitro Repo, v imenu skupine S&D. – (FI) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz čestitam gospodu Schmittu za njegovo imenovanje za predsednika madžarskega parlamenta.

Očitno je treba evropske univerze stalno razvijati, da se bomo lahko odzivali na nove družbene izzive in čedalje večjo mednarodno konkurenco. Preprosto si ne moremo privoščiti, da bi ostali tu, kjer smo. Visoke ravni znanja, spretnosti in strokovne usposobljenosti ter gospodarstvo, ki temelji na znanju, so in morajo biti temelj evropske družbe zdaj in v prihodnosti. V tem smislu je pomembno, da se več pozornosti nameni dialogu med našimi univerzami in podjetji ter da poskušamo odpraviti ozka grla, ki ovirajo sodelovanje. Mednje sodijo težave, povezane s pravicami intelektualne lastnine in inovacijami.

Na Finskem imamo odličen primer sodelovanja med podjetji in univerzami, Univerzo Aalto, ki je poimenovana po slavnem finskem arhitektu Alvaru Aaltu. To je večdisciplinarna univerza, ki predstavlja združitev treh zelo uglednih univerz: Šole za ekonomijo v Helsinkih, Univerze za umetnost in oblikovanje v Helsinkih ter Univerze za tehnologijo v Helsinkih. Ekonomija, estetika in tehnologija so v simbiozi druga z drugo.

Meddisciplinarni pristop, zlasti nove platforme – oblikovanje, mediji in površinski dejavnik –, akademskim skupinam omogočajo opravljanje raziskav, študentom pa tesno sodelovanje s podjetji in organizacijami. Prvovrstni novi raziskovalni podatki se prenesejo neposredno v izobraževanje, kar pomeni, da študenti lahko neposredno uporabijo najnovejše informacije, ki so potrebne na trgu zaposlitev.

Vendar pa moramo skrbno preučiti, kako in pod kakšnimi pogoji želimo izboljšati sodelovanje med podjetji in univerzami. Nadvse pomembno je, da upoštevamo načelo neodvisnosti univerz in tradicijo svobodnega raziskovanja v vseh okoliščinah. Konec koncev obstaja nevarnost privatizacije univerzitetnega sektorja, vendar ali je to smer, v katero želimo iti v Evropi?

Podlaga neodvisnega univerzitetnega sistema je ustrezno javno financiranje. To, da univerze postanejo odvisne od zasebnega financiranja, je zaskrbljujoče, ker to omogoča prenos pristojnosti z univerzitetne skupnosti na tiste, ki zagotavljajo sredstva. Zato je treba posebno pozornost nameniti sistemom upravljanja univerz.

  Morten Løkkegaard, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospa predsednica, različnim poročevalcem bi se rad zahvalil za njihovo odlično sodelovanje. Kot poročevalec v senci o tej zadevi za skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem zelo zadovoljen s tem poročilom. Uspelo se nam je dogovoriti o poročilu, ki vsebuje priporočila za izboljšanje sodelovanja med univerzami in podjetji, o poročilu, ki predvsem vsebuje zelo posebne pobude za posodobitev univerz. Evropske univerze, kakor vsi vemo, zaostajajo za svetovno elito, dejstvo, ki ima velike posledice tudi za konkurenčnost Evrope. Zato ne preseneča, da so izobraževanje, raziskave in inovacije najpomembnejše prednostne naloge tako v delovnem programu Komisije kot v strategiji Evropa 2020. Seveda upam, da bo večina poleg te posodobitve prednostnega statusa te politike podprla tudi povečanje financiranja. Trenutno smo v položaju, ko moramo razmišljati zunaj ustaljenega okvira naših izobraževalnih sistemov, in začnemo lahko s podiranjem zidov med univerzami in področjem, ki ima koristi od rezultatov univerz, namreč podjetji.

Osredotočamo se zlasti na dve stvari, o katerih bom povedal nekaj besed. Prvič, rad bi omenil posodobitev učnega načrta. Pomembno je, da se več pozornosti nameni meddisciplinarnosti ter razvoju znanja in spretnosti, ki jih dejansko zahteva poslovni svet. Univerzitetni programi morajo bolj odražati zahteve trga dela in te programe je treba določiti ob upoštevanju tega, na primer v obliki učnih načrtov, ki so pomembnejši za podjetja in ki bi jih po drugi strani poslovna skupnost morala dejavno pomagati posodabljati. Druga stvar, ki bi jo rad omenil, je mobilnost. Pomembno je, da se zmanjša razkorak med univerzami in podjetji in da obstajajo ljudje, ki premoščajo ta razkorak. Delovne prakse so dober primer, kako lahko univerzitetni študenti pridobijo praktične izkušnje in potem te izkušnje prenesejo v svoj študij. Obenem so ti študenti po koncu študija bolje pripravljeni na vstop na trg dela. Prakse bi bilo treba v Evropi vsekakor podpirati in spodbujati.

Tudi raziskave lahko gradijo mostove med univerzami in podjetji. Govoril sem že o svojem zasebnem konjičku, namreč o danskem poslovno usmerjenem doktorskem študiju, pri katerem bi delavec v podjetju na Danskem lahko pridobil naziv doktorja znanosti na danski univerzi s pomočjo javne subvencije. Pravzaprav sem 3. februarja 2010 v Bruslju v Parlamentu pripravil debatni večer z veliko udeležbo tako iz poslovnega kot univerzitetnega sveta in mnenje je bilo tistega večera precej jasno: poslovno usmerjen doktorski študij EU bi bil najuporabnejše orodje za spodbujanje specializiranih raziskav, pomembnih za podjetja, in konkurenčnosti v evropskem podjetništvu, s čimer bi se ustvarilo več delovnih mest in gospodarska rast. Torej sta ga povsem jasno podprli obe strani. Poleg tega je to najučinkovitejša metoda za to, da se poslovne izkušnje in praktično znanje prenesejo na univerze ter da se učenje s tem bolj osredotoči na znanja in spretnosti, ki so pomembni za zahteve trga dela. Študij bi se lahko vključil v obstoječi program Marie Curie, morda v okviru programa industrijsko-akademskega partnerstva, in bi pomagal okrepiti izpolnjevanje ciljev bolonjskega procesa. Veseli me, da bomo jutri lahko sprejeli poročilo, ki vsebuje priporočilo o vzpostavitvi ravno takega študija.

  Malika Benarab-Attou, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, rada bi poudarila pomen tega poročila pri odpiranju razprave v našem parlamentu o položaju in vlogi univerz v Evropi. Te univerze je dejansko treba spodbujati k temu, da bodo pri evropskem združevanju sodelovale od znotraj, ne pa da bodo o tem razmišljale od zunaj.

V evropski zgodovini so bile univerze vedno kraji za srečanja, izmenjavo znanja, razvijanje misli in usposabljanje na različnih področjih znanosti. Danes posledice krize in brezposelnosti ne smejo privesti do tega, da bodo univerze omejile svojo vlogo institucij, ki zagotavljajo strokovnjake, ki so takoj pripravljeni za delo, ker sposobnost za zamenjavo delovnih mest v naših spreminjajočih se družbah postaja odločilna.

Nasprotno, univerze morajo kot kraji visokošolskega izobraževanja in usposabljanja omogočiti tudi, da slušatelji postanejo kritični in analitični misleci, ker jim bo to omogočilo, da bodo razumeli svet, v katerem živimo, in da bodo preudarno uporabili svoje poklicno znanje in spretnosti.

Evropske univerze morajo ustvariti pogoje za vseživljenjsko učenje, prispevati k bogatenju intelektualnega življenja in imeti osrednjo vlogo v družbi znanja današnje digitalne dobe.

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine ECR. – (CS) Izobraževanje je vsekakor naš prednostni cilj, vendar kakšno izobraževanje? V neki izdaji revije The Economist je bila objavljena študija, v skladu s katero se 80 % znanja, spretnosti in strokovne usposobljenosti, ki so po mnenju direktorjev velikih podjetij odločilni, na univerzah sploh ne poučuje. Posledica tega so grozljivi podatki o brezposelnosti univerzitetnih diplomantov.

Morda se vsi lahko strinjamo, da je rešitev razvoj povezav med podjetji in univerzami. To je bilo večkrat poudarjeno v različnih dokumentih, med drugim v Leipziški listini o trajnostnih evropskih mestih. Ključno vprašanje pa je, kako doseči te povezave. Menim, da bi bil pravi način, da bi se večmesečne delovne prakse ne samo za študente, temveč tudi za profesorje vključile kot neločljivi sestavni deli procesa vseživljenjskega učenja. Obstaja potreba po tem, da ne samo študenti, temveč tudi učitelji redno vzdržujejo stik z resničnim svetom. Sofinanciranje takih delovnih praks bi moralo postati neločljiv sestavni del univerzitetnih proračunov. Za podjetja ta proces pomeni vlaganje znatnih prizadevanj in pogosto tudi znatnih stroškov.

  Marie-Christine Vergiat, v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, prosim, oprostite mi, vendar moram prekiniti to čudovito soglasnost, ki prevladuje v tej dvorani.

Resolucija, ki nam je danes predložena, se nanaša na izzive v odnosih med univerzami in podjetji v povezavi z izvajanjem razvpitega bolonjskega procesa. Odbora, ki sta preučevala to besedilo, sta opravila ogromno dela in narejene so bile številne izboljšave prvotnega besedila, da bi se upoštevali resnični izzivi na tem področju. Vsi poskušamo razumeti želje naših mladih. Vsi si prizadevamo mladim zagotoviti najboljša orodja, ki jim bodo pomagala najti zaposlitev. Stopnja brezposelnosti med mladimi je dejansko nesprejemljiva. Vendar ali to pomeni, da moramo univerze šteti zgolj za stroje, ki so sposobni izpolnjevati samo potrebe podjetij in poslovnega sveta in nič drugega, kakor je navedeno v določenih odstavkih resolucije? V Konfederalni skupini Evropske združene levice – Zelene nordijske levice mislimo, da ne.

Ne, bogastvo naših univerz je tudi v izobraževanju čedalje večjega števila študentov z bogatim in raznolikim intelektualnim znanjem, ne pa zgolj v zagotavljanju, da ti študenti pridobijo znanje in spretnosti, ki so povezani z delom. To je pravi ključ do vseživljenjske mobilnosti.

V mnogih državah EU so ljudje iz univerzitetnega sveta čedalje manj razumevajoči. V skupini GUE/NGL menimo, da jim moramo prisluhniti. Zahtevamo, da se pripravi celovito poročilo o bolonjskem procesu. Ne bomo glasovali za to resolucijo, ki univerze poziva, naj zgolj izpolnjujejo potrebe podjetij, ne upošteva pa drugih zainteresiranih strani v gospodarskem in družbenem življenju, ki ni omejeno samo na podjetja.

  Derek Roland Clark, v imenu skupine EFD. – Gospa predsednica, zakaj si to poročilo prizadeva za več mednarodnega sodelovanja na univerzitetni ravni? Univerze so si informacije izmenjevale že stoletja pred obstojem EU. Renesansa v obdobju od 14. do 17. stoletja je bila preskok v intelektualnem razvoju, ki se je iz Firenc razširil po vsej Evropi prek univerz. Umetnost, glasba, književnost in znanosti so vzcvetele in obrodile nešteto del, ki nas bogatijo še danes.

Kaj pa posodobitev? Ali iščete tehnološki razvoj prihodnosti? Če ga, je položaj danes enako obetaven. Morda nas univerze drugod prehitevajo, vendar svoje začetke dolgujejo evropskim univerzam. Ta val visokega šolstva se pogosto vrne domov. Britanske univerze sprejemajo podiplomske študente iz vsega sveta, razširjajo svoje študije in si izmenjujejo informacije, ne nazadnje tudi s trgovino in industrijo. Vendar nam visokega šolstva ni treba spolitizirati s programi, kot sta bolonjski proces in proces Erasmus.

Ne potrebujemo programov za multikulturalizem ali multilingvizem ali kakršen koli drug „-izem“, do katerega bo tako ali tako prišlo, saj se študenti iz vsega sveta srečujejo in med seboj pomešajo v kampusu. Če želite pomagati sodobnemu in prihodnjemu svetu, poskrbite za ustrezno financiranje univerz, spodbujajte študente, ki želijo študirati v tujini, potem pa jim pustite, da nadaljujejo sami.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospa predsednica, kakor vemo, je medsebojno povezovanje podjetij in univerz že nekaj časa resničnost. Ta položaj je privedel do sedanjega brezobzirnega pristopa, da je ena rešitev primerna za vse, pri katerem delno privatizirane univerze delujejo kot nadzorna podjetja, ki naj bi načrtovala učinek izobraževanja. Prepričanje, da bo tako partnerstvo nenadoma prispevalo k posodobitvi, kaže le na to, kako lenobna in neustvarjalna je naša razprava o izobraževalni politiki.

Živimo v času tehnične revolucije. Digitalni sistemi nas spreminjajo, spreminjajo način, kako ravnamo in mislimo, spreminjajo naše kognitivne sposobnosti in konec koncev naše možgane. Zato potrebujemo revolucijo na področju raziskav in poučevanja, ki se bo prilagodila tem razmeram. V takem obdobju sprememb nadaljnje pridiganje o tem, da je odvisnost univerz od tega podsistema naše družbe korak k posodobitvi, kljub temu, da tako medsebojno povezovanje v preteklih desetih letih ni privedlo do nobenih pomembnejših izboljšav, zanemarja tudi pomen poučevanja in raziskav za vso družbo.

Tisto, kar v tem obdobju sprememb resnično potrebujemo, sta znanstvena radovednost in ustvarjalnost, vendar se ti porodita iz tega, da je možno svobodno razmišljati in ne biti podvržen pritisku, kar vključuje tudi zahteve poslovnega sveta. Mlad um, mladi možgani s potencialom morajo imeti možnost, da se svobodno gibajo. Tukaj, v svojem poročilu pa ste predložili ravno nasprotno.

V tem poročilu se odraža zastarelo in neuspešno razmišljanje. Celotno poročilo je neustvarjalno in drznil bi si celo reči, neuporabno. Sestavljajo ga nerodne besedne zveze, ki si sledijo ena za drugo na številnih straneh, da se prikrije dejstvo, da poročilo nima vsebine. V avstrijskem izobraževalnem sistemu bi za to poročilo gladko prejeli nezadostno oceno.

  Doris Pack (PPE). – (DE) Gospa predsednica, gospodu Ehrenhauserju bi rada povedala, da naj obišče naše univerze in se sam prepriča o njihovi ustvarjalnosti in tudi o tem, da noben študent ni v položaju, ko bi bil odvisen samo zato, ker je morda prejel štipendijo od podjetja. To velja tudi za gospoda Repa in gospo Vergiat.

Osredotočiti se moramo na to, da se zagotovi, da sodelovanje med izobraževanjem in podjetji upošteva zlasti mala in srednje velika podjetja. Prav tako moramo zagotoviti, da se mala in srednje velika podjetja v okviru raziskovalnih programov obravnavajo bolje, hitreje in manj birokratsko. To je pomembno in je navedeno tudi v tem poročilu, gospod Ehrenhauser. Če bi to prebrali, bi ugotovili, da je to nekaj popolnoma novega.

Zato na tem področju potrebujemo okrepljeno sodelovanje v zvezi z univerzami ter malimi in srednje velikimi podjetji. To sodelovanje potrebujemo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Če podjetja in univerze sodelujejo, ne moremo domnevati, da se bo ena stran nujno učila od druge, ker ena stran usposablja tiste, ki jih bo druga stran nekega dne morda zaposlila v svojem podjetju. V zvezi s tem bi morali zagotoviti, da denar lahko teče od podjetij k univerzam, ker imajo državni organi čedalje manj denarja in si ne morejo privoščiti, da bi na teh področjih dali na razpolago dodatna sredstva.

Hvaležna sem vsakemu podjetniku ter malim, srednje velikim in velikim podjetjem, ki zagotavljajo denar za izobraževanje, ker je to, kar počnejo, konec koncev izobraževanje naslednje generacije, ki bo še naprej spodbujala gospodarsko rast. Podpreti moramo univerze. Zagotoviti moramo tesnejše sodelovanje med javnimi institucijami in zasebnim sektorjem in zagotoviti moramo zasebna sredstva za inovacije. Zato je to poročilo zadelo čisto pravo struno.

Očitno potrebujemo tudi to, da ljudi usposabljajo tisti, ki vedo, kaj pomeni biti podjeten, in ki vedo, kaj pomeni biti menedžer. Zagotoviti moramo, da so učitelji in študenti opremljeni s pravim orodjem in da podjetja spodbujamo k sodelovanju pri dejavnem razvijanju učnega gradiva za podjetništvo.

Pripombe gospoda Repa in gospoda Ehrenhauserja niso v skladu z dejstvi in rada bi nasprotovala temu, da se poročilo označuje kot neumno in dolgočasno. Ne, poročilo je dobro. Želim se zahvaliti gospodu Pálu Schmittu, ki je zdaj predsednik madžarskega parlamenta.

  Mary Honeyball (S&D). – Gospa predsednica, večina se nas tukaj strinja, da bi morali podpirati naše univerze in naše mlade. Čeprav menim – kakor nas po mojem meni večina –, da so univerze avtonomne in morajo biti avtonomne, seveda tudi univerze živijo v resničnem svetu in morajo upoštevati dogajanje v resničnem svetu, ne nazadnje zato, ker jih bodo študenti zapustili in se zaposlili v resničnem svetu.

Menim, da je to dejansko tisto, o čemer govorimo. Govorimo o tem, kako univerze lahko ohranijo svojo akademsko odličnost, kljub temu pa usposobijo študente za delo. Zato je ta dialog – stik med univerzami in poslovnim sektorjem – tako zelo pomemben, zato smo porabili toliko časa za obravnavanje tega in zato je gospod Schmitt porabil toliko časa za pisanje tega poročila.

Potrebujemo resničen dialog med delodajalci in mislim na delodajalce na vseh ravneh. Strinjam se, da so mala in srednje velika podjetja pomembna, vendar menim, da razmišljamo tudi o pogovoru z velikimi družbami in tudi javnim sektorjem, z delodajalci iz javnega sektorja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zdravstvenim sektorjem in dejansko vsemi, ki zaposlujejo ljudi, ker bomo tako zagotovili, da se zmanjša stopnja brezposelnosti diplomantov in naši mladi dobijo priložnost.

Znotraj tega je zelo pomembno, da ohranimo zadostne ravni državnega financiranja univerz – nekaj, za kar vem, da je v nekaterih državah članicah čedalje bolj vprašljivo. Če ne bomo zagotovili tega denarja in če se univerze ne bodo financirale primerno in v zadostni meri, ne bomo imeli uravnoteženih učnih programov, ne bomo imeli uravnotežene stroke in našim študentom ne bomo mogli zagotoviti priložnosti, ki jih potrebujejo.

Zato vse pozivam, naj podprejo to pomembno poročilo in glasujejo zanj, tako da bomo lahko šli naprej in imeli svetlo prihodnost za univerze, študente in delodajalce.

  Marek Henryk Migalski (ECR). – (PL) Prvič, rad bi se zahvalil za priznanje moji spremembi, ki države zunaj Evropske unije vabi v forum za dialog, ki ga je omenil gospod Oettinger. To nam bo omogočilo, da bomo izkoristili izkušnje ameriških univerz, ki so po mojem mnenju najboljše univerze na svetu, in dobro bi bilo, če bi naše univerze lahko imele koristi od njih in obenem naše izkušnje delile z drugimi državami, kot so države nekdanje Sovjetske zveze.

Vendar se mi tukaj zdi najpomembneje, da se poudari, da v tem dialogu med poslovnim in univerzitetnim svetom ne smemo pozabiti, da je univerza – šola za visokošolsko izobraževanje – neodvisna in avtonomna institucija, katere cilj je iskanje resnice – nepristransko iskanje resnice. Tako so nastale univerze v Italiji, Nemčiji, Franciji in na Poljskem in menim, da ne smemo pozabiti, da bi moral ta cilj voditi univerze tudi danes, medtem ko sodelovanje s podjetji ne bi smelo ovirati ali omejevati tega plemenitega dela iskanja resnice – nepristranskega iskanja resnice.

  Rui Tavares (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, univerze so hrbtenica Evrope; verjetno so najboljše, kar smo ustvarili. Evropa je obstajala na univerzah 12. stoletja v Bologni, Coimbri, Oxfordu in Sorboni davno pred politično Evropo. Svet podjetij in upravljanja podjetij, ki ga poznamo danes, pa je star 30 ali 40 let: nastal je po vojni. To je ena od redkih priložnosti, ko vam bo levo usmerjeni poslanec zastavil konzervativno vprašanje, zato jo čim bolje izkoristite.

Se dejansko želimo posvetiti stoletja stari evropski stvaritvi ali podjetniški ideologiji, ki je stara nekaj desetletij? Če se bomo posvetili podjetniškemu svetu, kakor smo se mu v preteklih desetletjih, se bomo neizogibno posvetili kratkoročnemu obdobju in za to gre pri tem. Usposabljati inženirje za umetne mase zdaj, da bodo brezposelni čez tri leta, pa potem usposabljati tip finančnega menedžerja, ki bo brezposeln po štirih letih; evropski državi Portugalsko in Estonijo želim nekaj vprašati.

Kaj vam je ljubše? Vam je ljubše, da imajo vaši otroci izobraževanje, ki sledi kratkoročnim ciljem, ki jih narekuje trg, ali pa vam je ljubše, da imajo čim trdnejše in čim širše izobraževanje, kakor je bilo vedno na evropskih univerzah? Vam je ljubše, da jim njihovo izobraževanje omogoči, da so na trgu dela zdaj ali naslednjih nekaj desetletij in do konca življenja? Končal bom s tem vprašanjem.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Najprej bi rad čestital našemu kolegu poslancu, avtorju tega poročila, za izvolitev na nov in pomemben položaj predsednika madžarskega parlamenta. To priložnost bi rad izkoristil tudi za to, da izrazim upanje, da bo gospod Pál Schmitt s svojo modrostjo, široko politično razgledanostjo ter umirjenimi in preudarnimi nastopi v tej vlogi pomagal trajno izboljšati sobivanje Madžarske z njenimi sosedami.

Zdaj bi se rad posvetil novemu partnerstvu za posodobitev univerz. Menim, da je ključna izjava v celotnem besedilu izražena v uvodnem delu točke 2 osnutka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, kjer piše, navajam, „da izzivi, navedeni v sporočilu [Komisije], niso novi in da do sedaj niso bili uspešno obravnavani“.

Poenostavljeno povedano, Komisija je izdelala vizijo, v kateri je ponovila in objavila izzive, morda v upanju, da se bo s tem kaj doseglo, vendar do zdaj na tem področju žal ni bilo nobenih pomembnejših izboljšav. Morda bi bilo zato pametneje, komisar, čim prej opraviti temeljito analizo vzrokov, zakaj prejšnji izzivi niso dali želenega rezultata, in šele potem pragmatično opredeliti nove in resnično učinkovite ukrepe za doseganje dejanskega in kakovostnega sodelovanja med univerzami in proizvodnimi podjetji.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospa predsednica, Pádraic Ó Conaire je nekoč napisal knjigo z naslovom M’Asal Beag Dubh [Moj črni osliček], v kateri pravi, da je bil osliček s hrbtom obrnjen proti vetru in se ni menil za življenje, življenje pa ne zanj.

Ta opis bi lahko veljal, s spoštovanjem, tudi za univerzitetne profesorje v preteklosti, saj so živeli v svojih slonokoščenih stolpih, nedovzetni za svet in svet nedovzeten zanje, vendar se je k sreči zdaj to spremenilo in to korenito. V zadnjem času sem videl tri dobre primere tega.

Prvič, v mojem mestu Tralee je inštitut za svoje delo v gospodarstvu in podjetništvu prejel nagrado Evropska podjetniška regija leta.

Drugič, med pogovori in srečanji z novim profesorjem in predsednikom Univerze v Corku sem izvedel, da se univerza resnično povezuje s poslovno skupnostjo in obratno.

Najbolj spodbudno pa je, da smo bili pred nekaj tedni v Santiagu in da je tamkajšnja univerza razvila čudovit model povezovanja s poslovno skupnostjo in celo ustanovila svojo banko za spodbujanje novoustanovljenih podjetij, ki pogosto ne dobijo sredstev za zagon podjetij.

Mi na ravni Evropske unije lahko veliko naredimo za njihovo spodbujanje z ustvarjanjem priložnosti za razvoj in tudi vzpostavitvijo usklajevanja raziskav, ki se sčasoma lahko pretvorijo v ekonomijo znanja in pametna delovna mesta, o katerih govorimo.

  Nessa Childers (S&D). – Gospa predsednica, visokošolski učitelji so po značaju prepirljiva skupina, zato sem kot nekdanja univerzitetna predavateljica in vodja študijskega programa z velikim zanimanjem spremljala zelo javno razpravo med visokošolskimi učitelji na Irskem o prihodnji usmeritvi irskih univerz.

Ti visokošolski učitelji se strinjajo, da univerze ostajajo ena od velikih evropskih inovacij in da je njihov nadaljnji uspeh bistven za prihodnji družbeni, politični in gospodarski uspeh Evropske unije.

Vendar se gospodarskega uspeha ne sme zamešati z družbenim razvojem, tako v družbi kot na univerzi; in tako se je treba na razpotjih, do katerih smo prišli na področju izobraževanja na tretji stopnji, ko gre tradicionalno učenje, ki temelji na študentih, v eno smer, zahteve sodobnih gospodarstev, ki jih poganjajo podjetja, pa v drugo, odločati čim bolj previdno.

Rast dobičkov in sodobni razvoj sta neločljiva elementa današnjih univerz, vendar je ob številnih fakultetah, ki niso povezane s podjetništvom in dobičkonosnimi poklici – mislim zlasti na umetnost in humanistične vede –, pomembno, da sodobne univerze za ohranitev ravnovesja med gospodarskim in intelektualnim uspehom ohranijo nekatere bistvene akademske povezave s svojo finančno bolj naivno preteklostjo.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Na žalost je v učnih načrtih preveč poudarka na teoriji, kar pomeni, da imajo študenti težave, ko vstopijo na trg dela. Zagotoviti jim je treba izobraževanje, ki bolj temelji na praktičnem vidiku in obravnava resnične težave, ki obstajajo v gospodarskem okolju. Zato menim, da je treba okrepiti odnose med akademskim in poslovnim svetom.

Poleg tega morajo biti univerze bolj dovzetne za poslovni svet, tako da lahko svojo ponudbo izobraževanja bolje prilagodijo zahtevam trga dela. To bo študentom omogočilo, da bodo pridobili kvalifikacije in razvili spretnosti, ki jih zahtevajo delodajalci. Številne države članice, kot so Francija, Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo ali Španija, že vrsto let razvijajo partnerstva med univerzami in poslovnim svetom.

Lani se je v Romuniji s financiranjem Evropske unije začel izvajati projekt, v katerega je vključenih 20 fakultet, ki so dobile nove učne načrte, prilagojene trenutnim zahtevam trga dela. Ena od glavnih prednosti projekta je, da zmanjšuje brezposelnost z izboljšanjem kakovosti ponudbe izobraževanja in zmanjšuje število diplomantov z diplomami, ki jih ni mogoče prilagoditi trgu dela.

Ta partnerstva ne smejo biti omejena zgolj na posamezne države članice. V sedanjih razmerah podpiram spodbujanje in razširitev programov Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence.

  Cătălin Sorin Ivan (S&D). – (RO) Najprej bi rad čestital gospodu Pálu Schmittu za skladno in ustrezno poročilo o sedanjem položaju v visokem šolstvu. Imamo velik problem, saj trenutno v vseh 27 državah članicah Evropske unije ustvarjamo brezposelne ljudi, ne pa mladih, ki so popolnoma pripravljeni za trg dela. Med tem, kar se mladi učijo v šoli, in tem, kar delodajalci zahtevajo na trgu dela, je velikanski razkorak. Ta problem je še večji, ker smo zdaj v gospodarski in finančni krizi, ko obstaja tudi očitna kriza zaposlovanja.

Evropska unija je že zelo dolgo akter na svetovnem trgu z gospodarstvom, ki temelji predvsem na znanju in inovacijah. Če dejansko želimo imeti gospodarstvo, ki temelji na znanju in inovacijah, moramo stopnjo razprave pustiti za seboj in podpreti več naložb in javno-zasebnih partnerstev ter spodbujati partnerstva med univerzami in poslovnim svetom, tako da bo odkritja in rezultate znanstvenih raziskav na univerzah mogoče uporabiti v resničnem gospodarstvu.

Tudi jaz sem bil v Santiagu de Compostela z gospodom Seánom Kellyjem, kjer smo obiskali lokalno univerzo. Lahko vam povem, da smo videli zelo jasen model financiranja novoustanovljenih in malih podjetij, ki jih ustanovijo študenti, pri čemer univerza študentom zagotovi posojilo brez kakršnih koli jamstev. Proizvodi, ki jih študenti uspešno razvijejo na univerzi, se takoj uporabijo v praksi v lokalnem gospodarstvu. To je model, ki ga moramo spodbujati in razširiti po vsej EU.

  Piotr Borys (PPE). – (PL) To poročilo je povezano s pomembnimi cilji strategije Evropa 2020. Opomnil vas bom, da se mora število ljudi z visokošolsko izobrazbo v obdobju 10 let povečati za 10 % – s 30 % na 40 % –, stroški držav članic za raziskave in razvoj pa se morajo povišati na 3 %. Predvsem univerze bodo upravičene do tega denarja in bodo opravljale raziskave. Zato moramo temeljito preučiti sisteme, ki so bili najuspešnejši drugod po svetu. Govorim o ameriških metodah, povezanih s partnerstvom med podjetji in univerzami, in o tem, kako vse rezultate znanstvenih raziskav prilagoditi trgu, tako da pogosto čudoviti znanstveni dosežki ne ostanejo na polici, temveč se uporabijo v praksi, kar pomeni v gospodarstvu.

Druga zadeva je, da je treba učinkovito uvesti sistem štipendij za izobraževanje in vanj privabiti podjetja. Doktorske programe je treba močno podpirati z Evropskim socialnim skladom in že obstoječimi programi, kot je program Marie Curie. Kako se lahko ustvarijo jasne sheme javnega partnerstva, predvsem v okviru tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev? Kako se lahko vključimo v mala in srednje velika podjetja in vanje vključimo tudi študente? Vse to je zelo pomembno. Menim, da je pomembno, da se ne vlaga samo na področju tehnologije, ki je pomembno področje. Vlagati bi morali tudi v sistem za umetnost in humanistične vede, ki bi prav tako morale imeti področje sodelovanja z javnimi organi in podjetji.

Zadnja pripomba: danes ima Kitajska toliko študentov, kolikor jih je v vsej Evropski uniji. Zato je naša skupna naloga, da govorimo o doseganju skupnih ciljev, in menim, da bo sodelovanje podjetij v dialogu učinkovit način, da se premaga konkurenca iz vsega sveta.

  Teresa Riera Madurell, pripravljavka mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (ES) Gospa predsednica, komisar, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko bi rad izrazil našo podporo delu foruma EU za dialog med univerzami in podjetji.

Menimo, da je forum dober instrument za krepitev tako pomembnih odnosov, kot so odnosi med javnim in zasebnim sektorjem.

Prepričani smo, da to sodelovanje v obdobju gospodarske krize, ko imajo mladi več težav pri iskanju zaposlitve in se podjetja spopadajo z večjim konkurenčnim pritiskom, predstavlja dodano gospodarsko in socialno vrednost, zaradi česar ima še celo večjo prednost.

Dialog in sodelovanje morata potekati v obeh smereh, tako od dobave kot od povpraševanja, in morata obsegati nacionalno in regionalno raven, da se določijo najboljše prakse, najboljše politike in najboljši instrumenti.

Strinjamo se, da so podpiranje mobilnosti osebja med raziskovalnimi središči in podjetji, spodbujanje naložb zasebnega sektorja v raziskave in razvoj ter zagotavljanje, da univerze dobro usposobijo osebje za trg dela, bistveni ukrepi.

Evropska unija že dela pomembne korake v tej smeri, kot je podpora tehnološkim platformam, skupnim tehnološkim pobudam in kakršni koli formuli za javno-zasebno partnerstvo ter Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo, saj so to izjemno zanimive pobude, ki gredo v pravo smer in ki jih moramo še naprej spodbujati.

Za konec, gospa predsednica, člani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko bi radi čestitali poročevalcu za njegovo delo in za njegovo imenovanje.

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE). – (PL) Forum za dialog med univerzami in podjetji, ki ga je ustanovila Komisija, krepi sodelovanje med univerzami in podjetji, tako da se univerzam lahko pomaga vzpostaviti partnerstva z uporabo njihovega znanstvenega in tehnološkega znanja. To je dobra zamisel, če želimo, da evropsko gospodarstvo postane dinamično in resnično konkurenčno. Vendar bi rada poudarila nekaj pomanjkljivosti v predlogu Komisije.

Nekatera od priporočil so presplošna in puščajo preveč prostora za razlage, kot je izraz „univerza“ v povezavi z vsemi institucijami visokošolskega izobraževanja, ne glede na njihov status. Ni raziskovalnih instrumentov za ugotavljanje pomanjkanja kvalifikacij na trgu dela. Prav tako ni omenjen noben sistem za izobraževanje in usposabljanje, ki bi omogočal, da bi se to pomanjkanje zmanjšalo. Kar zadeva program vseživljenjskega učenja, ta program ne upošteva posebnega položaja ljudi, ki nimajo univerzitetne izobrazbe.

Če povzamem, zdi se, da je izbrani način krepitve sodelovanja med univerzami in podjetji v skladu s sedanjimi potrebami trga. Vendar imajo najpomembnejšo vlogo države članice, ki morajo zagotoviti učinkovito izvajanje predlogov, če želimo doseči predvidene načrte.

(Aplavz)

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, Evropska unija se po prvem pregledu lizbonske strategije že ozira proti naslednjemu 10-letnemu obdobju. Med prednostnimi nalogami Evrope 2020 izstopa pametna rast na podlagi ekonomije znanja in inovacij.

Za nadaljevanje v tej smeri je ključno združevanje sistemov srednješolskega in visokošolskega izobraževanja s trgom dela. Pot, po kateri moramo iti, pomeni, da je treba pozornost ponovno nameniti svetu dela skupaj s pridobivanjem osebnega znanja ali tako imenovanemu „trikotniku znanja“.

Zato Evropa lahko utrdi svoj pomen na mednarodnem prizorišču, če bo na področju znanosti in inovacij ukrepala bolj enotno in vključila vse, ki so sposobni opredeliti rast in razvoj. V tem smislu so sistemi za oceno univerz, s katerimi se določijo in izmerijo standardi učinkovitosti in kakovosti, več kot primerni. Zato je čas za premik proti novi razsežnosti evropske enotnosti, ki je znana kot „peta svoboščina“ ali prosti pretok znanja in nadarjenosti.

Za to je potreben evropski predlog za poenostavitev dela mladih raziskovalcev prek organskih povezav s podjetji, da se izpolnijo njihove razvojne potrebe. Da bi se dosegli ti cilji, je treba bolj vlagati v programe, kot je Erasmus. S tem se bo spodbudil študij prek državnih mej z zagotovljenim akademskim priznavanjem za študente.

  Corina Creţu (S&D). – (RO) Menim, da je v času, ko potrebujemo nove instrumente za zagon gospodarske rasti, pomembno, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovimo enostavnejši dostop do raziskav in razvoja. Mnoga od teh podjetij so prizadeta zaradi težkega dostopa do financiranja, kar pomeni, da ne morejo oblikovati in razvijati novih proizvodov ali preoblikovati obstoječih proizvodov, zaradi česar se spopadajo z izgubo konkurenčnosti.

Zaželeno bi bilo, da bi bile univerze, zlasti tiste, ki prejemajo javna sredstva, bolj dovzetne za potrebe sektorja malih in srednje velikih podjetij. Zmanjšanje birokratskih postopkov bi lahko v povezavi s povečanjem javnega financiranja raziskovalnih in razvojnih programov, ki lahko ustvarijo tehnologije ali proizvode, ki jih je mogoče prenesti na mala in srednje velika podjetja, olajšalo dostop do financiranja teh programov v okviru strukturnih skladov.

Univerze lahko prispevajo tudi k usposabljanju osebja malih in srednje velikih podjetij v okviru procesa vseživljenjskega učenja. Uvedba enotne evropske mreže podjetij in raziskovalnih središč je spodbudna.

Tudi jaz želim čestitati poročevalcu.

  Elena Oana Antonescu (PPE). – (RO) Vprašati se moramo, v katero smer želimo, da gredo naši izobraževalni in raziskovalni sistemi. Zelo veliko se govori o družbi znanja, vendar se sprašujem, ali ta pojem ni postal samo geslo, ki je dobro sprejeto v medijih. Menim, da se v zvezi s tem premalo govori o spretnostih in preveč o nabiranju znanja.

Če med študenti opravite raziskavo, boste ugotovili, da je pisanje esejev postalo praksa, pri kateri se uporabi nekaj puhlic, da se zapolni prostor, ki ga zahtevajo učitelji. Nekateri študenti se bodo morali vključiti v gospodarsko okolje, v katerem recepti za uspeh niso več zajamčeni. Mislim, da se korenita prenova zaradi gospodarske in finančne krize ne obeta samo poslovnemu svetu. Obeta se tudi univerzam, na katerih bo treba opraviti določene spremembe, da se bodo univerze lahko prilagodile nenehno spreminjajočemu se okolju, v katerem je treba pridobiti tudi spretnosti in ne samo znanja.

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Gospodu Pálu Schmittu želim čestitati za dvoje: za njegov novi položaj in za njegovo dobro strukturirano, celovito poročilo, ki bo gotovo povečalo učinkovitost odnosov med poslovnim in akademskim svetom v Evropi.

V času, ko vse strategije, ki smo jih sprejeli, določajo potrebo po dobro izobraženih državljanih z znanjem in spretnostmi, ki so združljivi z zahtevami trga dela, menim, da je poseben ukrep, namenjen izboljšanju medsebojne povezanosti obeh področij, dobrodošel.

Menim, da se mora v EU spremeniti odnos, spremeniti pa se mora tudi poslovno okolje, ki bo tako kot v Severni Ameriki pomagalo prilagoditi visokošolski učni načrt, tako da bo uvedlo in financiralo posebne predmete. To bo pomagalo študentom, da se bodo seznanili s strogimi zahtevami podjetništva, in zagotovilo, da bo evropsko visoko šolstvo privlačnejše na svetovni ravni. Praktični učinek mora biti to, da se družbi ponudi dodana vrednost ter zagotovijo znanje in rezultati sodelovanja med univerzami in podjetji, s čimer se ustvari gospodarska rast in posledično boljše življenje za naše državljane.

  Martin Ehrenhauser (NI). – (DE) Gospa predsednica, najlepša hvala, ker mi dovolite, da se še enkrat na kratko oglasim. Zdi se, da moja kolegica poslanka ne pozna razlike med usposabljanjem in izobraževanjem. V časih, ko tehnologija prevzema večino našega dela, je čedalje bolj pomembno, da univerze državljane izobražujejo v zrele in analitične ljudi. To je tisto, kar potrebujemo. Torej potrebujemo ljudi, ki so sposobni zastavljati pronicljiva vprašanja o družbenih procesih.

Konec koncev, podjetništvo si ne zastavlja takega cilja. Podjetništvo želi usposobiti ljudi in je upravičeno do tega, to je vse lepo in prav. Vendar je to le zahteva enega podsistema naše družbe in ne predstavlja tega, kar potrebujemo v družbi kot celoti.

Naj na kratko pripomnim še nekaj: potrebujemo znanstveno ustvarjalnost in znanstveno radovednost. Ne sprejemam mnenja in nikakor ne verjamem, da je podjetništvo s svojim finančnim vložkom sposobno kupiti radovednost in ustvarjalnost, ki ju tako nujno potrebujemo. Ne!

  Czesław Adam Siekierski (PPE). – (PL) Raziskave, znanstveni napredek in izobraževanje študentov so glavne naloge univerz. Prednostne naloge lizbonske strategije so, povedano na kratko, gospodarstvo, ki temelji na znanju, inovacije in znanstvene raziskave. Čeprav z rezultati strategije nismo zadovoljni, so v strategiji določeni cilji še vedno pomembni.

Na kakšne načine je mogoče uresničiti ta načela in cilje? Prvič, sodelovanje med univerzami, gospodarstvom in posebnimi podjetji ter financiranje znanstvenih raziskav in delovnih praks s strani podjetij. Drugič, izmenjave študentov in raziskovalcev med univerzami različnih držav ter povečanje sredstev, ki so na voljo za njihovo podporo. Tretjič, financiranje delovnih praks študentov in naročenih znanstvenih raziskav s strani podjetij. Četrtič: mobilnost osebja je pomembna za to, da je mogoče v celoti izkoristiti izobražene ljudi. Petič: razvoj raziskovalnih in razvojnih središč na področju gospodarstva.

Za konec bi rad povedal, da je najboljša naložba naložba v izobraževanje mlade generacije, in v mislih imam vseživljenjsko izobraževanje.

  Petru Constantin Luhan (PPE). – (RO) Deloma se strinjam s poročevalcem. Želim povedati, da za to, da dosežemo cilje strategije EU 2020, potrebujemo znanje in inovacije. Ne govorimo o nakupu znanja, temveč o naložbi v izobraževalni sistem, ki je prilagojen zahtevam trga.

Univerze v Evropski uniji raziskovalcem in študentom trenutno ponujajo manj privlačne pogoje kot visoke šole v Združenih državah. Eden od poglavitnih razlogov za to je pomanjkanje denarja. Kakor je poudaril tudi predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, Evropejci tekmujejo med seboj, da bi privabili najboljše nogometaše. Njihovi raziskovalci pa odhajajo k Američanom.

Zato je nadvse nujno, da se evropske univerze preoblikujejo, tako da bodo lahko imele odločilno vlogo v družbi in gospodarstvu, ki temelji na znanju in inovacijah. Nezadovoljstvo delodajalcev, ki menijo, da univerzitetno izobraževanje ne upošteva zahtev trga dela in študentov ne pripravi na trenutne razmere, se med drugim lahko ublaži tako, da univerzitetni programi študentom ponudijo opravljanje delovnih praks v malih in srednje velikih podjetjih.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, zahvaljujem se vam za živahno razpravo ter številne predloge in zamisli. Menim, da se ta parlament v veliki meri strinja s tem, da dialog med univerzami ter svetom dela in podjetji lahko koristi vsem udeležencem, samim univerzam, raziskovalcem, predavateljem, študentom, podjetjem in celotni družbi.

Po mojem mnenju tukaj ne gre za „ali“, temveč za „kako“, to je, kako lahko razvijemo dialog in sodelovanje. Tu gre za prenos znanja, za dialog in izmenjavo informacij med izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem, gre za sodelovanje pri temeljnih raziskavah in za to, da se na področju izobraževanja z vpogledom v poslovno ustvarjanje vrednosti in proizvodnjo poleg teoretičnega pristopa podpre tudi bolj praktičen pristop. Podjetništvo ne bo prevzelo tega področja, temveč ga bo dopolnilo, ključno pa je, da bodo tako raziskave kot poučevanje še naprej svobodni. To področje se bo samo odločalo glede tega; politiki ga ne bodo silili v to.

Potrebujemo položaj, ki bo koristil vsem, to je položaj, v katerem bodo znanstvene in izobraževalne institucije na eni strani ter raziskovalne institucije in podjetja na drugi podprli to partnerstvo. Svoboda raziskovanja in poučevanja ne pomeni lebdenja v praznem prostoru, temveč vključenost v družbo in svet dela.

Zaradi tega menim, da je to poročilo dober pregled stanja in da pojasnjuje, po kateri poti moramo iti, da bomo okrepili naše univerze ter povečali konkurenčnost evropskih podjetij in tehnologije. Z našim forumom želimo dati majhen prispevek, ponuditi platformo in preučiti, kako bi bilo mogoče dopolniti dejavnosti našega foruma. Poročilo je dobra podlaga za to in je dober referenčni vir, za kar sem zelo hvaležen.

  Marco Scurria, namestnik poročevalca. – (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Komisiji se želim še enkrat zahvaliti za njeno sporočilo, ki smo ga večinoma sprejeli.

Na kratko bi se rad ustavil le pri morda kritičnem vidiku, ki se je pojavil med to razpravo, ker je nekdo poudaril, kako temeljni so neodvisnost univerz, svoboda raziskovanja in javno financiranje. Vsi se strinjamo s tem in zato ne razumem teh kritičnih pripomb, ker je treba le prebrati poročilo, v katerem smo že v prvih odstavkih zelo jasno zapisali in poudarili, da je treba ohraniti intelektualno in finančno neodvisnost institucij visokega šolstva od podjetij in da visokošolsko izobraževanje ne sme biti odvisno od podjetij.

V poročilu je poudarjeno tudi, da morajo univerze v vsakem primeru ohraniti avtonomijo pri odločanju o svojih učnih načrtih in strukturah upravljanja. To odpravlja vse težave ali kakršne koli dvome na tem področju, zaradi česar ne razumem, kaj bi lahko bile te težave, razen če ne gre za zastarelo ideološko izkoriščanje.

Torej resnično razmislimo o tem, saj so v tem poročilu določeni pogoji za učinkovito izboljšanje usode naših mladih in naših študentov, ker resnično ni nikogar, ki bi več sto tisoč mladih želel prepustiti kdove kakšnim namenom podjetij, temveč nasprotno, vsi si želimo samo, da bi več sto tisoč študentov imelo priložnost za študij, usposabljanje in delo v družbi, ki jih pričakuje.

PREDSEDSTVO: GOSPOD MARTÍNEZ MARTÍNEZ
podpredsednik

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo jutri, v četrtek, 20. maja, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Gospod predsednik, evropski diplomanti morajo imeti izkušnje ter kakovostno znanje in spretnosti, ki so potrebni za to, da se izkoristijo dobre poklicne priložnosti, da se zagotovi konkurenčnost na svetovnem trgu in spodbudi podjetništvo v Evropi. Pri vzpostavljanju gospodarstva, ki temelji na znanju, sta zelo pomembna dialog in odnos, ki ga med podjetji, raziskavami in izobraževanjem spodbuja ta dialog.

Čeprav so za zagotavljanje izobraževanja odgovorne države članice, imata vzpostavitev čezmejnih povezav ter spodbujanje okrepljenega sodelovanja med evropsko poslovno skupnostjo in evropskimi univerzami pomembne prednosti. Močno podpiram prizadevanja poročevalca za to, da se med univerzami in podjetji vzpostavijo obveze in zaveze, in strinjam se, da bi se ta dialog moral osredotočiti na vsa področja izobraževanja in ne samo na znanstvene in tehnološke zadeve.

Evropski diplomanti morajo imeti izvrstno znanje in spretnosti, ki so primerni za zaposlitev, ter enostaven dostop do nadvse pomembnih programov, kot sta Erasmus za mlade podjetnike in Erasmus za vajence. Programe izobraževanja in usposabljanja je treba prestrukturirati, da se priznajo potrebe delavcev in gospodarstva, ki temelji na znanju.

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. – (LT) V preteklih mesecih je bila v moji državi Litvi opravljena raziskava o prilagajanju visokošolskih institucij novim potrebam trga dela in ustvarjanju možnosti, da diplomanti dobijo zaposlitev, kakor hitro končajo visokošolsko izobraževanje . Na žalost je raziskava pokazala, da številne univerze usposabljajo specialiste, ki jih je na trgu že preveč. Z drugimi besedami, univerze ne upoštevajo vedno potreb trga in tisti, ki jih to najbolj prizadene, so mladi, ki so ravno končali svoj študij. Zato se popolnoma strinjam s pobudo, da se v prihodnosti določi posebna strategija ali sistem, v katerega bi vložili veliko prizadevanj in predanosti, da se okrepijo vezi med univerzami in podjetji na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Rada bi opozorila na dejstvo, da pomanjkanje delovnih mest in težki delovni pogoji vplivajo na življenje vsakega posameznika, in mladi so v tem položaju še posebej ranljivi. Prav tako bi rada poudarila, da se morajo zaradi dinamičnega trga, hitro spreminjajočega se delovnega okolja in naraščajočega razvoja novih tehnologij tudi visokošolske institucije prilagoditi novim spremembam – izboljšati in spremeniti morajo učne načrte, da se zagotovi visoka raven izobraževanja in reši vprašanje zaposlenosti diplomantov. Samo vložek univerz ne zadostuje; tudi podjetja in vlada morajo prispevati k temu procesu.

  Adam Gierek (S&D), v pisni obliki. – (PL) Dialog med akademsko skupnostjo in podjetji, ki naj bi posodobil univerze v Evropi, bi moral upoštevati sedanje stanje univerz, ki je prilagojeno bolonjskemu procesu, prav tako pa bi moral upoštevati gospodarske izzive, povezane z inovacijami.

Bolonjski proces omogoča precej prožnosti pri izobraževanju specialistov, ki se kot tehnični študenti na prvostopenjski ravni praktično usposabljajo za poklic. Na magistrski ravni lahko k meddisciplinarnemu znanju o gospodarstvu v svetu v razvoju pristopijo s prožnostjo, medtem ko na doktorski ravni zagotavljajo inovativne rešitve. Univerze, ki izobražujejo na konzervativen način, na trg dajejo specialiste, ki niso uporabni za inovativno gospodarstvo. Zato je treba študijske programe stalno popravljati in se o njih dogovarjati ob upoštevanju potreb različnih gospodarskih panog. K približevanju dela univerz potrebam industrije pripomorejo predavanja o podjetništvu in vprašanju intelektualne lastnine. Koristno je, če so diplomske, podiplomske in doktorske naloge tematsko povezane z zahtevami gospodarstva ali če nastanejo neposredno kot odgovor na potrebe gospodarstva. To je najboljši izgovor za dialog med obema skupnostma – znanostjo in podjetništvom. Na verjetnost inovativnega uspeha bi bilo mogoče še bolj vplivati, če bi se praktični del teh nalog opravljal neposredno tam, kjer bi se te naloge nekoč lahko uporabile.

Pomemben element sodelovanja univerz z gospodarstvom so delovne prakse študentov, za organizacijo katerih zaradi stroškov zdaj ni prav veliko pripravljenosti. Poleg tega bi morale univerze ljudem v industriji ponuditi podiplomske programe, ki bi zajemali najnovejše znanstvene in tehnološke dosežke.

  Tiziano Motti (PPE), v pisni obliki. – (IT) Naveličani smo tega, da poslušamo mlade Evropejce, ki tarnajo: „Zaposlili bi me, če bi imel izkušnje, vendar mi nihče ne da priložnosti, da bi si jih pridobil.“ Sedanja gospodarska kriza jih je še posebej močno prizadela, z vstopanjem na trg dela in izgradnjo trajnostne prihodnosti zase pa so imeli težave že pred krizo. Brezposelnost v starostni skupni mlajših od 25 let je v EU dosegla 21,4 %: dvakrat več od povprečja prebivalstva. Podatki niso spodbudni: zdi se, da se bodo stopnje brezposelnosti povečale, in skrbi nas, ker mladi pri 30 letih z odlično izobrazbo še ne morejo biti gospodarsko samostojni, kar je potrebno za to, da si ustvarijo družino, da so neodvisni in vlagajo v svojo prihodnost; namreč, da pokažejo, koliko so vredni, in rastejo kot ljudje. Želimo, da Evropska unija temelji na osrednji vlogi posameznika. Naši mladi morajo imeti možnost, da se zanesejo na močno, neprekinjeno povezavo med usposabljanjem, ki ga prejmejo na univerzi, in trgom dela, ki jim lahko ponudi zaposlitvene možnosti, ki so v skladu s tem, česar so se naučili med študijem. Pozivamo k usklajevanju med univerzami in podjetji, pregledu evropskih programov, namenjenih mladim, in sistemov nadomestil in spodbud za podjetja, ki zaposlujejo mlade, ter k večjemu poudarku na informacijski tehnologiji, tako da se bodo politike za mlade lahko vključile na vsa področja političnega odločanja in razpravljanja.

  Siiri Oviir (ALDE), v pisni obliki. – (ET) EU si je zastavila cilj, da bo do leta 2010 postala najkonkurenčnejša in najbolj dinamična na znanju temelječa gospodarska sila na svetu. Hitro spreminjajoče se stanje na področju zaposlovanja, gospodarstvo, temelječe na znanju, in čedalje hitrejši tehnološki razvoj so teme, ki jih morata trenutno obravnavati evropsko visoko šolstvo in znanost. Obenem je gospodarska kriza, ki je zajela Evropo in prizadela evropsko konkurenčnost ter močno spremenila finančne in gospodarske trge, med drugim povzročila stečaj celotnih proizvodnih panog in izgubo številnih delovnih mest. Zaradi vsega tega je težje doseči cilje, ki jih je določila EU. V sedanjih razmerah menim, da je pomembno, da se okrepi dialog med univerzami in podjetniki, ker bo izboljšano sodelovanje zagotovilo boljše priložnosti v obojestransko korist, kar pozneje ne bi samo spodbujalo gospodarske rasti, temveč bi bilo tudi koristno v širšem družbenem smislu zaradi podpiranja nenehnega izboljševanja družbe na podlagi ukrepanja. Menim, da se morajo države članice tudi veliko bolj osredotočiti na spodbujanje ljudi k temu, da se stalno prilagajajo spreminjajočemu se trgu dela – kar je za Evropsko unijo najpomembnejše, zlasti v sedanji gospodarski krizi –, s spodbujanjem vseživljenjskega učenja. Dodatno usposabljanje in preusposabljanje v vseh življenjskih obdobjih je bistveno za povečanje konkurenčnosti Evrope, gospodarsko rast in spodbujanje delovnih mest. Ob upoštevanju demografskih sprememb v EU menim tudi, da morajo države članice v prihodnjih letih povečati ravni vlaganja v ljudi in dati prednost najpomembnejšemu viru EU – njenim prebivalcem.

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. – (FR) Kakor je poudarjeno v odličnem poročilu gospoda Schmitta, so partnerstva med univerzami in podjetji eden od glavnih sestavnih delov uspeha našega izobraževalnega modela. Čeprav je bilo z bolonjskim procesom in programi, kot je program Leonardo za delovne prakse, doseženega že veliko napredka, je treba še marsikaj narediti. Preveč univerz je še vedno zaskrbljenih za svojo akademsko neodvisnost in se preveč osredotoča na znanje na račun spretnosti. Preveč podjetij meni, da univerze ne upoštevajo potreb delovnega mesta. Dejstvo je, da so spretnosti in znanje tesno povezani in popolnoma medsebojno odvisni. Podjetja lahko univerzam zelo pomagajo pri zagotavljanju sredstev, oblikovanju bolj poklicnih učnih načrtov in prilagajanju programov, če univerze obenem ohranijo svojo avtonomijo in svoje standarde kakovosti. EU mora pomagati poenostaviti pravne okvire, ki omogočajo ta partnerstva, in spodbujati mobilnost učiteljev in mladih podjetnikov. Države članice pa so predvsem odgovorne za to, da prilagodijo svojo zakonodajo, kakor jo je leta 2007 z zakonom o avtonomiji univerz prilagodila Francija. Tukaj ne govorimo o „trženju“ znanja, kakor trdijo nekateri, temveč o vzpostavitvi resničnega dialoga, ki omogoča opredelitev in prilagoditev potreb vsakega posameznika.