Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2855(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0541/2010

Razprave :

PV 06/10/2010 - 10
CRE 06/10/2010 - 10

Glasovanja :

PV 07/10/2010 - 9.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0351

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 6. oktober 2010 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

10. Svetovni dan boja proti smrtni kazni (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je izjava Sveta v imenu podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni.

Preden predam besedo gospodu Chastelu, bi želela prebrati odlomek pisma, ki so ga Sakinehini otroci naslovili na poslance EP. Poslal mi ga je AKI International ob priložnosti razprave o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni.

To je odlomek: „Želimo se vam zahvaliti za vaša prizadevanja in pozornost, ki ste jo posvetili primeru naše matere Sakineh. Najprej bi vas prosili za moralno podporo. Naše edino upanje je mednarodna skupnost in zato bi želeli prositi Evropski parlament, da odločno uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da pomaga naši materi. Prosimo vas, da nas ne zapustite in da prisluhnete naši prošnji za pomoč. V upanju, da bodo primitivne kazni, kot sta kamenjanje in obešanje, za vedno odpravljene po vsem svetu, vas iz srca pozdravljamo.“

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, v imenu Catherine Ashton (podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, kot je predsednica pravkar povedala, bi želel tu v imenu visoke predstavnice baronice Ashton spregovoriti o svetovnem dnevu in tudi evropskem dnevu boja proti smrtni kazni.

Kot veste, je podoba uporabe smrtne kazni v svetu še vedno raznolika. Po eni strani velika večina držav danes zagovarja njeno odpravo, bodisi zakonsko ali v praksi, in spodbudno je, da število takšnih držav narašča. Dejansko opažamo močno tendenco k odpravi in omejitvi smrtne kazni v večini držav.

Po drugi strani pa je število usmrtitev in postopkov za izvedbo smrtne kazni po vsem svetu žal alarmantno: 5679 usmrtitev, o katerih so poročali v letu 2009, pomeni 5679 usmrtitev preveč. Glede na to, da se smrtna kazen uporablja v 58 državah in ozemljih, naše delo še zdavnaj ni končano.

Poleg tega pa vsi vemo, da se tam, kjer smrtna kazen ostaja v veljavi, pojavljajo resni problemi glede spoštovanja mednarodnih pravil in standardov, zlasti glede omejitve smrtne kazni na najhujše zločine, izvzetje mladoletnih prestopnikov z njenega področja uporabe in zagotavljanje poštenega sojenja.

Zaključek je jasen: tu se ne smemo prehitro zadovoljiti. Zato moramo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vključno z diplomatskimi potmi in javnim osveščanjem, da dosežemo naš cilj, in prav zaradi tega si je visoka predstavnica za osebno prednostno nalogo postavila ukrepanje Evropske unije za odpravo smrtne kazni.

Kaj to pomeni v praksi? Prihodnja Evropska služba za zunanjepolitično delovanje se bo nedvomno lahko naslonila na dejstvo, da je Evropska unija že danes vodilna institucija v boju proti smrtni kazni, vendar pa nam bo služba omogočila tudi najboljšo priložnost za uresničitev našega potenciala.

Opazno bo okrepila našo sposobnost soglasnosti in nam dala priložnost za delovanje in povezovanje vseh instrumentov v Evropi za boj proti smrtni kazni.

Poleg tega Evropska unija ves čas izboljšuje način sodelovanja z drugimi mednarodnimi in večstranskimi organizacijami, ki si prizadevajo za odpravo smrtne kazni.

Resolucija, ki poziva k moratoriju na uporabo smrtne kazni v okviru 65. generalne skupščine Združenih narodov letošnjo jesen, bi morala pokazati napredek v smeri splošne odprave. Morala bi okrepiti in razširiti tendenco k odpravi, ki smo ji priča v vsaki regiji sveta. Tesno sodelovanje med Evropsko unijo in Svetom Evrope je drug adut v našem boju proti smrtni kazni.

V zvezi s tem in kot poseben primer bomo s skupnimi prizadevanji spodbudili Belorusijo, da odpravi smrtno kazen, predvsem z organizacijo skupnih dogodkov v Minsku na ta svetovni dan.

Gospe in gospodje, ker smo trdno prepričani, da je odprava smrtne kazni nujna za zaščito človeškega dostojanstva in spoštovanje človekovih pravic, nasprotujemo uporabi smrtne kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah, še naprej pa bomo pozivali k njeni splošni odpravi.

Splošna odprava je ključna prednostna naloga našega zunanjega ukrepanja na področju človekovih pravic in bo tudi v prihodnje, zato v imenu baronice Ashton ponovno potrjujem našo odločenost, da Evropska unija ostane v ospredju boja za splošno odpravo smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Moram pojasniti, da bo na podlagi predloga konference predsednikov razprava potekala s samo enim govornikom iz vsake politične skupine. Tako torej ne bo mogoče dobiti besedo po postopku „catch the eye“. To je res škoda, saj je razprava zelo pomembna.

 
  
MPphoto
 

  Eduard Kukan, v imenu skupine PPE. – Gospa predsednica, Evropska unija temelji na vrednotah in spoštovanju človekovih pravic, ki jih je treba ves čas zagovarjati in ščititi po vsem svetu. Pravica do življenja je srčika teh pravic. Svetovni dan boja proti smrtni kazni nas opominja, da so na svetu še vedno države, ki v praksi izvajajo smrtno kazen. Zato moramo nadaljevati s svojimi prizadevanji ter okrepiti boj proti tej praksi.

Ker Evropska unija odločno nasprotuje smrtni kazni, je na čelu tega boja. Evropski parlament je prva institucija EU, ki si prizadeva v tej smeri, zato je naša dolžnost vplivati na druge države, da dosežemo splošno odpravo.

Za Evropsko ljudsko stranko je boj proti smrtni kazni po vsem svetu glavna prednostna naloga naše zunanje politike na področju človekovih pravic. EU bi morala nenehno osveščati o tem vprašanju in podpirati pobude, ki bi lahko vodile v splošno odpravo.

Ob tem bi želel še pozvati visoko predstavnico, Komisijo in države članice, da še naprej spodbujajo države, ki še niso ratificirale drugega izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, da to storijo. Tiste države članice, ki niso še ratificirale protokola št. 13 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, naj to storijo.

Z obžalovanjem ugotavljam, da je Belorusija edina država v Evropi, ki še vedno izvaja smrtno kazen. Prizadevati si moramo po najboljših močeh, da to spremenimo. EU bi prav tako morala ves čas dvigovati raven osveščenosti o odpravi smrtne kazni, tako v mednarodnih pogajanjih kot v mednarodnih forumih.

Za zaključek, EU mora biti navdih za preostali svet. Le nekaj dni pred svetovnim dnem boja proti smrtni kazni je ravno pravi čas, da ponovno potrdimo to naše stališče.

 
  
MPphoto
 

  Ana Gomes, v imenu skupine S&D. – (PT) Belorusija, Kitajska, Iran, Saudova Arabija in Sudan: kaj imajo te države skupnega na področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin? Vse še vedno izvajajo primitivno in grozotno prakso: smrtno kazen. Nekatere države to barbarsko metodo uporabljajo skrivaj in niti ne objavljajo svojih statističnih podatkov o smrtni kazni; takšne države so Kitajska, Egipt, Iran, Malezija, Sudan, Tajska in Vietnam. V samo eni državi članici Evropske unije zakonodaja še vedno dovoljuje smrtno kazen za določena kazniva dejanja v posebnih okoliščinah in zato v tej resoluciji Parlament poziva Latvijo, da nemudoma ukrepa in to zakonodajo razveljavi.

Stališče Parlamenta je, da bi morala Evropska unija izkoristiti vsako priložnost za spodbujanje odprave smrtne kazni, zlasti na dvostranskih in večstranskih vrhih in zasedanjih ter prav posebej pri Združenih narodih, poleg tega tudi med pogajanji o mednarodnih sporazumih na uradnih obiskih ali pa med dialogom s tretjimi državami v okviru zunanjih ukrepov, sodelovanja in politik finančne pomoči. Pomembno je, da države članice Evropske unije stremijo k uporabi resolucije generalne skupščine Združenih narodov o splošnem moratoriju.

Visoka predstavnica baronica Ashton bi morala naročiti Evropski službi za zunanjepolitično delovanje, da dejavno spodbuja splošno odpravo smrtne kazni. Pred nami je še dolga pot. Kljub vsemu je danes že 154 držav, ki so zakonsko ali v praksi odpravile smrtno kazen.

Delegacije Evropske unije morajo vključiti ustrezno število uradnikov, ki so specializirani za človekove pravice in si prizadevajo doseči splošno odpravo smrtne kazni. Pozivam visoko predstavnico, da spodbuja sistem za identifikacijo vseh državljanov EU, ki so obsojeni na smrt v kateri koli državi, in da stori vse, kar je v njeni moči, da jih reši pred usmrtitvijo. Kar zadeva notranjo politiko EU na tem področju, pa Parlament upa, da bo pregled direktiv Evropske unije o smrtni kazni, ki je načrtovan za naslednje leto, kmalu opravljen.

Na zunaj Unija ne more le izpolnjevati svoje obveznosti v skladu z Listino o temeljnih pravicah za zagotovitev, da nihče ni izgnan ali izročen v državi, kjer je izpostavljen tveganju obsodbe na smrtno kazen, ampak mora tudi zagotoviti, da informacije, poslane tretjim državam v okviru mednarodnih pogodb o izmenjavi podatkov, nikogar ne izpostavijo tveganju smrtne obsodbe.

V tej resoluciji je Evropski parlament jasno izrazil svoje ogorčenje nad najbrutalnejšimi oblikami izvajanja te kazni, kot je na primer kamenjanje. Ta resolucija vključuje imena nekaterih moških in žensk, ki so v svojih državah obsojeni na smrt: naj svetloba civilizacije in sočutja reši njihova življenja. Parlament zato poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva za ukrepanje in rešitev teh ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, v imenu skupine ALDE. – Gospa predsednica, zelo sem ponosna, da je Evropska unija, ki je skupnost vrednot, kjer je smrtna kazen odpravljena, trdno zavezana ukrepanju na svetovni ravni za odpravo smrtne kazni povsod po svetu.

V pogajanjih z državami kandidatkami in v dialogih z drugimi državami, naj si bodo to ZDA ali pa Iran, ves čas pozivamo k odpravi de iure ali de facto te najbolj nehumane kazni. Vpliv smrtne kazni na preprečevanje kriminala sploh ni dokazan. Torej je njeno izvajanje še toliko spornejše. Resda ne sme biti nekaznovanosti za najhujša kazniva dejanja, ampak smrtna kazen sama po sebi predstavlja kršitev človekovih pravic, in sicer pravice do življenja, kot razglaša Splošna deklaracija o človekovih pravicah.

Zagovarjamo pregon kaznivih dejanj v skladu z mednarodnim pravom, vendar naj bo to vselej s pravičnim sojenjem po predpisanem postopku. Pogosto pa ni tako, obenem pa so Združeni narodi sklenili, da kazniva dejanja, povezana z drogami, ne veljajo za najhujša kazniva dejanja.

Združeni narodi so se opredelili v prid moratorija na smrtno kazen, in to je pomembna izjava. Ob tem pa se Združeni narodi trudijo tudi ohraniti svojo verodostojnost, kajti Iran je član Sveta za pravice žensk.

EU bi še vedno morala biti soglasna in ravnati bolj strateško pri obravnavanju pomembnih vprašanj človekovih pravic, kot je odprava smrtne kazni.

Danes tu v Bruslju, prav v času te razprave, poteka kulturni vrh med Kitajsko in EU. Temu pomembnemu koraku bi morali ploskati, vendar pa ne moremo kar spregledati dejstva, da ima Kitajska rekordno visoko število smrtnih kazni – pravega števila dejansko sploh ne poznamo, ker ni preglednosti in ker nekatere ljudi obravnavajo kot neljudi. Kitajsko prekaša samo Iran, in sicer pri usmrtitvi mladoletnikov; ubijanje otrok pa ni opravičljivo v nobenih okoliščinah. Praznovanje kulture nas spomni na temeljno svobodo izražanja, vendar pa je preveč ljudi po vsem svetu obsojenih na smrt ali pa živijo v strahu pred to kaznijo zaradi mnenja, ki so ga izrazili.

EU bi morala tudi prevzeti več odgovornosti za nudenje zatočišča ljudem iz držav, kjer izvajajo smrtno kazen. Program „mest zatočišč“ bi moral začeti delovati čim prej.

 
  
MPphoto
 

  Barbara Lochbihler, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, letna resolucija proti smrtni kazni je resnično zelo impresiven primer, kaj je EU že storila in koliko se še posveča boju za odpravo smrtne kazni po vsem svetu. Res pa je, da je še vedno preveč usmrtitev – zelo veliko število jih je –, kot je povedal tudi predstavnik podpredsednice Komisije. Ne smemo pa pozabiti, da je zgodba o svetovnem boju proti smrtni kazni uspešna. Zdaj je samo 43 držav, ki izvajajo smrtno kazen. Na mednarodni ravni je EU med najpomembnejšimi dejavnimi akterji, ki spodbuja ta boj in ga vključuje tudi v dvostranske odnose, zato si ne smemo privoščiti, da bi omejili svoja prizadevanja.

Morda bi morali razmisliti tudi o bolj ciljno usmerjenem delovanju, kajti različne države in vlade so različno strukturirane, zato bi morda morali uporabiti posebej prilagojene strategije. Na Japonskem bi morala biti drugačna, saj vodilni politiki nasprotujejo volitvam in smrtno kazen uporabljajo tako pogosto, kot je le mogoče. Tam potrebujemo drugačno strategijo, kot v Iranu ali Belorusiji. Morda bomo morali postopati po korakih, na primer z zoženjem kroga tistih, ki so lahko obsojeni na smrtno kazen, tako da se izključijo mladoletni in tisti z učnimi težavami, ali pa omejiti seznam kaznivih dejanj, za katera se lahko izreče smrtna obsodba. Na Kitajskem so na primer lahko obsojeni na smrtno kazen že zaradi kaznivega dejanja nad lastnino. To bi lahko bili koraki na poti do našega cilja – popolne odprave smrtne kazni. EU mora biti v svojem pristopu bolj prefinjena.

V vsakem primeru pa ne smemo uporabiti drugačnih standardov in državam, ki še imajo smrtno kazen, postavljati drugačne zahteve, tudi če za vsako državo izberemo drugačen pristop.

Letošnja resolucija proti smrtni kazni daje poseben poudarek ZDA. Predstaviti vam želim primer. Gre za Mumio Abu-Jamala, ki je na smrt obsojen že več kot 20 let. Ni premožen, je Afroameričan in je bil v času, ko je storil kaznivo dejanje, novinar, katerega zamisli in pisanja so bila politično radikalna. V zvezi z njegovim sojenjem so bili ugotovljeni utemeljeni dvomi in pomanjkljivosti. Za ta primer prosim EU, da stori vse, kar je v njeni moči, in da uporabi vsa sredstva za zagotovitev, da se smrtna kazen ne izvrši in se mu pravično sodi.

 
  
MPphoto
 

  Sajjad Karim, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, čeprav govorim pod okriljem skupine ECR, moji komentarji v celoti temeljijo na mojih osebnih prepričanjih. Pozdravljam današnjo razpravo v Parlamentu, saj je očiten dokaz naše zavezanosti temeljni vrednoti naše Unije.

Lani je bilo v različnih državah usmrčenih najmanj 714 ljudi. Kitajska ni všteta, ker teh podatkov ne razkrije na pregleden način. Veliko držav, kjer načini kaznovanja še vedno vključujejo smrtno kazen, nima mehanizmov za pošteno sojenje tistim, ki jih obtožijo kaznivih dejanj z zagroženo smrtno kaznijo. Razlika med državami, ki imajo smrtno kazen in jo uporabljajo, in tistimi, ki imajo ta pooblastila, vendar smrtne kazni v praksi ne izvajajo, ni tako dramatična, kot bi si sprva predstavljali. Številka, ki sem jo prej navedel, ne vključuje vseh tistih, ki še vedno čakajo na dokončno odločitev o svoji usodi, in med njimi je veliko nedolžnih, ki jim je bila odvzeta možnost poštenega sojenja.

Zato je ta naša razprava zelo osebne narave. Ne gre samo za tiste, ki jih čaka smrtna obsodba, ampak tudi za vse ostale, ki so prizadeti, njihove družine in toliko drugih ljudi v družbi, in to samo zato, ker te ljudi čaka usmrtitev brez možnosti poštenega sojenja. Osredotočiti bi se morali tudi na te primere.

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, v imenu skupine GUE/NGL. – (DA) Gospa predsednica, predlog resolucije, o katerem danes razpravljamo, predstavlja kategorično nasprotovanje smrtni kazni. Nobenega izgovora ni za to, da države hladnokrvno in načrtno usmrtijo nemočne ljudi v svoji oskrbi. Smrtna kazen je tako že sama po sebi zločin. Vendar pa je pogosto še več kot to. Če obsojeni na smrt dolga leta v izredno slabih pogojih čaka na izvršitev kazni, je smrtna kazen tudi oblika mučenja. Ko se smrtna kazen uporabi za zastraševanje ljudi, da se ne uprejo zatiranju in diktatorstvu, kot smo na primer videli v Iranu, je smrtna kazen tudi oblika terorizma.

Kot je gospa Lochbihler upravičeno dejala, je afroameriški novinar Mumia Abu-Jamal danes simbol boja proti odpravi smrtne kazni – „glas neslišnih“, kot so ga poimenovali, ko je bil leta 1981 obtožen umora belopoltega policista in obsojen na smrt. Že skoraj 30 let ta moški čaka na usmrtitev, po tem ko je bil obsojen na sojenju, polnem napak in pomanjkljivosti, z rasističnimi podtoni. Zato je tudi primerno, da predlog resolucije izpostavi primer Mumie Abu-Jamala kot enega od posebnih primerov, na katerega bi se morali med drugim v prihodnje osredotočiti predstavniki EU, ki bodo razpravljali o tem primeru z organi oblasti ZDA, z administracijo ZDA in seveda tudi z ameriškim predsednikom. Ta primer ni nič manj pomemben, ker je iz Združenih držav, ki so seveda zaveznica EU na veliko področjih – dejansko je morda še pomembnejši, ker v boju proti smrtni kazni ni prostora za dvojne standarde. V boju proti smrtni kazni velja samo en standard: brezpogojni „ne“ smrtni kazni.

 
  
MPphoto
 

  Mara Bizzotto, v imenu skupine EFD.(IT) Gospa predsednica, vsi se strinjamo, da mora Evropa uporabiti svoj moralni in politični vpliv, da spodbudi boj za odpravo smrtne kazni. Če pa ne želimo ostati na ravni abstraktnih načelnih izjav, mora Evropska unija resnično začeti uporabljati posebne instrumente, ki jih ima na voljo.

Na primer, Evropa ne sme pozabiti, da je veliko tretjih držav, ki še vedno izvajajo smrtno kazen na najbolj brutalne in barbarske načine, ravno tistih, s katerimi je Unija sklenila donosne gospodarske in trgovinske sporazume. Evropa mora te države predvsem spomniti, da se s podpisom takšnih sporazumov zavezujejo k spoštovanju minimalnih standardov na področju temeljnih pravic. Ta zahteva se rutinsko ignorira, Evropa pa gleda stran.

Začnimo že enkrat odkrito govoriti o smrtni kazni s Kitajsko, Egiptom, Indijo, Pakistanom, Jemnom, Bangladešem in tako naprej, ter prisilimo te države, da spoštujejo zaveze, ki so jih sprejele v zvezi s človeškim dostojanstvom. Doslej je Evropa samo pridigala. Lahko samo upamo, da bo svoje besede čim prej spremenila v dejanja, kar v zelo velikem številu primerov žal še ni uspela storiti.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, ob osmem svetovnem dnevu proti smrtni kazni imam misel za vse tiste, ki jim s smrtjo ni bilo prizaneseno: za 200 tisoč nedolžnih nerojenih otrok, ki se jih znebimo vsako leto v Franciji, za Natasho Mougel, mlado žensko, staro 29 let, ki jo je pred nekaj tedni z izvijačem umoril povratnik, za štiriletnega otroka, ki so mu pred nekaj dnevi prerezali vrat v bližini mojega doma v Meyzieuju, za starejšega gospoda, ki ga je v Roquebruneju januarja zabodel moški, ki je bil že preganjan zaradi napadov z nožem, za šeststo do sedemsto nedolžnih ljudi, ki so vsako leto umorjeni v Franciji in več tisoč drugih v Evropi in po vsem svetu, za Marie-Christine Hodeau, Nelly Cremel, Anne-Lorraine Schmitt in toliko drugih, katerih edina krivda je ta, da so nekega dne prekrižale pot zločincu, ki ga je pravni sistem spustil na prostost potem, ko je že zagrešil strašen zločin, za žrtve vseh tistih, podobnih Dutrouxu, Evrardu in Fourniretu, katerih življenja so za vedno uničena, če ne izgubljena, za vse tiste, ki so bili ubiti v Londonu, Madridu in drugod, žrtve slepega terorizma.

Mislim nanje, ker nihče ne pripravi svetovnega dne žrtev, organizirajo pa se dnevi njihovih morilcev, ki si pogosto smrt tudi zaslužijo.

V pravni državi in samo v takšni državi smrtna kazen ni državni zločin. Pomaga zaščititi družbo in državljane pred zločinci, za katere je to včasih edina odrešitev.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, v imenu Catherine Ashton (podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko).(FR) Gospa predsednica, gospe in gospodje, lahko se vam samo zahvalim za vaše komentarje, saj skoraj vsi podpirajo naše delovanje. Jasno mi je, da se strinjamo, kako velik pomen mora Evropska unija pripisati boju za odpravo smrtne kazni.

Kot sem dejal prej in bom še enkrat ponovil, visoka predstavnica baronica Ashton si je postavila ta boj za osebno prednostno nalogo.

Iskreno upamo, da bo Evropska unija s svojimi partnerji dosegla zadovoljiv rezultat, kot sem že dejal, na 65. generalni skupščini Združenih narodov, z resolucijo, ki bo še okrepila premik k splošnemu moratoriju.

Ker resnično verjamemo, da je odprava smrtne kazni nujna za zaščito človeškega dostojanstva in spoštovanje človekovih pravic, nasprotujemo uporabi smrtne kazni v vseh primerih in, ponavljam, v vseh okoliščinah, še naprej pa bomo pozivali k njeni splošni odpravi.

Kot sem povedal prej, je zaključek v tej zadevi jasen: ne smemo se prehitro zadovoljiti in zato bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da dosežemo svoj cilj.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Prejela sem pet predlogov resolucije(1), predloženih v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 7. oktobra 2010.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Smrtna kazen je kršitev temeljne človekove pravice do življenja, zato zanjo ni opravičila. Različne raziskave so pokazale, da smrtna kazen ne vpliva na trende v nasilnih kaznivih dejanjih. Zato želim poudariti, da morata Evropa in ves ostali svet enotno ukrepati za dosego splošne odprave smrtne kazni v državah, kjer se še pogosto uporablja, kot tudi proti njeni ponovni uvedbi. Ob koncu leta 2009 so vlade 43 držav ohranile to metodo, vključno z eno državo v Evropi. Te razmere bi nam morale dati misliti. Imamo moč, da prepričamo vlade in državljane po vsem svetu, da prenehajo uporabljati to obliko mučenja, ki je za države, ki spoštujejo človekove pravice, nesprejemljiva. To je prednostni cilj in ga lahko dosežemo le s tesnim sodelovanjem držav ter večjim osveščanjem in izobraževanjem. Pozdravljam resolucijo Evropskega parlamenta o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni in poudarjam, da popolna odprava smrtne kazni ostaja eden od glavnih ciljev Evropske unije na področju človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Smrtna kazen je najbolj kruta, nehumana in ponižujoča kazen od vseh. Resnično ne smemo pozabiti, da smrtna kazen najbolj prizadene socialno ogrožene ljudi. Nasprotujem smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah in bi želel poudariti, da odprava smrtne kazni pripomore k višji ravni človekovega dostojanstva ter postopnemu napredku na področju človekovih pravic. Datum te resolucije sovpada z evropskim in svetovnim dnevom proti smrtni kazni, kajti oba sta 10. oktobra. EU je vodilni institucionalni akter in vodilna donatorka v boju proti smrtni kazni po vsem svetu, njeno delovanje na tem področju pa predstavlja ključno prednostno nalogo njene zunanje politike na področju človekovih pravic. V Združenih narodih EU uspešno sponzorira že od leta 1997 letno resolucijo na Odboru za človekove pravice, ki poziva k odpravi in medtem tudi k uvedbi moratorija na uporabo smrtne kazni. Pozivam institucije EU, naj podvojijo svoja prizadevanja in uporabijo vsa razpoložljiva sredstva diplomacije in sodelovanja, da dosežejo odpravo smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE), v pisni obliki.(FI) Smrtna kazen je nepopravljiva, nehumana kazen, ki predstavlja kršitev človekovih pravic. Je kruta in ponižujoča kazen, na katero je lahko obsojena tudi nedolžna oseba. Za smrtno kazen ni bilo dokazano, da pomembno preprečuje ali zmanjšuje kriminal. Obžalovanja vredno je, da se še vedno uporablja v 43 državah. Prepoved smrtne kazni je eno od prednostnih področij politike EU na področju človekovih pravic. Veseli me, da Evropski parlament na današnji dan, svetovni dan boja proti smrtni kazni, zavzema odločno stališče proti smrtni kazni, ki bi morala biti prepovedana po vsem svetu. V nobenih okoliščinah ne more predstavljati pravičnosti. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Ob obeležbi svetovnega in evropskega dneva boja proti smrtni kazni se sklicujem na to, da Evropski parlament enotno nasprotuje smrtni kazni. To pa zato, ker smrtna kazen uničuje temeljno človekovo dostojanstvo in je v nasprotju z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic. Raziskave so pokazale, da ni dokaza, da ima smrtna kazen pomemben zaviralni učinek na kriminal, medtem ko nesorazmerno prizadene socialno ogrožene ljudi. Kljub tem dejstvom pa je po vsem svetu več kot 20 tisoč ljudi obsojenih na smrt in med njimi je več deset evropskih državljanov. V Parlamentu moramo še naprej nasprotovati usmrtitvam v vseh okoliščinah ter podpreti brezpogojni mednarodni moratorij na smrtno kazen. Prav tako moramo spodbuditi države, da pripravijo natančne in uradne statistične podatke o svoji uporabi smrtne kazni. V skladu z našimi pogodbami mora mednarodne sporazume s tretjimi državami odobriti Parlament. Pri tem ne smemo pozabiti stališča teh držav do smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Svetovni dan boja proti smrtni kazni je pomembna stvar, ki nas spomni na žalostno dejstvo, da 43 držav po vsem svetu še vedno ni ukinilo smrtne kazni. Z vsem srcem se strinjam s predsednikom Jerzyjem Buzekom, ki je na začetku plenarnega zasedanja dejal, da smrt nikoli ne more biti pravična. Pozdravljam resolucijo Evropskega parlamenta, ki ponovno potrjuje zavezanost Evropske unije vsesplošni odpravi smrtne kazni in poziva države, ki uporabljajo smrtno kazen, da razglasijo takojšnji moratorij na usmrtitve. Vendar pa bi želela, da se ta besedna zaveza bolj konkretno odrazi v dejanskih politikah Evropske unije in njenih držav članic do teh držav. Poudarjanje pomena tega vprašanja 10. oktobra vsako leto je hvalevredno dejanje, vendar pa moramo storiti korak dlje, če želimo doseči konkreten napredek. Evropska unija mora delovati koherentno in odpravo smrtne kazni vključiti v svojo agendo kot prednostno nalogo, če želi ohraniti svojo podobo glavnega zagovornika človekovih pravic in človeškega dostojanstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki.(LT) Trenutno 43 držav uporablja smrtno kazen. Večina smrtnih kazni je izvršenih na Kitajskem, v Iranu in Iraku. Samo na Kitajskem izvršijo 5000 smrtnih obsodb, kar predstavlja 88 % usmrtitev na svetu. Obstajajo pa tudi države članice EU, kjer je večina državljanov za smrtno kazen. Takšnih držav je še v ostalih delih sveta veliko. Glavni argument je, da takšna kazen baje odvrača potencialne zločince in zmanjšuje kriminal. Vendar pa statistični podatki govorijo drugače. Soglašam z resolucijo, ker menim, da instrumenti smrtne kazni sodijo v muzej. Odločni pozivi Belorusiji – zadnji državi v Evropi, ki uporablja smrtno kazen –, naj to kazen nemudoma odpravi, so upravičeni. Tam je usmrtitev še vedno državna skrivnost. Sorodniki obsojenih na smrt ne vedo, ali so obsojeni še živi, kajti trupla usmrčenih ne vrnejo njihovim staršem ali otrokom.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Dan Preda (PPE), v pisni obliki.(RO) Čeprav je kampanja proti smrtni kazni že ena od prednostnih nalog Evropske unije na področju človekovih pravic, pa ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje ponuja dobro priložnost za ponovno potrditev pomena, ki ga temu vprašanju pripisujemo na ravni EU. Če želimo izvesti učinkovito kampanjo, moramo biti pozorni na to, da so nekatere države dosegle napredek na tem področju, v nekaterih pa so razmere kritične. Zato moramo kljub temu, da smo zaskrbljeni, da ZDA še vedno uporabljajo smrtno kazen, priznati, da se je število usmrtitev v Združenih državah v zadnjem desetletju zmanjšalo za 60 %. Po drugi strani pa moramo ostro obsoditi kitajsko vlado, ki je v letu 2009 usmrtila več ljudi kot vse druge države na svetu skupaj. Popolnoma obžalujem dejstvo, da je – medtem ko v Evropi prvič v njeni sodobni zgodovini ni bilo nobenega obsojenega na smrt v letu 2009 – Belorusija obsodila dva človeka na smrt in ju bo po vsej verjetnosti usmrtila naslednje leto. V zaključek naj povem, da sem enako kot predsednik Buzek mnenja, da smrtna kazen v nobenih okoliščinah ne more biti dejanje pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Uporaba smrtne kazni temelji na zmotnem prepričanju, da teža obsodbe odvrača druge od kaznivih dejanj. V stvarnem življenju pa ni teža kazni tista, ki določa njen pomen v preprečevanju, ampak njena neizogibnost. Zato je pomembno imeti učinkovit sistem izsleditve in pregona zločincev. Nujno je, da se tisti, ki kršijo zakon, zavedajo, da bodo prijeti in kaznovani.

V letu 2009 je bilo največ usmrtitev izvršenih na Kitajskem, v Iranu, Saudovi Arabiji, Severni Koreji in v ZDA. Uporaba smrtne kazni pa po opažanjih ni zmanjšala pojavnosti najhujših zločinov. Zato so v svojem družbenem razvoju civilizirane države opustile uporabo smrtne kazni, kot so pred tem opustile posebne oblike te kazni, kot je kolo za lomljenje kosti, razčetverjenje s konji, zažiganje na grmadi in nabijanje na kol. To so prakse, ki sprostijo najnizkotnejše nagone in imajo brutalen učinek na družbo.

Na Poljskem ponovno uvedbo smrtne kazni zahtevajo desničarske konservativne stranke, ki vlado enačijo z ustrahovanjem družbe. Takšne metode povzročajo strah v družbi in negotovost glede prihodnosti, zato vodijo v še večjo brutalnost in kriminal. Smrtna kazen zato povzroča nasproten učinek od želenega. Zato je treba ljudi ustrezno poučiti o tem in osvestiti družbo, da smrtna kazen ne reši problema najhujših kaznivih dejanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sógor (PPE), v pisni obliki. (HU) Smrtna kazen je v državah članicah Sveta Evrope in s tem v vseh 27 državah članicah Evropske unije prepovedana, vendar pa je še vedno vsakdanja praksa v veliko drugih držav po svetu. Žalostno je, da v veliko primerih smrtna obsodba ni izrečena le za običajna kazniva dejanja, ampak za vztrajno, pogumno izražanje političnih ali verskih stališč ali za kršitev kulturnih običajev. Evropa je spoznala, da ne more sprejeti zakonodaje, ki dovoljuje nasilno prekinitev človeškega življenja. Prišel je čas, da odločno potrdi to razumno spoznanje in ga uveljavi tudi v tistih državah po vsem svetu, ki zdaj še niso tega mnenja. Kulturna raznolikost in različni svetovni pogledi so vir obogatitve človeške civilizacije, zato noben zakon ne more upravičiti izvajanja smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Róża Gräfin von Thun und Hohenstein (PPE), v pisni obliki.(PL) Na žalost „človek ni lepa žival“, če lahko citiram veliko poljsko filozofinjo Barbaro Skarga. Med nami, državljani svobodnih in demokratičnih držav članic Evropske unije, je veliko takšnih, ki podpirajo smrtno kazen. To je grozljivo, vendar resnično.

Na srečo smrtne kazni ni v zakonodaji Evropske unije in nobena vlada v Uniji, niti najbolj populistična, je ne more uvesti. Vendar pa bi morala Evropska unija s svojimi vrednotami in načinom, s katerimi jih podpira, svoj vpliv razširiti na druge države, kot si tudi prizadeva. Zato je pomembno, da delujemo na svetovni ravni. Morda je svetovni dan boja proti smrtni kazni, ki ga predlaga belgijsko predsedstvo, korak v tej smeri. Upam, da bo usmerila našo pozornost na to pomembno zadevo in okrepila spoštovanje do vsakega človeka, pa tudi povečala našo odgovornost za standarde na področju človekovih pravic v Evropski uniji in tudi v tistih delih sveta, kjer se smrtna kazen uporablja.

 
  
MPphoto
 
 

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki.(PL) Evropska unija je uvedla prepoved uporabe smrtne kazni. To je končni izid postopka, ki se je izvajal v državah Evrope, čeprav je na tej celini še vedno veliko zagovornikov smrtne kazni. Mislim, da ni vloga Evropskega parlamenta, da zavzame stališče o preprečevalnem učinku smrtne kazni, zlasti zato ker so številne raziskave, opravljene pred kratkim in večinoma na univerzah v ZDA, pokazale, da smrtna kazen ima odvračalni učinek. Naša vloga je zagotoviti, da so naše družbe varne.

Glede veljavne zakonodaje v Evropski uniji bi morali vedeti, da moramo enako, kot zahtevamo spoštovanje naših odločitev, spoštovati tudi stališča drugih demokratičnih družb in jim ne vsiljevati svoje vizije pravice. Družbe ZDA, Japonske in Južne Koreje imajo pravico uvesti takšne zakone, kot želijo. Mi v Evropi pa bi morali pomniti, da odprava smrtne kazni ne sme pomeniti prizanesljivosti do najstrahotnejšega zločina – umora, zato v takih primerih potrebujemo stroge kazni, ki zavirajo in osamijo storilca, kot je na primer dosmrtna kazen brez možnosti pogojne izpustitve. Kajti če želimo živeti v varni družbi, moramo imeti stroge zakone proti tistim, ki kršijo osnovno človekovo pravico – pravico do življenja – in ki so jo poleg tega pogosto pripravljeni ponovno prekršiti in moriti nedolžne ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki. – V svojih prizadevanjih za popolno odpravo izvajanja smrtne kazni moramo priznati, da je na svetu 58 držav, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen pri kazenskih zadevah, ter peščica drugih, ki jih uporablja v posebnih razmerah, kot je vojno sodišče. Evropska unija si je na splošno zelo prizadevala, da je odpravila to nehumano prakso, in naša nadaljnji trud se nam bo zelo obrestoval. Vendar pa nas čaka še veliko dela; imamo evropske sosede, ki še niso v celoti opustile te prakse in zato si moramo še naprej prizadevati, da smrtno kazen ukinejo. Osebno menim, da bomo z vztrajno komunikacijo in odločnostjo uspeli to doseči. Čeprav je jasno, da ta praksa krši osnovne človekove pravice, ima veliko kultur po svetu zakone, ki temeljijo na drugih dejavnikih, kot so vera, tradicija in nadzorovanje. Ti dejavniki močno otežujejo odpravo smrtne kazni, vendar pa je naša dolžnost, ne samo kot poslancev Parlamenta, ampak tudi kot pripadnikov človeške rase, da si še naprej neumorno prizadevamo, da se ta praksa opusti.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov