Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2230(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0202/2010

Predložena besedila :

A7-0202/2010

Razprave :

PV 05/07/2010 - 24
CRE 05/07/2010 - 24

Glasovanja :

PV 06/07/2010 - 6.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0254

Dobesedni zapisi razprav
Ponedeljek, 5. julij 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

24. Strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja in vloga makroregij v prihodnji kohezijski politiki (kratka predstavitev)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je poročilo Wojciecha Michała Olejniczaka v imenu Odbora za regionalni razvoj o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki (2009/2230(INI)) (A7-0202/2010).

 
  
MPphoto
 

  Wojciech Michał Olejniczak, poročevalec. (PL) Gospod predsednik, za začetek bi se rad zahvalil poročevalcem v senci za naše plodno sodelovanje, ki je omogočilo pripravo dokumenta, zelo pomembnega za številna področja dela Unije. Poročilo o strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja in vlogi makroregij v prihodnji kohezijski politiki poudsarja regionalno sodelovanje za izvajanje ukrepov, ki zajemajo številne politike, vključno s prometom, ribištvom, energetsko in kmetijsko politiko ter tudi znanstvene raziskave. Resnična priložnost za spremembo tega ambicioznega načrta v dejanje se je pojavila leta 2004, ko se je število baltskih držav v strukturah Evropske unije povečalo na osem od devetih.

Prednostna elementa sodelovanja makroregij sta prometna politika in varstvo okolja. Povezuje ju nujnost zmanjšanja razlik med infrastrukturnimi standardi in tudi dejstvo, da popolno prikazujeta strukturo odvisnosti s strani držav članic, ki je značilna za ta pristop. Brez celovitega ukrepanja vseh držav, ki ležijo na obalah Baltskega morja, ne more biti učinkovitih ukrepov za boj proti onesnaževanju ekosistema v baltski regiji.

Drugič, sodelovanje makroregij nedvomno ustvarja in prispeva k ustvarjanju pogojev, ki spodbujajo razvoj inovacij. Z uporabo velikega intelektualnega potenciala njenih prebivalcev lahko dosežemo povečanje konkurenčnosti gospodarstva celotne makroregije. To dejstvo bo imelo poseben pomen za razvoj celotne Evropske unije, za katero so trdnejši položaj in stabilnejše gospodarske razmere nesporno strateško pomembni.

Tretjič, ne smemo pozabiti socialnih ciljev. Ustvarjanje pogojev za blaginjo državljanov in vključitev kulturnih, izobraževalnih in turističnih elementov v projekte sta zelo pomembna. Poleg tega bo pomagala okrepiti proces povezovanja tudi pomoč razvoju civilne družbe, ki je temelj demokratičnega političnega sistema. Vendar pa ne moremo govoriti o takšnih spremembah, če se ne izboljša splošni življenjski standard ljudi. Zato je treba trajno in aktivno podpreti ustvarjanje novih delovnih mest.

Strategija Evropske unije za pionirsko in pilotno makroregijo Baltskega morja je trenutno pomembna referenčna točka v razpravi o prihodnji kohezijski politiki po letu 2013. Trenutno projekti, ki se izvajajo kot del strategije, uporabljajo sredstva, ki spadajo na področje kohezijske politike. Vendar pa bi morala biti glede na njihovo večsektorsko naravo današnja razprava usmerjena k potrebi po vzpostavitvi posebnih metod v bližnji prihodnosti in virov ter ustreznega načina financiranja makroregionalnih strategij v prihodnjem programskem obdobju.

Ob upoštevanju prihodnosti teh strategij se z velikim upanjem oziramo k načrtu Evropske komisije, da oblikuje podatkovna baza najboljše prakse, ki bo omogočila natančen nadzor ukrepov, ki se jih že uporablja, in njihovo uporabo kot modelov za druge strategije. Ker nas vodi potreba po najučinkovitejših programih, izvajanih kot del strategije za baltske in naslednje makroregionalne projekte, Komisijo pozivamo, naj razvije instrumente in objektivna merila za zaščito tistega, kar je bilo doseženo doslej. Zaradi tega je lahko vmesna analiza uresničitve strategije referenčna točka za naslednje takšne projekte.

Ne smemo pozabiti tudi na potrebo po tem, da imamo odgovore na vprašanja, ki so ključni v zvezi s tem: ali se bo te strategije uresničevalo kot del kohezijske politike in kako se jih bo financiralo, da bi učinkovito porabili sredstva Evropske unije? Z velikim zadovoljstvom sem priča razvoju zamisli o makroregijah. Vse imajo priložnost osredotočiti se na čezmejni ravni na vprašanja, ki so pomembna z vidika teritorialne kohezije, z drugimi besedami, izvajati zamisel o povezovanju, ki se jo spodbuja od samega začetka Evropske unije. Poleg tega je oblikovanje funkcionalnih regij s skupnimi cilji priložnost za povečanje učinkovitosti regionalne politike.

Gospe in gospodje, primer Baltskega morja služi kot model, je spodbuda za začetek dela v zvezi z drugimi makroregijami in priča o znatno boljšem povezovanju.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). (GA) Gospod predsednik, najprej želim povedati, da sem za to strategijo za države okoli Baltskega morja. Prvič, ne ustvarja nobenih problemov za druge države in ne ustvarja problemov za samo Evropsko unijo.

Temelji na treh „ne“ – ki so zelo pomembni. Prvič, ne vzpostavlja se dodatnega financiranja; drugič, ne vzpostavlja se dodatnega pravnega okvira; in tretjič, ne vzpostavlja se dodatnih institucij. Kot je povedal poročevalec, se države povezujejo, da bi rešile skupne probleme, kot so okoljski in socialni in gospodarski problemi. Zato bi to lahko povzročilo veliko dobrega in predstavljalo model za druge prihodnje makroregionalne strategije.

Uspelo mi je končati v manj kot minuti.

 
  
MPphoto
 

  Artur Zasada (PPE). (PL) Gospod predsednik, prepričan sem, da bo strategija Evropske unije za regijo Baltskega morja prispevala k trajnostnemu razvoju regije. Vendar pa je treba zagotoviti, da se dokument posodobi v ustreznih presledkih in dosledno izvaja.

Po mojem mnenju je eden izmed najpomembnejših izzivov za regijo Baltskega morja oblikovanje učinkovitega pomorskega in kopenskega prometnega omrežja ter omrežja prometa po celinskih plovnih poteh. Zato sem vesel, da končna različica dokumenta vključuje tudi mojo spremembo, ki poudarja pomen srednjeevropskega prometnega koridorja. Menim, da je ta koridor, ki je najkrajša povezava med Skandinavijo in Jadranskim morjem, temeljnega pomena za celotno regijo Baltskega morja. Okrepil bo infrastrukturo in socialne vezi med mesti in regijami ter prispeval tudi k povečanju bogastva. Ker to ni samo gospodarski, ampak tudi politični, kulturni in zgodovinski projekt, si zasluži našo popolno pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys (PPE). (PL) Gospod predsednik, gospodu Olejniczaku želim čestitati za odlično poročilo. Kot vemo, je danes pred nami nov izziv za kohezijsko politiko. Nedvomno je res, da se makroregionalna politika nanaša na našo strategijo za regije kot sta Baltsko morje in Sredozemsko morje.

Opozoril bi na dejstvo, ki ga je v svojem govoru že izpostavil gospod Zasada. Danes je treba povezati dve območji – Baltsko morje in Sredozemsko morje – s celovitim čezmejnim prometnim koridorjem. Z novo obliko financiranja je treba za to dati na razpolago vsa sredstva, da bi lahko učinkovito povezali ti dve središči rasti. Omenil bi, da danes še vedno potekajo posvetovanja o omrežju TNT. To omrežje bi pomenilo kohezijo železniškega in cestnega prometa in prometa po vodi. Zdi se, da je povezovanje teh dveh regij ključni dejavnik usklajevanja makroekonomske politike za razvoj Baltskega in Sredozemskega morja.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D). (CS) Na nedavnem obisku Odbora za promet in turizem v Latviji in Estoniji je bil problem prometnih povezav med baltskimi državami in sosednjimi regijami povsem upravičeno glavna tema razprave. Ne gre samo za neposredne povezave z vzhodom, kjer so precejšnja ozka grla (odličen primer je Estonija, kjer je večdnevna zamuda na mejnem prehodu v obmejnem mestu Evropske unije Narva), ampak tudi za povezave z bolj oddaljenimi evropskimi regijami, ki so podobno pomembne. S tega vidika je tako imenovani baltsko-jadranski koridor, ki povezuje regijo Baltskega morja z južno Evropo, vsekakor koristen. Ima soglasno podporo vseh zadevnih regij in lokalnih organov ter bo prinesel nadaljnje pozitivne učinke v smislu gospodarskega razvoja območij, zelo oddaljenih od mej makroregije Baltskega morja.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). (HU) Gospodu Olejniczak čestitam za njegovo poročilo, saj je bila strategija za regijo Baltskega morja prva makroregionalna strategija v Evropski uniji. Tisti izmed nas, ki bi radi oblikovali makroregijo Podonavja, se morajo naučiti številnih lekcij iz izkušenj, pridobljenih v zvezi z regijo Baltskega morja. Ena takšna lekcija je, da ni priporočljivo zastaviti preveč prednostnih nalog. Namesto tega je treba določiti dva ali tri glavne cilje, ki povezujejo države Podonavja. Podobno strategiji Baltskega morja so ti cilji prevoz – plovnost Donave –, varstvo okolja – ohranitev čistosti in biotske raznovrstnosti Donave – in turizem. Menim, da bo to ena izmed ključnih prednostnih nalog madžarskega predsedstva v letu 2011. Zelo sem zadovoljen, da Komisijo predstavlja slovaški komisar gospod Šefčovič, podpredsednik Komisije. Upam, da ne bomo potrebovali pet let, da izdelamo strategijo za Podonavje. Regija Baltskega morja je za nas dober zgled.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR). (PL) Gospod predsednik, kot poslanec iz Gdanska, baltskega mesta, podpiram strategijo za regijo Baltskega morja kot pilotnega projekta za podobne makroregionalne strategije. Želel bi si, da bi bil to uspešen projekt. Vendar pa to pravim z dvema zadržkoma.

Prvič, da bi v strategijo vključili posebne projekte, mora biti na razpolago denar. Da bi bil na razpolago denar, morajo obstajati posebni viri financiranja. Drugače strategija postane akademska vaja in govorjenje zavoljo govorjenja. Da bi bil na razpolago vir financiranja, je treba sprejeti odločitev o tem, ali bo to poseben denar za strategijo ali pa bo izviral iz zmanjšanj v drugih sektorskih programih ali regionalnih politikah. To ne bi bila dobra zamisel.

Drugi zadržek je bolj nenavadne narave. Žal je Baltsko morje še vedno najbolj onesnaženo morje v Evropi. S soglasjem Evropske unije in podporo določenih držav članic se gradi sporni severni plinovod. Kot je pravilno poudarjeno v poročilu, obstaja potreba po zmanjšanju odvisnosti regije od oskrbe z energijo iz Rusije. Kaj so vredne naše resolucije, če je Evropski parlament pred dvema letoma nasprotoval gradnji severnega plinovoda, ta pa je dve leti kasneje vseeno zgrajen? Kljub tem zadržkom je strategija vredna podpore, regija pa vredna priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE). (PL) Gospod predsednik, čestitati želim poročevalcu in ponovno poudariti, da je strategija za regijo Baltskega morja prva tovrstna makroregionalna strategija in da bo uspeh, ki ga bo dosegla, model za druge, podobne regije. Cilj strategije je zmanjšati razlike v socialnem in gospodarskem razvoju baltskih držav. Varstvo okolja in razvoj prometne infrastrukture sta zelo pomembna stebra strategije. Povezovanje regije na tak način bo vsekakor prispevalo k hitrejšemu razvoju in večji privlačnosti držav regije Baltskega morja.

Vendar pa je pogoj za uspeh te strategije razvoj dobrega in učinkovitega sodelovanja glede upravljanja na ravni EU, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE). (RO) Strategija za regijo Baltskega morja je pomembna iz dveh razlogov. Prvič, zagotavlja celovit okvir za obravnavanje izzivov in priložnosti v tej regiji. Drugič, je pilotni projekt za prihodnje makroregionalne strategije. Zato lahko analiza njenega uspeha služi kot model za način izvajanja prihodnjih strategij, zlasti strategije za Podonavje.

Menim, da so politike in programi Evropske unije zelo pomembni za regijo in bodo oblikovali ključne elemente strategije. Da bi zagotovili to, je za udeležene države članice velikega pomena, da uporabijo vsa sredstva, ki so jim bila dodeljena za to programsko obdobje.

Poudaril bi tudi, da ima lahko krepitev profila posebnih značilnosti regij za posledico učinkovitejšo uporabo sredstev EU in lahko ustvari dodano vrednost na regionalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, ponovno bi se zahvalil poročevalcu za to zelo pomembno poročilo in Parlamentu za njegovo zavezanost strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja. Ta nova makroregija preizkuša nove načine delovanja. Njen uspeh bo odvisen predvsem od tega, kako bo dosežen akcijski načrt, ki spremlja sporočila Komisije. Zelo jasno je, da bo zavezanost držav, regij in drugih zainteresiranih strani ključnega pomena za uspeh strategije za Baltsko morje.

To je prvič, da smo pripravili celovito strategijo za skupino držav članic, ki se soočajo z enakimi izzivi in ki lahko imajo koristi od enakih priložnosti. To bo strategija po meri. Pripravljamo postopek izvajanja strategije z novim upravljanjem in novo delovno metodo, s katero bomo besede spremenili v dejanja. Prvič si prizadevamo ustvariti splošno sinergijo, v kateri bi radi združili finančne možnosti – različne instrumente, programe in regionalne priložnosti –, da bi ustvarili nov makroekonomski pristop k regiji.

Z obravnavanjem okolja, gospodarstva, energije in prometa ter varnostnih zadev strategija zagotavlja nov celovit pristop in združuje ključna politična področja, s čimer povečuje vpliv s spodbujanjem vzajemnega delovanja med zadevnimi področji. Ta pristop se je že izkazal za velik uspeh, saj so mnoge projekte že oblikovali, pospešili in sofinancirali programi Strukturnega sklada samo osem mesecev po fazi izvajanja.

Komisija je zelo zavezana ohranjanju zagona, ki smo ga doslej dosegli s to strategijo. Letna konferenca zainteresiranih strani v Talinu 14. in 15. oktobra letos bo ponudila priložnost za lekcije prvih mesecev strategije in za nadaljnje predloge, če bodo potrebni. Okolje je prvi izmed štirih stebrov strategije EU za regijo Baltskega morja, oživitev kakovosti vode samega morja pa je temeljni kamen strategije.

Več govornikov je omenilo promet, ki je seveda še ena pomembna zadeva, ki jo je treba preučiti na celovit način. Preučuje se že nekatere obetajoče projekte, predvsem podporo 20 prednostnim osem, ki bodo vsekakor izboljšale povezovanje regije.

Regija Baltskega morja je pionirka makroregionalnega pristopa. Njegovi rezultati nam bodo dali občutek dodane vrednosti, ki jo lahko prinese ta novi način dela. Komisija zato pozorno spremlja njegov napredek in se veseli razvoja strategije za Podonavje, ki se jo trenutno pripravlja. Kot je dejal gospod Tabajadi, sem, ker prihajam iz Slovaške, zelo zadovoljen, da se pripravlja ta projekt. Še zadovoljnejši sem, da bo to potekalo pod budnim nadzorom komisarja Hahna, ki prihaja iz Avstrije in ki, o tem sem prepričan, zelo dobro pozna regijo Podonavja. Ali bi morale slediti nadaljnje makroregije, je odvisno od uspeha teh prvih dveh in od tega, ali bodo podani drugi predlogi, da se pokaže posebno dodano vrednost, ki presega obstoječe sodelovanje, in od tega, ali resnično izpolnjujejo jasne potrebe, ki jih ni mogoče doseči z drugimi sredstvi.

Upam na uspešen izid glede nadaljnjega izvajanja in dosežkov strategije za Baltsko morje, prihodnjemu madžarskemu predsedstvu pa želim veliko uspeha glede sodelovanja s Komisijo, katerega posledica bodo trdni predlogi o strategiji za Podonavje in regiji Podonavja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri, v torek, 6. julija, ob 12:00 uri.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glede na velike razlike v regiji Baltskega morja v smislu gospodarskega razvoja in inovacij ter da obstaja potreba po povečanju potenciala visoko razvitih regij in tudi zmanjšanju neenakosti s ciljem vzpostavitve območja z visoko stopnjo konkurence, ki je ključnega pomena v smislu staranja prebivalstva sem trdno prepričana, da lahko vključitev politik za izkoriščanje ustvarjalnega potenciala in izkušenj starejših pripomore k stabilizaciji vloge te skupine znotraj prebivalstva Evropske unije.

Pozdravljam tudi prispevek prihodnje strategije h krepitvi sodelovanja med državami in regijami na makroregionalni ravni in k oblikovanju novih skupnih akcijskih strategij s ciljem dosege modela čezmejnega sodelovanja v Evropi, ki lahko okrepi privlačnost regije na evropski in svetovni ravni.

Trdno sem prepričana, da je resnično nujno ustanovitvi center za spremljanje okolja Baltskega morja in sistem zgodnjega opozarjanja na nesreče in resno čezmejno onesnaženje ter vzpostaviti združene sile za ukrepanje v takih razmerah.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki. (PL) Gospe in gospodje, menim, da je strategija EU za regijo Baltskega morja upravičena pobuda, katere cilj je izvajanje določenih evropskih politik narediti učinkovitejše, vključno s kohezijsko politiko, prometno politiko, pomorsko politiko, okoljsko politiko in politiko inovacij. Vendar pa so nastali številni nesporazumi v zvezi s konceptom, ki jih je treba pojasniti.

Menim, da je nujno pojasniti vprašanje financiranja strategije, da se med potencialnimi upravičenci ne bi pojavila zmotna mnenja in napačna pričakovanja. V predlogu proračuna za leto 2011 je bila izbrisana ločena proračunska vrstica za strategijo, ki je bila vključena v evropsko sosedsko politiko in vzhodno partnerstvo. Predstavniki Evropske komisije preučujejo, kako za ta cilj najbolje uporabiti strukturne sklade, vendar pa je bila večina virov že dodeljena drugim programom, preden je strategija sploh nastala. Premalo se govori o uporabi sredstev, ki so na razpolago prek sredstev kot so okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, Sedmi okvirni program za raziskave in tehnični razvoj ali sredstva, dodeljena za izboljšanje vseevropskih prometnih omrežij.

Zato pozivam k natančni navedbi, kdo je odgovoren za izvajanje strategije in kakšne so vloge različnih akterjev, da ne bomo imeli opraviti s še enim projektom, o katerem se veliko govori, vendar nima merljivih koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki. (EL) Ponovno bi čestital poročevalcu za to odlično poročilo. Strategija za regijo Baltskega morja pomeni novo obdobje za funkcionalne regije in predstavlja temelj za učinkovitejši odziv na pomembne izzive s sprejetjem celovitega pristopa. Usklajevanje dejavnosti v okviru različnih politik z ozemeljskim vplivom lahko deluje kot vodilo za prihodnji razvoj kohezijske politike. Vendar pa pomen strategije ni omejen na to. Njen najpomembnejši vidik je dejstvo, da je bila oblikovana po obsežnih posvetovanjih med zainteresiranimi upravljavci na področju na vseh ravneh upravljanja. Stebrov, prednostnih sektorjev in osnovnega načrta strategije ni vsilil vrh; so naravno napredovanje načrtov in pobud, razvitih na tem področju dolgo časa nazaj, in ustrezajo posebnim vsakodnevnim potrebam državljanov. V tem okviru je poudarjen pomen partnerstva med vsemi upravljavci na zadevnem področju, da bi zagotovili najboljše možne rezultate ukrepov, financiranih z uporabo denarja evropskih davkoplačevalcev. V bistvu je to pilotni projekt za prihodnjo uporabo v drugih funkcionalnih regijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. (PL) Na začetku svojega govora bi se želel zahvaliti gospodu Olejniczaku za njegovo poročilo o strategiji za regijo Baltskega morja – prvo makroregijo EU –, ki opredeljuje to večnamensko platformo za sodelovanje in v katerem je posebna pozornost namenjena ciljem skupnega razvoja in izzivom ali težnjam v prihodnji makroregionalni politiki. Namenjen je tudi pripravi nekakšnega načrta ukrepanja za druge makroregionalne strategije. Regijo Baltskega morja zaznamuje obsežno sodelovanje na več ravneh v gospodarstvu, varstvu okolja in številnih oblikah socialnega razvoja. Države, ki sestavljajo to regijo, imajo mnoge skupne izzive, in čeprav ostajajo neodvisne, krepijo izvajanje strategije Evropske unije za Baltsko morje. Poročilo kljub svoji precej splošni naravi opredeljuje mnoge skupne cilje in priporočila, potrebne za uspešno uresničitev strategije, kot so vzpostavitev dobre platforme za sodelovanje, učinkovitega izvajanja in sistema upravljanja. Vendar pa so za uspešno uresničitev vseh teh izzivov potrebna finančna sredstva, ki jih žal primanjkuje. Upravičenke strategije so osem držav Evropske unije in Rusija. Ne smemo dovoliti, da bi nerešeno vprašanje financiranja strategije oviralo razvoj in izboljšanje te ambiciozne, nadnacionalne pobude.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov