Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2182(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0267/2010

Razprave :

PV 20/10/2010 - 3
CRE 20/10/2010 - 3

Glasovanja :

PV 20/10/2010 - 6.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0376

Dobesedni zapisi razprav
Sreda, 20. oktober 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

3. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (28. in 29. 10.) - Priprave na vrhunsko srečanje skupine G20 (11. in 12. november) - Finančna, gospodarska in socialna kriza: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili - Izboljšanje gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v euroobmočju (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o:

- izjavah Sveta in Komisije o pripravah na vrhunsko srečanje skupine G20 (11. in 12. november),

- izjavah Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (28. in 29. oktober),

- poročilu A7-0267/2010 gospe Berès o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili (vmesno poročilo), in

- poročilu A7-0282/2010 gospoda Feia o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije, zlasti v euroobmočju.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, gospod Barroso, komisar, gospe in gospodje, v imenu Sveta bi se vam želel zahvaliti, gospod predsednik, za priložnost, da lahko spregovorim o pripravah v Svetu za naslednji Evropski svet.

Ta Evropski svet bo imel natrpan urnik. Njegova osrednja naloga bo nedvomno gospodarsko upravljanje. Kot veste, se je v ponedeljek sestala projektna skupina, ki ji predseduje predsednik Van Rompuy, in potrdila njegovo končno poročilo.

Poročilo vsebuje pomembna in posebna priporočila in predloge, ki bi nam morali omogočiti kakovosten preskok v evropskem gospodarskem upravljanju. Njegova priporočila so usmerjena predvsem v izboljšanje finančne discipline, širjenje gospodarskega spremljanja, razvijanje in širjenje usklajevanja, krepitev okvira za reševanje krize in krepitev institucij.

Vsa ta priporočila se lahko hitro izvedejo prek zakonodaje. Seveda upamo, da jih bo Evropski svet lahko potrdil in s tem omogočil Komisiji, Parlamentu in Svetu hiter napredek na teh izredno pomembnih področjih. To bi bilo v vsakem primeru močno sporočilo, da nameravamo izvesti potrebne ukrepe za spoprijemanje s pomembnim gospodarskim izzivom, ki je pred nami.

Drži, da so nekateri predlagali, naj raziščemo druge možnosti, ki sežejo še dlje od teh priporočil in so zunaj področja uporabe pogodb. Govorim o zadevah, kot je začasna ukinitev glasovalnih pravic ali uvedba novih pravil glasovanja, npr. „obratna večina“.

Seveda to niso preproste stvari, niti strokovno niti politično. Evropski svet bo o njih razpravljal naslednji teden.

Druga pomembna točka na dnevnem redu Evropskega sveta so priprave na vrhunsko srečanje držav G20. Evropski svet bo moral izoblikovati stališče Unije na podlagi priprav, ki jih je včeraj izvedel Svet ECOFIN. Na splošno je za vrhunsko srečanje G20 v Seulu pomembno, da obeleži pospešena prizadevanja pri izvajanju okvira za spodbujanje močnejše, bolj trajnostne in bolj uravnotežene rasti. Zlasti pa se moramo posvetiti največjim svetovnim gospodarskim neskladjem, ki lahko ogrozijo rast.

Od leta 2008, ko se je začela kriza in so bili izvedeni ukrepi za njeno reševanje – z drugimi besedami, od dolgo pričakovanega vzpona G20 –, so se stvari korenito spremenile. Razlog je zelo preprost: pomembnost. Veliko število odločitev, ki neposredno vplivajo na naše sodržavljane, se je v nekaj mesecih premaknilo z lokalne ali nacionalne ravni na mednarodno. Globalizacija pomeni, da moramo zdaj pri večini zadev delovati sočasno na evropski in mednarodni ravni.

Vsi vemo, da je Evropska unija potrebovala čas, da doseže dogovor o novi Pogodbi, katere namen je bil tudi okrepiti vlogo Unije na mednarodnem prizorišču. Porabili smo celo desetletje, da smo pripravili to pogodbo, šele v zadnjih desetih mesecih pa smo spoznali, kako pomembna je.

G20 se je od svoje ustanovitve izkazal kot uspešen, vendar pa menim, da je najtežja in najpomembnejša preizkušnja tista, ki jo bo moral prestati v naslednjih nekaj tednih in mesecih, ko se bomo morali spopasti z resno nevarnostjo upada zagona.

Evropska unija zdaj pripravlja dve pomembni zasedanji, obe v Koreji, prvo pa bo že čez dva dni. Na prvem se bodo sestali finančni ministri in guvernerji centralnih bank G20, drugo pa je vrhunsko srečanje G20 sredi novembra.

Z vsebinskega vidika prispevek Unije k močni, trajnostni in uravnoteženi rasti temelji na: 1) rasti prijaznih in raznolikih načrtov finančne konsolidacije, 2) strategiji Evropa 2020 za strukturne reforme, ki so potrebne za podporo med drugim tudi ustvarjanju delovnih mest, 3) programu za reformiranje finančnega sektorja in trgov in 4) krepitvi gospodarskega upravljanja Unije. Pri tej zadnji točki bi lahko na novembrskem vrhu predstavili ugotovitve projektne skupine, potem ko jih bo sprejel Svet.

Dodal bi še, da je Evropska unija zelo zainteresirana za postopek medsebojnega pregleda znotraj G20. Kot Evropejci smo na takšen postopek navajeni in vemo, kako zanimiv in koristen je lahko. Seveda mora vsak odigrati svojo vlogo in pokazati resnično pripravljenost prispevati k okviru za rast.

Boja proti protekcionizmu ne moremo dobiti z eno bitko, ampak tako, da vzdržujemo splošno stanje pripravljenosti, dan za dnem. Čeprav delo strokovnih organov, kot je Odbor za finančno stabilnost, ki mu predseduje Mario Draghi, dobro napreduje in gre splošno združevanje po mojem mnenju v pravo smer, zlasti na nekaterih področjih, pa je pomembno tudi izpeljati dolgoročno reformo Mednarodnega denarnega sklada.

Evropejci smo pripravljeni izpolniti svoje pretekle zaveze, zlasti tiste, ki smo jih dali lani v Pittsburgu, da zagotovimo, da novi Mednarodni denarni sklad bolje odraža novo mednarodno gospodarsko stvarnost ter da gospodarstva v vzponu igrajo pomembnejšo vlogo in imajo več besede pri odločanju. Vendar pa želim biti jasen: ni mogoče pričakovati, da bo Evropa na tem področju edina sklepala kompromise.

Prispevati morajo vse razvite države. Pojasnili smo že, pri čem smo se še posebej pripravljeni pogajati glede predstavništva, upravljanja in glasovanja. Menimo, da je to dobra osnova za dosego kompromisa. Zato ne sme nihče kriviti Evrope, če se na tem področju nič ne spremeni.

Kot Unija smo se na zasedanju finančnih ministrov G20, ki bo potekalo ta teden, med seboj pogodili o vsem tem in o več ključnih vprašanjih ter pristojnostih. S tem smo želeli zagotoviti, da smo Evropejci soglasni in da se osredotočimo na zaščito in spodbujanje tistega, kar ščiti naše najpomembnejše interese. Predsedstvo in Komisija bosta storila vse, kar je v njuni moči, da zaščitita in podpreta te interese, ki izhajajo iz našega skupnega stališča, ta pa je plod večmesečnega dela vseh držav članic.

Kar zadeva podnebne spremembe, pa teoretično ne nameravamo pripraviti podrobnih razprav na Evropskem svetu, kajti Odbor za okolje je že 14. oktobra sprejel zelo obsežno besedilo s sklepi, ki predstavljajo evropsko stališče. Vedno bolj nujno je doseči napredek v izvajanju velikopoteznega načrta za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012 in s tem ciljem Evropska unija še naprej zagovarja postopni pristop, ki temelji na Kjotskem protokolu in rezultatih konference v Københavnu, ter tlakuje pot za celovit in pravno zavezujoč svetovni okvir, pri tem pa upošteva politične smernice iz končnega københavnskega dokumenta.

Konferenca v Cancúnu mora doseči uravnotežen rezultat, ki se ukvarja s pomisleki vseh sodelujočih in nam omogoči oceniti doseženi napredek. Unija se nagiba k enemu pravno zavezujočemu instrumentu, ki bi obsegal glavne elemente Kjotskega protokola. Vendar pa bi lahko predvidela tudi drugo obdobje zavez v skladu s Kjotskim protokolom in pod več pogoji. To bi se moralo zgoditi v okviru širšega sporazuma, kateremu bi se pridružila vsa glavna gospodarstva in bi vseboval velikopoteznost in učinkovitost mednarodnega ukrepanja ter izpolnil nujno potrebo po zaščiti okoljske celovitosti.

Naj na kratko omenim pripravljanje stališča Evropske unije v zvezi z vrhunskimi srečanji z Združenimi državami, Rusijo in Ukrajino. Tokrat bodo voditelji držav ali vlad prvič razpravljali o pripravah na vrhunska srečanja s ključnimi partnerji Unije, v skladu z zaključki Evropskega sveta z dne 16. septembra. Mišljeno je, da bi voditelji držav ali vlad imeli odprto razpravo o glavnih izzivih v naših odnosih s partnerji. Ne želim v naprej odpirati te razprave, ampak samo na kratko predstaviti ključna vprašanja teh vrhunskih srečanj.

Zagotovo bo pomembno, da se vrhunsko srečanje z Združenimi državami osredotoči na nekaj ključnih zadev. V splošnem bi morali okrepiti čezatlantsko sodelovanje, ki je glavno gonilo priprave učinkovitih rešitev za skupne izzive, ki so pred nami. Poleg tega bo vrhunsko srečanje Evrope in Združenih držav, ki bo potekalo dan po vrhu G20, ponudilo pomembno priložnost za sprejetje teh rezultatov in razvoj skupnega pristopa k sedanjim gospodarskim vprašanjem. Prizadevati si moramo tudi razviti skupni pristop v zvezi z gospodarstvi v vzponu.

Vrh bi moral tudi – vsaj upamo – omogočiti oživitev čezatlantskega ekonomskega sveta in ga spremeniti v gospodarski forum, ki presega strogo zakonodajna vprašanja. Svet bi lahko večjimi pooblastili koristno preučil načine reševanja krize ter spodbujal rast in delovna mesta.

Vrh nameravamo tudi izkoristiti kot pripravo na Cancún, in od našega partnerja ZDA seveda pričakujemo pomemben pozitiven signal.

Nazadnje pa bodo na dnevnem redu tudi vprašanja zunanje politike, zlasti v zvezi s Sudanom in Iranom.

V zvezi z vrhunskim srečanjem z Ukrajino pa danes popoldne načrtujemo še eno razpravo z visoko predstavnico, zato mi boste oprostili, da zdaj, zjutraj, ne bom nič več povedal o tej temi.

Na vrhunskem srečanju z Rusijo namerava Evropska unija izraziti svojo polno podporo partnerstvu za modernizacijo, s katerim bomo lahko okrepili sodelovanje na vseh področjih, zlasti na ključnih, kot sta inovativnost in energija.

To, gospod predsednik, gospod Barroso, gospe in gospodje, so glavne točke, o katerih bo Evropski svet razpravljal naslednji teden: njegov urnik je resnično natrpan in pomemben.

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, danes razpravljamo o prvem od vseh vprašanj, ki jih bo Evropski svet obravnaval naslednji teden. Osredotočil se bom na po mojem mnenju najpomembnejše teme: gospodarsko upravljanje v Evropski uniji, seveda, in zunaj nje – poleg zelo pomembnega vrhunskega srečanja z ZDA in tudi z Rusijo – ter tudi tisto, kar so po mojem mnenju ključna vrhunska srečanja: srečanje G20 v Seulu in konferenca o podnebnih spremembah v Cancúnu.

Reforma gospodarskega upravljanja je temeljni kamen naše trajnostne oživitve in verodostojnosti. Zato je Komisija že od samega začetka razprav izbrala zelo velikopotezen pristop. Predlogi, ki jih je Komisija predstavila prejšnji mesec, skušajo nujnost, ki izhaja iz krize, pretvoriti v velikopotezno pravno stvarnost. Obravnavajo ključna vprašanja, in sicer kako resnično povečati vpliv Evropske unije v gospodarski politiki prek ustreznega usklajenega finančnega nadzora in reševanja makroekonomskih neravnovesij, da se – kot smo pogosto dejali – ustvari resnična gospodarska unija v Evropi.

Iskreno pozdravljam pozornost, ki jo Parlament namenja tem predlogom. Sporazum že med prvo obravnavo bi dokazal, da je Evropska unija zavezana uvedbi svoje nove vizije v prakso. Prizadevati bi si morali, da pravila vzpostavimo do srede naslednjega leta. Zato pozivam države članice, da si prizadevajo doseči te pomembne cilje in da načrt izvajajo kot nujno zadevo.

Doslej smo že dosegli trdnejše soglasje na ključnih področjih ukrepanja, okrepili Pakt za stabilnost in rast in se ukvarjali z makroekonomskimi neravnovesji, zahvaljujoč tudi postopkom projektne skupine pod predsedstvom Hermana Van Rompuya.

Ko bodo vse razprave končane in vse odločitve sprejete, bo rezultat tega kombiniranega postopka vizija gospodarskega upravljanja, ki bo precej bolj celovita, bolj prilagojena potrebi po preprečevanju težav in precej bolje osnovana prek uporabe sankcij.

Naj pojasnim. Končni rezultat mora pomeniti resnično spremembo v primerjavi z zdajšnjimi razmerami. Našim državljanom moramo pokazati, da je Evropska unija iz krize potegnila vse zaključke in prišla do spoznanj.

Vendar pa je treba rešiti še nekatere druge zadeve. Med posebej pomembnimi je, kako sedanji krizni mehanizem, sprejet v maju, zamenjati s trajnejšim mehanizmom, ko se bo zaključil v letu 2013. Storili bomo vse, da se izognemo takšnim krizam v prihodnje, vendar pa bomo storili tudi vse, kar je v naši moči, da se bolje pripravimo na kritične dogodke kot v preteklosti. Pripravljenost in prisotnost trdnega in trajnega kriznega mehanizma lahko preprečita ponovitev takšnih razmer v prihodnje.

Komisija zelo upošteva stališča, ki so jih podale države članice in zagovarjajo spremembo Pogodbe, za kar pa je, kot vemo, potrebno soglasje vseh držav članic. V tej fazi se bo Komisija osredotočila na vsebino. S tem mislimo na izoblikovanje trajnega mehanizma, ki lahko ponudi zaščito v kritičnih trenutkih, pri tem pa zniža moralno tveganje na najmanjšo možno raven in poskrbi, da se takšen instrument uporablja samo kot skrajna sila v skupnem interesu.

Če bo izvedeno v celoti in ko bo, bo rezultat celotnega dela tisto, kar potrebujemo: sistem, ki spodbuja države članice, da izvajajo preudarne gospodarske in finančne politike, in sistem, ki spodbuja vlagatelje, da izvajajo odgovorne posojilne prakse.

Na splošno menim, da smo na pravi poti. Iz te krize smo se precej naučili. V prid svojih državljanov Evropska unija vzpostavlja sistem upravljanja, ki je popolnoma prenovljen v primerjavi s tistim pred krizo, zdaj pa ta sistem postavljamo na precej trdnejše temelje.

Naša zgodovina gospodarskega upravljanja in tudi strategije Evropa 2020 in finančne regulacije je prava odskočna deska za G20 v Seulu. To vrhunsko srečanje prihaja v kritičnem času. Je prava preizkušnja, ali lahko G20 prispeva k usklajevanju, ki ga svetovno gospodarstvo potrebuje, prek rešitev sodelovanja na svetovni ravni. Verjamem, da lahko, in verjamem, da bo Evropska unija odigrala ključno vlogo za uspeh v Seulu.

Kaj želimo doseči v Seulu? Prvič, spomniti se moramo, da je G20 igral pomembno vlogo v reševanju krize. To je dosegel s skupnimi prizadevanji, ob prehodu v naslednjo fazo pa moramo še naprej delovati kot skupnost, torej sodelovati. To pomeni sprejeti, da so svetovna neravnovesja skrb vseh nas in da vsa najpomembnejša gospodarstva sodelujejo pri iskanju rešitve. In seveda ne smemo spregledati dejstva, da so tu pomemben dejavnik devizni tečaji.

Drugič, tudi mednarodne finančne institucije morajo ukrepati. Reforma MDS še posebej zamuja. Tudi drugi morajo pokazati enako mero prilagodljivosti, kot jo je Evropska unija že pokazala.

Tretjič, s podporo Parlamenta smo sredi temeljne reforme našega finančnega sistema in ponovno se vam želim zahvaliti, da ste poudarili potrebo po čim prejšnjih rezultatih.

Zagon moramo ohraniti tudi pri G20. Dosedanji napredek je velik, vendar pa moramo poskrbeti, da bo prešel v izvajanje.

Rad bi, da bi v tem sodeloval tudi finančni sektor. Zato mora Evropska unija ostati zavezana uveljavitvi davka na finančne transakcije na svetovni ravni. Medtem pa želi Komisija raziskati druge načine za zagotovitev, da finančni sektor na evropski ravni prispeva enakovredno, na primer z davkom na finančne dejavnosti.

Naslednji G20 bo na dnevnem redu prvič imel tudi točko „razvoj“. Sprejet bo večletni akcijski načrt, ki bo usmerjal naša skupna prizadevanja na tem področju. Komisija je bila že od začetka velik zagovornik te zamisli, skupaj s korejskim predsednikom. Pokazati moramo, da načrt G20 za rast vključuje tudi države v razvoju in jim prinaša koristi. Obenem pa želimo gospodarstva v vzponu vključiti v mednarodni razvojni okvir, ki je v skladu s ključnimi načeli razvojne politike in izboljšuje usklajevanje.

Včeraj, ko sem tu, v Strasbourgu, govoril z generalnim sekretarjem Združenih narodov Ban Ki Munom, mi je posebej omenil to točko in je bil zelo hvaležen, da Evropska unija podpira ta načrt.

Nazadnje pa mora G20 prevzeti krmilo in doseči napredek pri trgovinski agendi. Naš sporazum s Korejo, kljub temu da je daleč od tega, da bi predstavljal alternativo Svetovni trgovinski organizaciji, bi moral navdihniti naše partnerje, da izkoristijo priložnost in pripomorejo k hitremu zaključku kroga pogajanj v Dohi.

Tik pred konferenco v Cancúnu pa želim nekaj malega povedati tudi o njej. Ostati moramo osredotočeni na naše cilje, biti moramo ambiciozni za Evropo in tudi za svet. Mednarodni proces moramo premakniti naprej. To ni lahko. Vemo, da se je v nekaterih naših ključnih partnerjih tempo sprememb upočasnil in ne pospešil.

Ne smemo pozabiti, da bomo medtem vzpostavili najkonkretnejši in najučinkovitejši sistem za zmanjšanje emisij na svetu. To je naša najmočnejša karta, in bolj kot se približamo izvajanju novega sistema trgovanja z emisijami, močnejša bo. Imamo neprimerljivo verodostojnost, ki izhaja iz močnega soglasja med Parlamentom, državami članicami in Komisijo, o tem, kaj moramo storiti.

Ko pridemo v Cancún, naj nas ne zmotijo argumenti o obliki. V postopek ZN moramo iti z veliko mero zaupanja in odločnosti. Cancún ne bo pomenil konca zgodbe, končnega preboja, ampak je lahko zelo pomemben korak na poti. EU mora posredovati jasno in odločno sporočilo, da pogajanja premakne naprej. Ciljati moramo k naboru konkretnih ukrepov, usmerjenih v delovanje, ki lahko krepijo zaupanje v postopku ter nas približajo končnemu cilju.

Zato sem prejšnji teden pisal članom Evropskega sveta. Izpostavil sem to, kar je po mojem mnenju uravnoteženo, stvarno stališče – tisto, ki nas ves čas žene naprej in pri tem ne ustvarja nerealnih pričakovanj. Zdaj je čas, da Evropa prevzame vodstvo in opredeli, kako lahko Cancún pripomore k premikom naprej z izpolnitvijo pomembnih zavez, kot je financiranje hitrega zagona ukrepov, in predvsem s potrditvijo, da bomo še naprej dajali zgled.

Gospodarstvo Evropske unije se bo letos povečalo bolj, kot je bilo predvideno, vendar pa okrevanje še ni zaključeno; ni časa za spanje na lovorikah, kot smo že večkrat dejali, zlasti ob še vedno zelo visokih podatkih o brezposelnosti.

Vsi vemo, da smo se v preteklih mesecih spopadli z resničnimi izzivi, kot je jasno izraženo v poročilu gospe Berès, o katerem boste zdaj razpravljali. Pozdravljam ambicije in veliko soglasje v Parlamentu pri teh pomembnih vprašanjih, vendar pa vsi vemo, da je to čas, ko brezposelnost kaže svoje zobe in je javna poraba otežena. Naši državljani so zaskrbljeni, in to moramo upoštevati.

Vendar pa tudi vemo, da smo bili sposobni poiskati odgovore kot Evropska unija. Predlagali smo nekatere pomembne zakonodajne akte o gospodarskem upravljanju. Pripravili smo strategijo Evropa 2020. To je, naj vas spomnim, strategija za rast, kajti ravno to – preudarna, vseobsežna trajnostna rast – je pravi odgovor. Vse to se tudi odraža v odličnem poročilu gospoda Feia.

Predlagali smo širok nabor ukrepov za regulacijo finančnega trga. Naj pozdravim soglasje zakonodajalca z našimi predlogi za finančni nadzor. Stvarnost je takšna, da če bi večino opazovalcev pred dvema letoma vprašali, ali je Evropska unija pripravljena na evropski nadzorni sistem, bi jih večina odgovorila „ne, to ni mogoče“. Zdaj smo pokazali, da je mogoče.

Uporabljamo celovit pristop k pokrivanju različnih razsežnosti. Zato naj izpostavim tudi dogovor, ki ga je včeraj sklenil Svet glede predloga Komisije o hedge skladih. Upam, da bo to stališče zdaj privedlo do zaključka pogajanj v Evropskem parlamentu, da ima lahko Evropska unija končno koristi od te dolgo pričakovane uredbe in, ponovno poudarjam, da bomo pri tej zadevi v Seulu prevzeli vodilno vlogo.

Napredek dosegamo tudi na drugih področjih, kajti pogledati moramo pravo gospodarstvo. Naj tudi čestitam Parlamentu za delo, opravljeno v prid nove direktive o boju proti zamujanju s plačili v komercialnih transakcijah. Direktiva bo posojilodajalcem dala večjo zaščito, večinoma malim in srednje velikim podjetjem, pri tem pa bo upoštevala svobodo sklepanja pogodb. Javni organi bodo morali plačila poravnati v 30 dneh ali pa plačati 8-odstotne zamudne obresti. Sami veste, kako nestrpno mala in srednje velika podjetja, ki so še vedno najpomembnejši sektor našega gospodarstva, čakajo na to uredbo.

Naše delo še ni končano. Vsi predlogi morajo biti še dokončani, vendar pa se njihovi rezultati že kažejo. Cilj je prebiti se iz krize in okrevati ter ponovno doseči stopnje rasti, ki ustvarjajo nova delovna mesta in zagotavljajo, da bo naše socialno tržno gospodarstvo primerno za 21. stoletje. Hvala za vašo pozornost.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, gospod Chastel, gospod Barroso, finančna gospodarska in socialna kriza, ki jo svet doživlja že nekaj let, nas bo po vsem svetu stala 60 tisoč milijard USD, kar ustreza eni odstotni točki letne rasti. Glede tega moramo nekaj storiti. Rezultat bo 11-odstotna stopnja brezposelnosti v Evropski uniji do konca leta. Vse to se dogaja ob novi valutni vojni, ki jo je sprožilo tveganje za recesijo z dvema negativnima vrhoma, kot pravijo naši ekonomisti.

Glede na te razmere sem v tem parlamentu dobila občutek, da je naša dolžnost poslati močno sporočilo drugim institucijam, Komisiji in Svetu, da moramo ponovno stopiti skupaj glede dodane vrednosti evropskega projekta in da lahko to vprašanje povzamemo v nekaj besedah: imamo skupno odgovornost in izvesti moramo vseevropsko strategijo, ki nam bo omogočila, da smo na področju energetike močni znotraj in s tem tudi močni od zunaj. Računati moramo na svoje lastne moči in za to potrebujemo evropsko raven.

Vendar pa, gospod Barroso, po našem mnenju gospodarsko upravljanje ni vizija. Je sredstvo spodbujanja strategije in na podlagi te strategije se bomo odločili, kakšna sredstva potrebujemo. To so predvsem finančna sredstva. Pred nami je izziv, da pregled finančne perspektive uskladimo s tem osredotočenjem na strategijo za evropsko energetsko skupnost. Nujno moramo izpeljati predlog, ki ga zavračate: obdavčitev finančnih transakcij. Treba je odobriti obsežno evropsko posojilo za financiranje dolgoročnih vlaganj. Treba je vzpostaviti ravnovesje v obdavčitvi v Evropi, da ta spodbuja delo in delovna mesta, namesto kapitala, in da je okolju prijazno. Uskladiti je treba proračune držav članic z evropskim projektom, da gredo vsa prizadevanja v isto smer.

Kar zadeva upravljanje, pa predlagamo uvedbo „gospoda evra“ za zagotovitev skladnega in uravnoteženega gospodarskega upravljanja. Predlagamo tudi, da se ne osredotočimo izključno na razmere v zadolženih državah, ampak da vse to uravnotežimo z oceno držav, ki imajo presežek. Poleg tega predlagamo, da se v denarni uniji dolg upravlja skupaj in da lahko predvidimo obojestransko izdajo dolgov. Želimo finančno reformo, ki si jo tako prizadevate doseči, gospod Barroso, in se osredotoča na potrebe Evropejcev, ne samo na cilje finančne stabilnosti. Želimo, da se finančni trgi reformirajo tako, da ponovno oživijo pojmi etike in moralnih vrednot ter da pripomorejo k ustvarjanju novih delovnih mest in dolgoročnim vlaganjem.

Noben evropski projekt ne more uspeti, če ga ne podprejo države članice. Edina pot, da Evropska unija pokaže, kaj je sposobna doseči, je ta, da jo države članice želijo podpreti. Razprava, ki se vrti samo okrog garanja pri uvedbi sankcij, ne bo prepričala Evropejcev, da se s svojimi državami članicami ponovno priključijo projektu. Zahtevamo odločno ukrepanje, ki temelji na dodani vrednosti evropskega projekta, da lahko Evropejce izvlečemo iz te recesije in zagotovimo, da ima v prihodnje vsak v Evropi zaposlitev, da ni reven in da lahko ponovno zaupa v evropski projekt.

K temu stremimo. Upam, gospod Barroso, da bo to lahko tudi vaša ambicija in da boste upoštevali številne predloge, ki smo jih pripravili v imenu celotnega Parlamenta.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio, poročevalec.(PT) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospod Rehn, rad bi vam še posebej čestital za spodbuden dialog med Parlamentom in Komisijo. Predstavniki Sveta, rad bi se najprej zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem poročilu in ga omogočili, zlasti vsem poročevalcem v senci, s katerimi sem imel priložnost izmenjati mnenje in doseči soglasje. Pogosto je bilo težko doseči soglasje, saj so v Parlamentu različna nagnjenja: na levici in na desnici so zagovorniki večje suverenosti ali modernejše vrste suverenosti in zagovorniki določenih institucij. Podanih je bilo res veliko mnenj, vsa pa so imela pred očmi en cilj: poiskati rešitve za sedanjo krizo.

Kriza je pokazala, da se je Evropa odzvala prepozno in pogosto tudi neustrezno Pokazala je tudi, da so številne vlade v Evropski uniji izvajale politiko, ki ni temeljila na resničnih dejstvih. Ravno zato nujno potrebujemo rešitve, Evropski parlament pa mora te rešitve predložiti na ustrezen način in odločno. Nekatere od teh rešitev bodo kratkoročne, nekatere pa dolgoročne.

V glavnem predlagamo osem priporočil. Zamisel o večstranskemu nadzoru makroekonomskih sprememb v Uniji in državah članicah je bila predložena, da učinkoviteje dosežemo cilje strategije Evropa 2020 ter da dosežemo Evropo rasti in okrepimo pakt, ki govori o stabilnosti in tudi o rasti.

Predlagajo se tudi okrepitev Pakta za stabilnost in rast, natančna preučitev razmer na področju dolga, izboljšanje gospodarskega upravljanja na evrskem območju ter vzpostavitev močnega in verodostojnega mehanizma za preprečevanje prekomernega zadolževanja in reševanje na evrskem območju, kamor bi lahko sodila ustanovitev evropskega denarnega sklada. Zamisli o pregledu proračunskih, finančnih in davčnih instrumentov EU, o regulaciji in nadzoru finančnega trga z jasno makroekonomsko razsežnostjo in o izboljšanju zanesljivosti statistike EU so bile tudi predložene.

Nazadnje pa je bil podan tudi predlog za boljše zastopanje Unije na področju gospodarskih in denarnih zadev. Parlament že kaže ali pa bi lahko pokazal odločnost pri vseh teh vprašanjih. Naš cilj je izboljšati institucionalno usklajevanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti. K tej rešitvi lahko prispevamo, ker lahko pripelje do boljših rešitev za prihodnje krizne razmere ali težave. Odslej ima Evropa na voljo instrumente za boljši odziv na področju ekonomije; Parlament je precej prispeval k temu in bo tudi v prihodnje.

Zdaj začenjamo zakonodajno razpravo o šestih predlogih, ki jih je predložila Komisija in glede katerih bo Parlament po mojem mnenju imel svoje stališče. Ravno zato bi želel izraziti svojo presenečenost nad tem, da včeraj predloženi dokument Sveta ne omenja niti stališča tega parlamenta niti dialoga, ki ga je Parlament imel s Svetom.

Za zaključek pa naj povem samo to: Evropski parlament ima svoja stališča, ne glede na razlike med nami. Evropski parlament je zavezan močni Evropi in boljšemu gospodarskemu upravljanju, z večjo rastjo in blaginjo.

 
  
MPphoto
 

  Marta Andreasen, poročevalka mnenja Odbora za proračun. – Gospod predsednik, v svojem mnenju o poročilu gospoda Feia o upravljanju in okviru stabilnosti sem izpostavila tri točke.

Prva je ta, da moramo biti resni v zvezi s sankcioniranjem držav članic, ki prekršijo Pakt za stabilnost in rast. Pred samo dvema dnevoma sta se francoski predsednik vlade in nemška kanclerka dogovorila o spremembi Pogodbe in uvedbi strožjih sankcij proti tistim državam, ki ogrožajo stabilnost evra. Poudarila sem tudi, da je treba dati prednost porabi v proračunu v primeru, da je treba rešiti državo članico. Nazadnje pa sem opomnila tudi na potrebo po ocenjevanju vpliva na kreditno sposobnost Evropske unije, odkar je jamčila za evropski mehanizem finančne stabilizacije.

Ti odstavki so bili spremenjeni in niso več del mojega mnenja. V teh okoliščinah se čutim dolžna, da se odrečem svojemu mnenju.

 
  
MPphoto
 

  David Casa, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(MT) Ni dvoma, da je Evropska unija zgledno izbrala način nadaljevanja dela na področju zakonodajnih in nadzornih ukrepov. To se odraža v novem nadzornem svežnju, ki dopušča odkrivanje nekaterih sistematičnih tveganj, kar je mogoče storiti pravočasno.

Po drugi strani pa pri zasnovi gospodarskega upravljanja ni mogoče zanikati, da je pot še dolga. Katera koli država članica, ki zanemarja svoje obveznosti in odgovornosti, zlasti v zvezi s Paktom za stabilnost in rast, povzroča drugim državam članicam resne težave. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da spodbudimo strogo spoštovanje pravil, o katerih smo se dogovorili, da bi v državah članicah zagotovili stabilnost, tako finančno kot fizično.

Zelo sem zadovoljen s priporočili iz mnenja, ki sem jih predložil Odboru za zaposlovanje, in veseli me, da so bila upoštevana. Menim, da je poročilo dobro utemeljilo izboljšano nadzorovanje delovnih mest v Evropski uniji in okrepitev Odbora za zaposlovanje.

 
  
MPphoto
 

  António Fernando Correia De Campos, poročevalec mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov. – (PT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vsi priznavamo, da je bilo spremljanje kratkoročnih in dolgoročnih makroekonomskih spremenljivk v Evropski uniji neuspešno, nenazadnje tudi zaradi proračunskih okvirjev in kopičenja nacionalnega dolga. Zaradi krize je potreba po okrepitvi enotnega trga še večja, če upoštevamo predloga gospoda Montija in gospoda Grecha. Nujno je treba razviti e-poslovanje in nadnacionalno trgovino, poenostaviti spletne plačilne postopke, standardizirati proizvode in storitve ter uskladiti davčne instrumente, da se okrepi zaupanje potrošnikov in oživi gospodarstvo.

Unija se mora prebiti iz krize na trajnosten način, ki zagotavlja trdno rast in odgovorne proračune ter tudi cilje zaposlovanja. Kazalniki, kot sta stopnja brezposelnosti in stopnja zaposlenosti med delovno aktivnim prebivalstvom, bi morali biti obvezno del nadzornega sistema.

Prav tako ne smemo pozabiti na kazalnike, ki merijo napredek strategije Evropa 2020. Študija izvedljivosti izdaje skupnih evroobveznic bi lahko bila priložnost za podrobno preučitev finančnih instrumentov za boj proti špekulacijam ter za njihov prenos v prakso.

Želeli bi, da bi bilo to več kot zgolj študija. Ustanovitev evropskega denarnega sklada si zasluži našo podporo in nanj ne gledamo kot na preprost disciplinski instrument, ampak kot na sredstvo za zmanjšanje špekulativnih manipulacij trgov državnih dolgov. Naše sodelovanje s poročevalcem gospodom Feiom je bilo uspešno in je omogočilo pripravo celovitega, uravnoteženega in bogatega besedila.

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, če pogledate svoj seznam govornikov, boste videli, da je naslednji moj kolega, gospod Jáuregui Atondo. Preden dobi besedo, bi vas prosil, da mi kot predsedniku naše skupine dovolite obvestiti Parlament, da je španska vlada gospoda Jáureguia Atondoja danes zjutraj imenovala za ministra za predsedovanje. Lahko si predstavljate, da je to za našo skupino velika čast. Iskreno mu čestitam.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Ramón Jáuregui Atondo, poročevalec mnenja Odbora za ustavne zadeve.(ES) Gospod predsednik, rad bi se lepo zahvalil svojemu prijatelju, gospodu Schulzu. Imam samo eno minuto, v kateri vam želim povedati, da je v zadnjih mesecih Evropa dosegla izjemen napredek na področju gospodarskega upravljanja.

Zanimivo je tudi to, da je predvčerajšnje vrhunsko srečanje med Francijo in Nemčijo odprlo vrata novemu upanju: možnosti za spremembo naših okvirov in pogodb na področju gospodarskega upravljanja.

Vem, da je to vprašanje nekoliko prestrašilo države članice. Vendar pa menim, da kot privrženci Evrope vemo, da moramo, če želimo vzpostaviti želeno gospodarsko upravljanje, po vsej verjetnosti izpeljati tudi reforme, ki morajo biti dogovorjene.

Iskreno pa tudi verjamem, da ta sporazum med Francijo in Nemčijo nudi priložnost, da poročilo gospoda Feia, ki ga bomo sprejeli pozneje – kot predlaga Odbor za ustavne zadeve –, upošteva potrebo po prilagoditvi našega ustavnega okvira upravljanju, ki ni samo Pakt za stabilnost in rast. To je poglobljeno upravljanje, katerega namen je približati gospodarstva, da postanejo konkurenčna, ustvarjajo delovne mesta in zagotavljajo novo porazdelitev, h kateri smo socialni demokrati vedno stremeli.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Joseph Daul, v imenu skupine PPE.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, skupna točka srečanj Evropskega sveta in G20 je potreba po nujnih prilagoditvah po finančni krizi.

Za Evropsko unijo te prilagoditve vključujejo ureditev svojih nacionalnih javnih financ in javnih financ EU ter zaščito naše valute, evra, s pomočjo notranje krepitve, in tudi ohranitev njene vrednosti glede na druge glavne valute. V Evropskem svetu bodo prevladovale razprave o gospodarskem in finančnem upravljanju Evrope. Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) pozdravlja začetne usmeritve projektne skupine Van Rompuya, vključno z načrtovanim sistemom sankcij proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo meril Pakta za stabilnost in rast.

Vendar je pred nami še veliko dela, z večjo mero metode Skupnosti in manjšo mero medvladne metode. Pozdravljam delo, ki ga je Komisija opravila v tej smeri. Svet pozivam, naj ne pozabi, da je Parlament zdaj sozakonodajalec in bo v celoti odigral svojo vlogo pri opredelitvi prihodnjih reform. Bolj kot se bo Parlament vključeval v zgodnjih fazah, več možnosti imamo za dosego zadovoljivega in pravočasnega rezultata. Pozivam predsednika Van Rompuya, da to upošteva.

Gospe in gospodje, Evropa mora dvigniti svoj glas v razpravi o relativnih vrednostih valut, Evropski svet pa mora naslednji teden, pred vrhom G20 v Seulu, izoblikovati naše stališče o tej temi. Evropa se mora pridružiti svojim partnerjem, zlasti Združenim državam, in države v vzponu spomniti na njihove odgovornosti. Valutnega dampinga in njegovih družbenih posledic ne bi smeli več dopuščati.

Na vrhunskem srečanju v Seulu bodo na mizi tri najpomembnejše teme: reforma mednarodnega denarnega sistema, seveda, ampak tudi stabilnost blaga – zlasti hrane in energije – in svetovno upravljanje. Evropa ima za vsako od teh tem sporočilo, vendar pa bodo njena sporočila verodostojna, samo če uvedemo učinkovite notranje instrumente na ravni Skupnosti za vodenje in upravljanje naših javnih financ.

Gospe in gospodje, ne bomo mogli vplivati na svetovno upravljanje in ne bomo resnično imeli vloge na mednarodnem prizorišču, dokler se ne potrudimo in očistimo svojih financ, kar je običajno med nepriljubljenimi opravili, in dokler si ne vzamemo k srcu svojih prednostnih nalog v boju proti podnebnim spremembam in razvojni politiki.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine S&D.(DE) Gospod predsednik, rad bi citiral odlomek iz izjave, ki so jo pripravili voditelji držav ali vlad na vrhunskem srečanju G20 v Pittsburgu 24. in 25. septembra 2009 – torej pred letom dni. Voditelji vlad so se na tem srečanju zavezali naslednjemu: „Vzpostaviti okvir, ki določa politike in način našega sodelovanja za dosego močne, trajnostne in uravnovešene svetovne rasti. Potrebujemo trajno okrevanje, ki ustvarja delovna mesta, ki jih naši ljudje potrebujejo.“ Odlično! Predvidevam, da bo enak odstavek ponovno napisan letošnje leto na naslednjem vrhunskem srečanju in nato še na vseh ostalih. Zato se sprašujem, kaj je bilo medtem storjeno za močno, trajnostno in uravnoteženo rast, ki bo omogočila delovna mesta, ki jih naši ljudje potrebujejo. Opis je pravilen, vendar pa se je na evropski ravni – v Evropskem svetu – izoblikovala filozofija, ki pravi, da je enostransko krčenje javnih storitev prek proračunskih znižanj vsesplošno zdravilo za stabilizacijo naše celine, namesto da bi upoštevali dejstvo, da je vlaganje, ki spodbuja rast, osnovni pogoj za ustvarjanje delovnih mest in, prek večje gospodarske rasti, za krepitev državnih proračunov – kar je nujno potrebno za konsolidacijo državnih proračunov in omogočanje državam, da izvajajo svoje dolžnosti. V Evropi se dogaja to, da smo se zaradi bolj ali manj črnobelega manihejskega postopka, v skladu s katerim je vsa poraba slaba in vsakršno zniževanje dobro, znašli v situaciji, ko so države, ki jih je kriza najhuje prizadela – Irska in Grčija –, v recesiji ali pa imajo ničelno rast. Kar dejansko počnemo v praksi, je to, da dosegamo ravno nasprotno od tistega, kar je tu opisano kot cilj. To je dramatičen razvoj. Še bolj dramatičen pa je, ker tisti, ki so izvor krize oziroma so jo povzročili – finančni sektor in tisti, ki so objestno špekulirali – niso poklicani na odgovornost na tak način, da bi prispevali k državnim prihodkom prek ukrepov, kot je davek na finančne transakcije. To smo na evropski ravni sicer zagovarjali, vendar pa je bilo že v tistem času postavljeno na stranski tir, rekoč „tega nikoli ne bomo spravili skozi G20“. Seveda ga ne bomo spravili skozi G20, če sprva ne poskušamo na evropski ravni.

To je krivica, ki je še posebej dramatična, ker se neukrepanje voditeljev držav ali vlad – dejstvo, da nas vodijo v napačno smer družbenega neravnovesja – le še povečuje. Ljudje, ki se upirajo na ulicah, imajo prav, da se družbeno neravnovesje v Evropi ne odpravlja, ampak samo povečuje zaradi neustreznih politik. Naloga Parlamenta je, da to osvetli in razvije strategije za odpravo. Zato vztrajamo pri davku na finančne transakcije. Poročilo gospe Berès in poročilo kolegice gospe Podimata bosta pokazala, ali je ta parlament pripravljen reči: „Vemo, da ne bo lahko, vendar pa vztrajamo, de Evropska unija začne pobirati davke nadnacionalno v finančnem sektorju, če ta ne more biti obdavčen na nacionalni ravni“.

Je pa še en zaskrbljujoč dogodek. Kar se je zgodilo v Deauvillu med gospodom Sarkozyjem in gospo Merkel, je institucionalno strukturo Evropske unije obrnilo na glavo. Sprašujem se, kdaj bo gospod Van Rompuy prišel do pravega zaključka. Zadolžen je bil, da s svojo projektno skupino natančno opredeli potrebne reforme – to bi v resnici moralo biti vaše delo, zato je bilo nekoliko predrzno to zahtevati od gospoda Van Rompuya –, za nameček pa ubogi možakar to počne na skrivaj in še preden lahko kar koli predstavi, naš šarmanten par iz Deauvilla pripleše in naznani: „O vsem smo že odločili“. Kar sta storila Nicholas in Angela – samooklicani francosko-nemški upravljavski odbor –, je napad na institucije Evropske unije.

(Aplavz)

Če bi bil jaz Van Rompuy, bi jim povedal, kam si lahko zatakneta svojo kupčijo. Ne moreš biti v nedogled copata in prenašati takšne zlorabe. Vendar pa je še nekaj: če bi se naš parček v Deauvillu ozrl prek Rokavskega preliva, bi opazil bele pečine britanske obale, kjer je za njune spremembe Pogodbe potreben referendum – vsaj če gre verjeti gospodu Cameronu. Ali kdo resnično misli, da bi gospod Cameron sprejel spremembo in pri tem ne bi vključil v Pogodbo več zavor, ki bi upočasnile evropsko pravo? To bi resnično odprlo Pandorino skrinjico. Upam, da naš očarljiv par ne bo telebnil na tla.

Zato ponavljam: Evropo vodimo v napačno smer, tako institucionalno kot vsebinsko.

 
  
MPphoto
 

  Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, morda lahko začnem tam, kjer je gospod Schulz končal. Morda bi lahko zdaj mi zahtevali konvencijo, če želijo spremeniti Pogodbo. Običajno moramo v takem primeru zahtevati konvencijo. To je prva stvar, ki jo lahko storimo, vendar pa mislim, da nismo še tako daleč. Zdaj moramo doseči nujen dogovor v Evropskem svetu o gospodarskem upravljanju in okrepitvi Pakta za stabilnost in rast.

Skoraj leto je že, odkar se je začela grška dolžniška kriza. Začela se je decembra 2009 in zdaj je čas za zaključek oziroma dogovor. Na mizi imamo dejansko tri predloge. Bodimo si na jasnem glede tega. Prejeli smo predlog Komisije, predlog projektne skupine in včeraj tudi predlog, ki mu pravimo „kupčija iz Deauvilla“. Ta je tretji na mizi. Menim pa, da je dobro, da Parlament preuči razlike med tremi predlogi in se odloči, ali so ustrezni.

Komisija je pred nekaj tedni pripravila po mojem mnenju dobre, smele in usklajene predloge. Projektna skupina se razlikuje v tem, da predlaga, naj Svet ukrepa na podlagi priporočil in ne predlogov Komisije. To je velika razlika, kajti priporočila se lahko spreminjajo, predlogi Komisije pa ne. Poleg tega je postopek analize predloga projektne skupine dolgotrajnejši, v čemer se tudi razlikuje od predloga Komisije.

Vendar pa moramo reči, da predlog projektne skupine ohranja polsamodejno naravo sankcij in pravilo o „obratni večini“, ki ga je predlagala Komisija.

Od včeraj pa imamo še tretji predlog, „kupčijo iz Deauvilla“. Reči moram, da lahko sporazum med Francijo in Nemčijo pogosto koristi delovanju Sveta, vendar pa v tem primeru velja nasprotno – ne koristi. To je zato, ker se francosko-nemški predlog iz Deauvilla preprosto zanaša na ohranitev staromodnega sistema glasovanja s kvalificirano večino v Svetu, torej njihovi predlogi raje kot dosego večine za zaviranje samodejnih sankcij Komisije zahtevajo takšno večino, da se sankcije, ki jih predlaga Komisija, uvedejo. Menim, da je to ogromna razlika, kajti polsamodejna narava sankcij v predlogu Komisije ni prisotna v predlogu iz Deauvilla.

Ne vem, ali poznate Deauville, ampak poleg plaže in nekaj lepih hotelov je tam tudi igralnica. Zato bi morali namesto kupčije iz Deauvilla govoriti o francosko-nemškem igralniškem kompromisu, kajti to ni nič več kot igralniški kompromis. V skladu s tem predlogom je državam članicam dovoljeno, da se še naprej poigravajo z evrom in evrskim območjem.

Če imate dovolj podpore v Svetu, lahko zgrabite priložnost; lahko storite natanko to, kar je storila Grčija. Če imate dovolj podpore v Svetu, kar pogumno. Faites vos jeux! Lahko izkoristite priložnost.

Prvi del kupčije iz Deauvilla oslabi ne samo predlog projektne skupine, ampak predvsem sveženj Komisije. To se mi zdi popolnoma nerazumljivo, seveda v zvezi z Nemčijo. Deset mesecev so zahtevali strožje kazni, včeraj pa so storili ravno nasprotno. To spodkopava smele predloge Komisije. In to ravno v času, ko gospod Trichet, predsednik Evropske centralne banke, zahteva strožje rešitve in drznejše predloge, celo drznejše od prvotnih predlogov Komisije.

Moj zaključek je, da ima Parlament eno nalogo: razveljaviti kupčijo iz Deauvilla oziroma igralniški kompromis. Držimo se dobrih predlogov Komisije in opravimo svoje nujno zakonodajno delo.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE.(FR) Gospod predsednik, gospod Chastel, gospod Barroso, gospe in gospodje, ! Vendar pa je povedal nekaj pomembnega, enako kot gospod Schulz. Tudi sam imam nekaj zamisli.

Ali poznate film „Jules in Jim“? No, ženska je v tem primeru gospa Merkel. Vemo, kdo je Jules – gospod Sarkozy. V zagati smo, ker ne vemo, kdo je Jim. Je to gospod Cameron ali gospod Barroso? To je dvom Komisije.

Mislim, da morata biti Parlament in Komisija zdaj drug z drugim odkrita, kajti politika Sveta – tu ima gospod Verhofstadt prav – in njegovega francosko-nemškega upravnega odbora je naravnana proti Evropski uniji. Njihova politika ne odraža bistva EU, naša vloga danes pa je preseči te razlike, zaradi katerih merimo moči drug proti drugemu – gospod Daul ima tu prav –, ter rešiti Evropsko unijo in metodo Skupnosti. Če želimo to storiti, moramo vsi skupaj s Komisijo in Parlamentom razumeti, da v tej igri ne bo zmagovalcev, dokler ne najdemo skupnega pristopa med Komisijo in Parlamentom ter Parlamentom in Komisijo.

Gospod Barroso, verjamem vam, ko pravite, da hočete davek na finančne transakcije ali finančne dejavnosti. To ni problem, problem je, kako to dejansko storiti. Ni dovolj samo reči „hočem“. Moj štiriletni sin reče „hočem“. Dejansko moramo ugotoviti, kako doseči ta cilj, in menim, da Komisija ne bi smela naročiti še ene študije, kot je to včeraj storil Odbor za okolje, da bi ugotovil, ali je poslabšanje podnebja resnično tako slabo, da bi morali poostriti zniževanje CO2 v Evropi –, kajti popolnoma nesmiselno je zahtevati novo študijo. Ne! Kaj bi obsežna študija o finančnih transakcijah prinesla Evropi in kaj bi prinesel davek na te transakcije? 0,01-odstotni davek na finančne transakcije bi prinesel 80 milijard EUR. Če odštejemo 30 milijard EUR za zmanjšanje nacionalnih prispevkov in s tem zmanjšanje nacionalnih proračunov, dobimo dodatnih 50 milijard EUR v proračunu EU. 120 milijard EUR minus 30 milijard je 90 milijard, plus 50 milijard je 140 milijard. Tako bi lahko izvajali evropske politike, ki jih moramo izvesti po Lizboni, države članice in Evropa pa bodo zmagovalke. Vendar pa to predvideva, da imamo evropsko vizijo.

Drugič, gospod Barroso, o primanjkljajih: menim, da obstajata dve vrsti primanjkljajev. To je kot holesterol: obstaja pozitiven in negativen marker. Primanjkljaj zaradi vlaganj, ki državi ali Evropi zagotavljajo perspektivo, ni negativna stvar. Če vlagamo, kot smo počeli prej, v industrije preteklosti, ki niso produktivne – govorim o premogu –, vlagamo v nekaj, kar zapravlja denar, ker je jalovo početje, in zato na koncu izgubimo. Če pa vlagamo v energije prihodnosti in proizvodnjo prihodnosti, nekaj pridobimo.

Torej, kar moramo storiti, in to zahtevam tudi od liberalcev, ni samo govoriti o „stabilnosti, stabilnosti“, ampak tudi razlikovati med tistim, kar bi morali početi in kar ne bi smeli več početi; ne bi smeli samo govoriti o „primanjkljaju“, ampak reči „to je produktivno“ ali „to ni produktivno“. Če se strinjamo oziroma nam uspe doseči sporazum, četudi bo težko, se bomo lahko postavili po robu nenehnim manipulacijam Sveta.

Danes je problem v tem, da želi veliko vlad zmanjšati vidik evropske politike, naša vloga pa je braniti in okrepiti vidik evropske politike, sicer se ne bomo mogli izvleči.

Vidite, gospod Barroso, imamo skupen interes, vendar ga moramo pripeljati do zaključka. Ni Parlament tisti, na katerega morate pritiskati, ampak Evropski svet.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Kot lahko vidite, sem bil precej popustljiv pri času, deloma tudi zato, ker so bili vsi govori zelo simpatični in zelo močni – MDS, igralnice in holesterol –, vse to nam popestri razpravo.

 
  
MPphoto
 

  Michał Tomasz Kamiński, v imenu skupine ECR. – (PL) V današnjih razpravah vsi omenjamo različne anekdote, zaradi česar sem imel zgodovinsko asociacijo. Osemnajst let sem živel v državi, kjer je vladal realsocializem, kjer so partijski kongresi drug za drugim postavljali nove gospodarske cilje, državljani moje domovine – enako velja tudi za druge države realsocializma – pa so na partijskih kongresih slišali, da se bodo razmere izboljšale in kako bi se morale izboljšati. Za nameček smo v tistih časih v državi imeli ministrstvo za notranjo trgovino, čeprav sploh ni bilo notranje trgovine.

Ko sem poslušal nekatere današnje govore, sem dobil vtis, da je predlog Evropske komisije tisti, ki želi ponovno dati prednost gospodarskemu razmišljanju pred političnim. Presega politično naravnanost, ki bi zatrla kakšen koli razumen gospodarski ukrep, kajti danes politiki na nacionalni ravni – kot slišimo – iz populističnih razlogov zelo radi uprejo svoj prst v Evropo. Pravijo, da moramo zmanjšati vpliv Evrope in da Evropa ni rešitev, saj se tako do neke mere opravičijo pred svojimi volivci. Če ne ukrepamo tako, da države prepričamo, da bodo doživeli hude posledice, če izvajajo gospodarsko nerazumne politike, ne bomo dosegli ničesar. Tu vsekakor potrebujemo tudi solidarnost. V francosko-nemškem predlogu vidim resnično nevarnost, da se bomo znašli v situaciji, ko bodo močnejše države imele več manevrskega prostora, Grčija pa ne bo uspela preseči določene omejitve. Grčija bo morala zmanjšati porabo, močnejše države pa bodo imele srečo in nenadoma bomo ugotovili, da bodo lahko ta pravila kršile na politični podlagi. Povedati želim naslednje: potrebujemo evropsko solidarnost in to je razlog, zakaj potrebujemo evropsko solidarnost.

Za zaključek, gospod predsednik, pa naj povem, da vem, da budno pazite na to evropsko solidarnost. Zadnja odločitev Evropske komisije o plinskem sporazumu med Poljsko in Rusijo – za katerega bi se vam rad zahvalil – je lep primer, da je vidik Skupnosti nekaj, kar deluje, in sicer deluje v interesu držav, kot je Poljska. Še enkrat bi želel ponoviti, gospod predsednik, da ne moremo odgnati stvarnosti s čarobno paličico. Če dosežemo točko, kjer politične rešitve skupaj z odmerkom populizma, ki danes obstaja v nekaterih delih Evrope, prevladajo nad gospodarskim razmišljanjem, potem vaš ambiciozen načrt okrepitve trga – ki je po mojem mnenju zelo dober (nedokončan stavek). Menim, da se kot poslanci EP zavedamo, kako daleč smo od skupnega trga, to lahko sklepamo že po telefonskih računih za gostovanja v tujih mobilnih omrežjih, ki jih plačujemo vsak mesec. Če imamo skupni evropski trg in moramo še vedno plačevati račune za gostovanje, to jasno kaže, da je še dolga pot, preden dosežemo cilj gospodarske združitve.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Le Hyaric , v imenu skupine GUE/NGL. – (FR) Gospod predsednik, gospod Chastel, gospod Barroso, če sem vas pravilno razumel, gospod Barroso, začenjamo na podlagi popolnoma nasprotujočih si analiz, kajti dejali ste, da je gospodarska kriza za nami, medtem ko naša skupina, Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, meni, da se kriza poglablja. Da bi rešili krizo, predlagate strogost pri Paktu za stabilnost in rast, zdaj pa še poostritev sankcij. Mislim, da bi morali storiti ravno nasprotno: izboljšati delavske plače, pripraviti nov davčni pristop za podporo plačam in davek na finančne transakcije, izboljšati socialno varnost, zaščititi javne storitve in uvesti smelo politiko zaposlovanja.

Žal se bojim, da bo vaša strategija Evropsko unijo pripeljala v velike težave. Ali ne slišite, kako močno protestirajo ljudje po vsej Evropski uniji? Včeraj so že šesti dan zapored milijoni ljudi korakali po Franciji, podprlo pa jih je 70 % prebivalstva. Ali ne vidite nevarnosti, ki nam danes grozi? Ker temelji na konkurenci in politiki popolnoma proste trgovine, je Evropska ideja trčila z denarjem v teh gospodarskih vojnah in zdaj tudi valutnih vojnah. Zakaj se ne posvetimo novemu sistemu: sklad za človeški in družbeni razvoj namesto Pakta za stabilnost in rast, ob sodelovanju Evropske centralne banke, ki bi morala biti sposobna ponovno financirati dolgove držav članic in nacionalnih bank z ustvarjanjem denarja, z obrestnimi merami, ugodnimi po socialnih merilih?

Kot si sam predstavljam, bi morala Evropska unija prevzeti pobudo in ustvariti novi svetovni denarni red, za začetek pa sprejeti predlog Kitajske o skupni valuti v mednarodnem poslovanju. Zakaj Evropa ne uvede davka na tujo valuto, kot sta to storili Tajska in Brazilija, da omili valutne napetosti?

Predsednik Komisije, predstavniki Sveta, mislim, da je napočil čas, da razmislimo o novih pobudah in prisluhnemo svojim ljudem.

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, gospod Barroso, gotovo razkazujete svoje mišice s pomočjo pooblastil, ki vam jih je dodelila Lizbonska pogodba, ki ste jo izsilili z nelegitimnimi sredstvi. Zdaj počnete vse, kar je v vaših močeh, na svetovnem prizorišču in znotraj EU, da bi pridobili vse atribute države.

Nikjer to ni bolj očitno kot v vašem zadnjem predlogu za neposredni davek, ki bi ga evropske institucije naložile narodom na naši celini.

Seveda je bilo v prejšnjih časih zelo uspešno neodvisno gibanje, ki je izvajalo kampanje pod sloganom „nobene obdavčitve brez predstavništva“, ampak vi seveda niste predstavnik. Nismo glasovali za vas in ne moremo vas odstaviti, zato mislim, da ste s tem neposrednim davkom naredili napako.

In kako drag šele postaja ta klub! Še pred dvema letoma je bil neto prispevek Velike Britanije 3 milijarde GBP na leto. Letos je 6 milijard GBP. Naslednje leto bo 8 milijard GBP. Leto zatem bo že 10 milijard GBP in zdaj slišimo, da želite ukiniti britansko znižanje neto prispevka. Želite ukiniti britansko znižanje, kar pomeni, da bo do leta 2013 naš prispevek 13 milijard GBP. V obdobju šestih let se bo početveril.

Ko bodo britanski davkoplačevalci to spoznali, ko bodo videli vaš neposredni davek, bodo preprosto zaključili, da si Evropske unije ne moremo privoščiti.

Vendar pa vidim žarek upanja: kupčija iz Deauvilla med Merklovo in Sarkozyjem, ki se je danes vsi tako grozno bojite. Upam, da se bo uresničila. Imejmo novo Pogodbo. Videti je, kot da jo tudi sami nekako podpirate. Imejmo novo evropsko pogodbo in jo dajmo na referendum v veliko državah, zlasti v Veliki Britaniji, Britanci pa bodo zaključili, da je to za veliko Britanijo zelo slab posel. Glasovali bodo za izstop iz Evropske unije in sprožili njen razpad.

Hvala. Z veseljem bomo izstopili.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8) poslovnika)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz (S&D).(DE) Gospod predsednik, imam vprašanje za vas, gospod Farage. Morda boste tako prijazni in nam odgovorili. Zelo vas skrbi britanska davčna blagajna. Kot jaz ste tudi vi na začetku tega mandata imeli možnost izbire, iz katere blagajne boste prejemali dnevna nadomestila: iz blagajne Združenega kraljestva ali iz blagajne Evropske unije. Prosim, povejte Parlamentu, ali se vaša dnevna nadomestila plačujejo iz proračuna EU ali ste se odločili za nacionalni sistem Združenega kraljestva?

 
  
MPphoto
 

  Nigel Farage (EFD). – Gospod predsednik, mislim, da bi morali odpraviti to pojmovanje evropskega denarja. Razen neposrednega davka v tem trenutku evropski denar ne obstaja: to je naš denar. Smo velik neto vlagatelj v Evropsko unijo in od tega nimamo nikakršne gospodarske koristi! To je naš denar!

 
  
MPphoto
 

  José Manuel Barroso, predsednik Komisije. – Gospod predsednik, običajno ne posegam v razpravo, vendar gre za vprašanje pravilnosti postopka.

Ni prvič, da me gospod Farage nagovarja z besedami „niste bili izvoljeni“. Vsekakor me vi niste izvolili, izvolil me je Parlament.

(Aplavz)

Izvolil me je Parlament na tajnem glasovanju, vi pa ste del tega Parlamenta. Menim, da je to ponavljanje, da jaz ali Komisija nismo bili izvoljeni, odraz pomanjkanja spoštovanja do Komisije in do Parlamenta, katerega del ste.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Francisco Sosa Wagner (NI).(ES) Gospod predsednik, morda mi bo uspelo nekoliko pomiriti to burno razpravo.

Obžalovanja vredno je, da so poleg Evropske unije nekatere države članice še vedno med državami G20. Kljub tej anomaliji, ki zagotovo slabi podobo Evrope v svetu, bi bilo dobro, če bi na tem svetovnem forumu imeli vsaj splošno skupno stališče.

Kaj si osebno predstavljam kot skupno stališče? Po mojem skromnem mnenju bi bilo naslednje: prvič, sprejetja svetovnega sporazuma za reševanje posledic krize ne moremo odlagati s sprejetjem zgolj finančnega sporazuma, drugič, Evropa mora ohraniti evro kot primerjalno valuto ali, če je to bolj zaželeno, kot sidro, ki bo preprečilo, da nas turbulence na trgu premetavajo sem pa tja, in omogočilo, da ne ponavljamo napak, ki smo jih počeli celo 20. stoletje, in tretjič, evro mora biti glasnik tistega, kar mora Evropa predstavljati v svetu demokratičnih vrednot in javnih svoboščin.

Če povzamem, zavedati se moramo, da v globaliziranem svetu, v tej globalni igri, tisti, ki igrajo samo z nacionalnimi kartami, izgubijo.

 
  
MPphoto
 

  Othmar Karas (PPE).(DE) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospe in gospodje, ta razprava nam kaže naslednje: kupčija iz Deauvilla nas ovira pri premagovanju krize, kupčija iz Deauvilla je korak nazaj za Evropsko unijo in kupčija iz Deauvilla nam kaže, da se niti eden niti drugi iz tega očarljivega para nista ničesar naučila iz neprimernega ravnanja Francije in Nemčije leta 2002 in 2005, ko sta obe državi začeli spodkopavati Pakt za stabilnost in rast. Namesto tega smo zdaj priča nadaljevanju takšnega neprimernega ravnanja.

Želimo preseči napake iz preteklosti. Želimo evropski odgovor na nacionalizem in veto, ki je sestavni del večine evropskih uredb. To smo storili v primeru nadzora finančnih trgov. To počnemo s poročilom kot odziv na krizo. To počnemo s poročilom gospoda Feia in to počnemo s svojim vsakodnevnim zakonodajnim delom. Osredotočimo se na to in ne dovolimo si, da nas zanese s poti, začenši že s to razpravo. Premakniti se moramo naprej. Poiskati moramo odgovore. Poročilo petih skupin nam pošilja jasno sporočilo. Nismo še premagali krize. Davčne in denarne politike niso nadomestilo za strukturne reforme. Jasno izjavljamo, da želimo, da se primanjkljaji zmanjšajo, ker je to glavni pogoj za varno prihodnost. Ne morete zmanjšati primanjkljaja tako, da se ga preprosto lotite s škarjami. Mora biti rezultat reform, vlaganj, prihrankov in sprememb. To poročilo pošilja jasen odgovor, da želimo imeti več Evrope kot del rešitve. Preidimo na naslednjo raven združevanja – ustvarimo gospodarsko unijo, ustvarimo socialno unijo, ustvarimo obrambno in varnostno unijo, notranji trg pa spremenimo v domači trg za vse naše državljane. Skupnost Evrope – pobuda Evropske unije – je odgovor. Projektna skupina in Deauville sta zgrešeni poti.

 
  
MPphoto
 

  Stephen Hughes (S&D). – Gospod predsednik, kot smo slišali, je projektna skupina pod vodstvom Hermana Van Rompuya pripravila svoje poročilo. Vsebuje predloge za reševanje krize in proračunsko disciplino: z drugimi besedami, samo del celote.

Poudaril bi, da so to samo predlogi. Prepričan sem, da bi ministri ECOFIN, ki so prevladali v delovanju te projektne skupine, želeli, da bi bila to zadnja točka, vendar ni. Je začetek. Smo na samem začetku zakonodajnega postopka. Upam, da bodo vse institucije uvidele, da bo treba zdaj delo Evropskega parlamenta v zvezi z zakonodajnimi predlogi Komisije izvajati v popolnoma demokratičnem postopku s Svetom.

Projektna skupina je dejala, da je bil njen cilj narediti kvantni preskok k učinkovitejšemu gospodarskemu upravljanju. Menim, da je to, kar predlaga, v resnici nekakšen korak nazaj na področju blaginje in napredka Evrope. Predlaga krepitev instrumentov, vendar samo instrumentov, ki se osredotočajo na davčno disciplino. To je problem. Gospodarsko usklajevanje je več kot zgolj davčna disciplina, gospodarske unije pa ni mogoče doseči, dokler to ravnovesje ni ustrezno priznano. To neizogibno vodi v izkrivljene gospodarske politike, ki ne upoštevajo v zadostni meri drugih koristnih ciljev politike za izvajanje makroekonomske politike, s tem pa mislim rast, vlaganje in zaposlovanje.

Predsednik Barroso, ne potrebujemo še ene projektne skupine, da pripravi uravnotežen nabor ukrepov politike. Kar potrebujemo, je to, da Komisija izkoristi svojo pravico do pobude za uveljavitev predlogov, ki spodbujajo rast, vlaganje in zaposlovanje.

Kar zadeva predloge, ki so zdaj na mizi, pa verjamem, da ima Parlament v prihodnjih mesecih ogromno odgovornost. Narediti moramo nekaj sprememb v skladu s poročilom gospoda Feia, o katerem bomo danes glasovali. Mislim, da moramo v njem narediti tri spremembe: postopek presežkov sredstev mora biti dovolj širok, da zajame trge dela, vključno s stopnjami brezposelnosti, in zato se mora Svet za zaposlovanje vključiti, kjer koli je to potrebno; kakovostna ocena ravni in spreminjanja javnega dolga v korektivnih ukrepih Pakta za stabilnost in rast bi morala v celoti upoštevati tudi ravni in spreminjanje javnega vlaganja; povezava z 2020 mora biti po vsem novem sistemu izrecna in kolikor je le mogoče uporabna.

Glede upravljanja bi v tej fazi omenil samo dve stvari. Svet mora voditi sistem in prevzeti najvišjo politično odgovornost, prav tako pa tudi zagotoviti ustrezno vključitev vseh pomembnih sestavov Sveta – ne samo ECOFIN-a –, kjer koli je to potrebno.

Nazadnje pa se mora Evropski parlament v celoti vključevati v postopek, da zagotovi najvišjo raven demokratične legitimnosti. Samo poglejte predlog evropskega semestra, in boste videli, v kolikšni meri vloga Parlamenta v vsem tem primanjkuje. Nekateri med nami iz različnih političnih skupin delajo na krepitvi predlogov za parlamentarno vključitev. Upam, da jih bodo druge institucije sprejele, da postopek dobi demokratično legitimnost, ki jo potrebuje.

 
  
MPphoto
 

  Olle Schmidt (ALDE).(SV) Zadnje leto je pokazalo, da lahko EU v težkih razmerah sprejme pomembne odločitve. Žal pa smo v zadnjih nekaj dneh doživeli razočaranje. Ko EU potrebuje jasna in stroga proračunska pravila, Francija in Nemčija oklevata. To nas skrbi. Naše sporočilo je: pustite vnemar predlog gospoda Rehna!

Rad bi se iskreno zahvalil gospe Berès in kolegom iz Posebnega odbora za finančno, gospodarsko in socialno krizo, ki so pokazali, da v Evropskem parlamentu lahko presežemo strankarske omejitve in poiščemo skupne rešitve v prid Evrope. Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo predlaga spremembo, in sicer mora biti morebitna uvedba davka na finančne transakcije nujno v svetovnem merilu. V tem primeru je pomembno, da se davek uvede na svetovni ravni.

Nacionalizem ne sme ponovno ugnezditi v Evropi. Tržno gospodarstvo z jasnimi mejami in prosta trgovina ustvarjata blaginjo. Potrebujemo bolj združeno Evropo, bolj odprto Evropo, močnejšo Evropo – potrebujemo preprosto več Evrope.

Predlagane možnosti kazni bodo sprva veljale samo za države v evrskem območju. V zvezi s tem bi želeli videti besedilo, ki zajema vseh 27 držav članic. Zato želim predložiti ustno spremembo k poročilu gospoda Feia, za katero upam, da jo bo Parlament lahko podprl. Poročevalec in člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu so izjavili, da so pripravljeni to storiti. Besedilo bom prebral v angleščini:

– „Vseh 27 držav članic bi moralo, kolikor je to mogoče, do največje možne mere slediti predlogom ekonomskega gospodarskega upravljanja, ob zavedanju, da bo za države članice izven euroobmočja ta proces deloma prostovoljen“.

(SV) Danes ni čas za ustvarjanje takšne EU, ki predstavlja tveganje za uničenje Unije.

 
  
MPphoto
 

  Pascal Canfin (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, gospod Barroso, gospod Rehn, resnično upam, da boste preučili delo, ki ga je opravil Evropski parlament na področju današnjih obravnavanih tem – poročili gospe Berès in gospoda Feia –, kajti zdaj seveda delamo kot sozakonodajalci za gospodarsko upravljanje. Lahko vam povem, da smo se skupaj z vsaj štirimi proevropskimi skupinami v Parlamentu resnično potrudili in pripravili kompromise, ki bodo dali rezultate. Pravkar smo sodelovali v razpravah za rešitev težav.

Nekateri govorijo o proračunu, nekateri o davčnih ukrepih, nekateri pa o upravljanju. Kar danes potrebujemo, je to, da Komisija – in to je vaša vloga, mi poskušamo to opraviti, vendar je to tudi vaša vloga – predlaga splošen sveženj: nekaj v duhu poročila gospoda Montija, ki je tudi v skladu s tistim, kar poskuša storiti Michael Barner v zvezi z notranjim trgom. Čakam na splošen sveženj gospoda Barrosa, ki bi nam moral pokazati, kako priti iz gospodarske krize. Ne bi smel obravnavati samo makroekonomskega upravljanja, ampak bi moral vsebovati nekaj v smislu treh ali štirih dosjejev o makroekonomiji, davkih in proračunu in tako „tvoriti sveženj“.

Prepričan sem, da bo v primeru, da to storite, velika večina v Evropskem parlamentu to pobudo podprla. Če na primer pogledamo vprašanje javnih financ, lahko ugotovimo, da so pred dvema letoma ali tremi Komisija in njeni oddelki izjavili, da se je izmed vseh držav Španija najbolj držala Pakta za stabilnost in rast in da so bile njene javne finance urejene. Težava je v tem, da vzroki za nestabilnost tičijo drugod in je zdaj Španija v hudih škripcih, enako kot Irska. Jasno lahko vidimo, da nam osredotočanje zgolj na javne finance ne bo pomagalo premagati krizo.

Kompromisi, ki smo jih predlagali v različnih poročilih, ki so bila predstavljena danes in bomo o njih glasovali jutri, predstavljajo vsoto teh vprašanj. Na svoj način sporočajo, da resnično potrebujemo strožjo proračunsko disciplino. Seveda jo. Vendar, če želimo zagotoviti, da proračunska disciplina ne vodi v družbeni propad, ampak samo v znižanje javne porabe, potem sočasno potrebujemo evropski proračunski sveženj, ki bo financiral vlaganja, ter davčni sveženj, ki bo državam članicam omogočil uvedbo nekaterih davkov.

Moje zadnje vprašanje za gospoda Rehna in zlasti za gospoda Barrosa je naslednje: ali ste resnično za skupno osnovo za davek od dobička pravnih oseb? Ali ga resnično podpirate? Komisija ga že deset let prelaga in že deset let te zadeve niste uspeli rešiti. Zdaj je čas, da to storite.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Roberts Zīle (ECR).(LV) Hvala, gospod predsednik, gospod Barroso (ki je zapustil dvorano).

Sprva naj se zahvalim poročevalcu, kolegom poročevalcem v senci in predsedniku odbora, gospodu Klintzu, za kompromis, ki smo ga nazadnje uspeli doseči. Govoril bom le v zvezi z dvema točkama poročila, s katerima nisem zadovoljen, ne zadevata pa niti Nemčije niti Francije. Prvič, kot rezultat agresivnega čezmejnega vlaganja sta se zasebni dolg gospodinjstev in poslovni dolg od leta 2004 v veliko novih državah članicah povečala, tudi za desetkrat. Poleg tega je bila velika večina teh posojil pridobljena pod pogoji, da je vse tveganje deviznega tečaja prevzel posojilojemalec. To pa pomeni, da imajo vlade teh držav malo manevrskega prostora v svoji makroekonomski politiki, razen zmanjšanja javne porabe in zvišanja davkov. Obenem pa je glavna skrb gospodinjstev samo ta, kako poplačati ta posojila v evrih. Na žalost je v poročilu o tem bore malo govora.

Moja druga točka je povezana s prvo. Predstavljajmo si takšno novo državo članico, katere BDP se je znižal na raven iz predpristopnega obdobja, iz leta 2004, ob tem pa je njen zasebni dolg desetkrat, javni pa petkrat višji; ta država članica lahko na podlagi tega poročila sklepa, da se lahko tudi kohezijska politika spremeni, in to na takšen način, da glavno merilo ni več BDP na prebivalca, ampak reševanje krize na konkretnem ozemlju, kar ima lahko izredno pomembne politične posledice. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, izjave Nemčije in Francije v tako imenovani kupčiji iz Deauvilla so nesprejemljive in kažejo pravi obraz tistih, ki sprejemajo odločitve v prid gospodarskih in finančnih interesnih skupin. Te izjave kažejo tudi na nepotrpežljivost, aroganco in agresijo do odziva delavcev in prebivalcev, ki so jih prizadele njihove neoliberalne in protidružbene politike – Pakt za stabilnost in rast ter konkurenčna politika – v Grčiji, Franciji, Španiji ali na Portugalskem, kjer se za 24. november že načrtuje splošna stavka.

Čas je, da tisti, ki vodijo Evropsko unijo, priznajo, da so neoliberalne politike odpovedale: vse večja brezposelnost, družbene neenakosti in revščina, ki v državah s šibkejšim gospodarstvom povzročajo recesijo, vsiljivost EU pa bi lahko povzročila pravo socialno katastrofo.

Žal pa se to ne dogaja. Vse obljube o ukinitvi davčnih oaz, o ustrezni obdavčitvi finančnih transakcij in o ukinitvi špekulativnih finančnih produktov so propadle.

Zato tudi tu protestiramo: s tem dajemo glas več milijonom delavcev, ki jim grozi revščina, brezposelnim, starejšim z obupnimi pokojninami, mladim in nezaposlenim ter otrokom, ki so izpostavljeni tveganju revščine in katerim želijo onemogočiti dostojanstveno prihodnost.

Čas je, da prenehamo s temi politikami, da lahko resnično živimo v socialni Evropi: Evropi napredka in razvoja.

 
  
MPphoto
 

  Juozas Imbrasas (EFD).(LT) Nekaj besed bi želel povedati o delu Posebnega odbora za krizo. Resnično je opravil pomembno delo ter pripravil dobra priporočila in predloge. Seveda bi bilo v idealnem primeru zanje dovolj prostora v dokumentih, ki jih pripravlja Komisija. Bistvenega pomena je, da Komisija ne pozabi na temeljna in najpomembnejša vprašanja. Eno od njih je vzpostavitev regulatornega in nadzornega sistema, ki nobenega finančnega trga, finančnega instrumenta in finančne ustanove ne izpusti iz evidence. Komisija bi morala svoje ukrepe usmeriti v ustvarjanje novih delovnih mest in jih povezati z ukrepi za boj proti revščini in socialni izključenosti. Vsa prizadevanja v tej smeri morajo biti usmerjena predvsem na zaposlovanje mladih. Za premagovanje krize so nujne infrastrukturne odločitve o obnovljivih virih energije, zeleni moči, energetski učinkovitosti v sektorjih prometa in gradbeništva ter evropskem energetskem omrežju. Bilo bi dobro, če bi Komisija natanko eno leto od današnjega srečanja lahko stopila pred nas in dejala: „Določbe resolucije, ki ste jo predlagali, niso ostale samo na papirju, ampak je Poseben odbor za krizo te konkretne predloge prilagodil in že dajejo rezultate“.

 
  
MPphoto
 

  Krisztina Morvai (NI). (HU) Enako kot že v prejšnji večji razpravi ta teden v Evropskem parlamentu, in sicer v razpravi o revščini, so politiki Evropske unije ponovno presenečeni in žalostni ob ugotovitvi, da se razmere za evropske državljane ne izboljšujejo, ampak ves čas poslabšujejo. Revščina nepretrgoma narašča, prav tako beda, brezposelnost in brezdomstvo. In nad tem so tako presenečeni, kot da bi bilo to posledica strašnih naravnih nesreč ali cunamijev. Ne, to je rezultat odločitev, ki so jih sprejeli evropski politiki. Vse večji beda in revščina izhajata neposredno iz neoliberalne politike, ki ste jo – razen tistih, ki ste ji nasprotovali – izvajali, ta trend pa se bo še nadaljeval. Revščina in beda bosta še naprej naraščali, če se ne odločite za drugačen sistem vrednot.

Ti dve poročili spominjata na scenarij, kjer zdravniška komisija ugotovi, da je dotedanje zdravljenje bolniku povzročilo škodo in poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, nato pa se odloči, da je treba s tem zdravljenjem, predpisanim na podlagi diagnoze, vseeno nadaljevati, da je treba nadaljevati z vsem, kar je bilo dotlej storjenega, vendar s strožjim nadzorom in s kaznovanjem bolnika, če ne spoštuje dogovora, če na primer ne zaužije zdravila. Tu gre za zavestno izbiro med sistemi vrednot. Doslej je Evropska unija namenoma izbrala sistem vrednot, kjer vedno sprejme pravo odločitev z vidika denarja in dobička, pravo odločitev z vidika nadnacionalnih družb in bank, nikoli pa z vidika ljudi in skupnosti. Vedno je gledala, kaj je prav z vidika nebrzdane konkurence, ki je ne omejujejo pomisleki zaradi pravičnosti in moralnosti, nikoli pa kaj je prav z vidika socialne pravičnosti in solidarnosti. To je treba spremeniti in odslej je treba sprejemati dobre odločitve.

 
  
MPphoto
 

  Corien Wortmann-Kool (PPE).(NL) Gospod predsednik, kljub nekaterim pozitivnim znakom tveganje za poslabšanje krize še ni mimo. Bančni sistem je še vedno nestabilen in veliko državam članicam grozi, da jim proračunski primanjkljaj uide iz nadzora, če ne ukrenejo česa. Zato nujno potrebujemo gospodarsko unijo.

Gospod predsednik, projektna skupina mora še pokazati konkretne rezultate, vendar pa bi kot poročevalka tega parlamenta za Pakt za stabilnost in rast komisarju Rehnu povedala naslednje: sposobni smo delati hitro. Te besede naslavljam tudi na Svet. Sposobni smo delati hitro, vendar le na podlagi predlogov Komisije. Ali je Svet pripravljen to sprejeti?

Želela bi tudi podati opozorilo proti spremembi v Pogodbi, ki je bila zahtevana, kajti to je lahko vaba, ki nas bo prisilila, da potrebne ukrepe še naprej prelagamo v nedogled. Zdaj moramo storiti vse, kar je mogoče v skladu z Lizbonsko pogodbo. Parlament ima zdaj novo vlogo sozakonodajalca v Paktu za stabilnost in rast in bo svojo vlogo v celoti izkoristil, da vzpostavi močno gospodarsko unijo, z močnim Paktom za stabilnost in razvoj.

 
  
MPphoto
 

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kriza zelo močno vpliva na družbo v vseh evropskih državah. Če gledamo na posledice z družbenega vidika, hitro pridemo do zaključka – takega, ki v veliki meri izhaja iz dela Komisije –, da najhujše šele prihaja. Brezposelnost se bo še povečevala in šibki znaki okrevanja, ki so bili opaženi v nekaterih državah, niso dovolj za ustvarjanje novih delovnih mest. Zato moramo sprejeti, da se bomo morali neizogibno spopasti z najhujšimi socialnimi vidiki te krize, ki je nastala v finančnem sektorju, a se je hitro razširila na gospodarsko in socialno področje.

Zato se moramo oborožiti z drugimi instrumenti, da zaščitimo najbolj prizadete ljudi. Razpravljali bomo o predlogu okvirne direktive o najnižjem zajamčenem dohodku v vseh evropskih državah, kar se mi zdi zelo pomembno po eni strani v boju proti revščini, po drugi strani pa kot pomoč ljudem, ki jih bo v naslednjih tednih in mesecih prizadel zadnji udarec te krize.

Najboljši način za premagovanje krize je s pomočjo politik za rast. Rast potrebuje sredstva, ciljna vlaganja in jasen seznam prednostnih nalog, h katerim se mora usmeriti velik del razpoložljivih virov. Proračun Unije ni dovolj. Zato je Komisija jasno navedla potrebo po dodatnih sredstvih za infrastrukturna vlaganja in vlaganja v kakovost konkurence in zaposlovanje. Ta pot vodi k izdaji evroobveznic in davku na finančne transakcije. Ni druge možnosti. Zato so rešitve, ki smo jih nakazali pomembne in inovativne, upam le, da bo Parlament odobril njihovo oblikovanje.

 
  
MPphoto
 

  Wolf Klinz (ALDE). (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, na vrhuncu finančne krize so države G20 obljubile skupne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov. Danes, dve leti pozneje, je odgovor na svetovni ravni še vedno zelo daleč. Sprejeti ukrepi v veliko primerih ščitijo nacionalne interese in dejavnike. Začetna zagnanost se je razblinila in prepogosto se spet znajdemo v „starih kalupih“. Mervyn King iz centralne banke Združenega kraljestva Bank of England je to jedrnato povedal: „Potreba po delovanju v skupnem interesu se mora šele pojaviti“. V svojem vmesnem poročilu je Posebni odbor za finančno, gospodarsko in socialno krizo jasno povedal, da je Evropa na odločilnem razpotju. Okrepiti moramo svoje združevanje, uskladiti svoje gospodarske in proračunske politike, potrebujemo evropske infrastrukturne projekte na področjih energije, prometa in telekomunikacij. Potrebujemo delujoč notranji trg in trg dela ter potrebna sredstva, da dosežemo zahtevne cilje rasti iz strategije EU 2020. Potrebujemo inovativne vire financiranja, če želimo izkoristiti potencial sektorja malih in srednje velikih podjetij. Potrebujemo več metode Skupnosti in manj medvladnosti. Tu vsak obstanek pomeni korak nazaj, saj ne bo ohranil status quo.

Dolžniška kriza v Evropi jasno kaže, da stabilnosti in zaupanja ni mogoče doseči brez discipline. Namen predlogov komisarja Rehna in projektne skupine gospoda Van Rompuya je zagotoviti, da države članice delujejo disciplinirano. Žal so tistega dne v Luxembourgu finančni ministri zavrnili te predloge na zahtevo našega francosko-nemškega para – to je bila zamujena priložnost in nesrečen dan za naše državljane, ki se povsem upravičeno ponovno počutijo opeharjene s strani politike.

 
  
MPphoto
 

  Kay Swinburne (ECR). – Gospod predsednik, kombinirane teme razprave na današnje jutro imajo očitno skupno točko, in sicer naš nenehen odziv na finančno krizo in na iskanje načinov, da postane naše upravljanje tveganj učinkovitejše, naj si bo upravljanje tveganj pri javnem dolgu, upravljanje tveganj na naših finančnih trgih in proizvodih ali upravljanje tveganj pri svetovnih neravnovesjih. Tako v ravnanju naših bank kot ravnanju finančnih ministrstev držav članic moramo zagotoviti skupen visok standard spoštovanja dogovorjenih pravil.

Uveljaviti je treba močnejšo finančno in davčno disciplino tako v zasebnem kot javnem sektorju. Zagotoviti moramo, da so v iskanju priložnosti za rast s strani EU instrumenti financiranja, ki jih uporabljajo EU in države članice, največjega kalibra in kar se da pregledni. K inovativnemu financiranju je treba pristopiti preudarno, pri tem pa upoštevati ukrepe EU za finančno vzvodenje lastnega proračuna ter poznati vsa tveganja in možnosti moralnega tveganja.

Evropski sklad za finančno stabilizacijo je velik zunajbilančni nosilec, ki se opira na bonitetno stopnjo. Finančno vzvodenje proračuna EU z izdajo projektnih obveznic EIB mora biti temeljito preučeno. Kot vsi vemo, zapleteni finančni instrumenti in finančno vzvodenje prinašajo določena tveganja. Ni razpoložljivega denarja in ni bližnjic.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL).(EL) Gospod predsednik, govorim o poročilu gospe Berès o krizi v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, da bi pojasnil, zakaj ne bomo glasovali; glede na preobilje zgodovinskih sklicevanj bi želel povedati, da je današnje besedilo v primerjavi s prvotnim besedilom, ki ga je predložil poročevalec, videti kot star papirus, kot star pergament, na katerem je bilo prvotno besedilo prečrtano in novo besedilo dodano, pri čemer so sledi prvega še vedno vidne – temu pravimo palimpsest. Rezultat grobega „črtanja“ prvotnega, odkritega in poštenega poskusa opisa vzrokov krize in navedbe smelih predlogov, ki sta ga opravili Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu in evropska desnica, je besedilo, ki ni več besedilo Evropskega parlamenta, edine demokratične institucije v Evropski uniji, ampak je besedilo Komisije, ki prikriva vzrok krize in politiko EU zavezuje pobudam Merklove, Sarkozyja in projektne skupine.

Podali smo predloge, da bi izboljšali besedilo. Kritizirali smo Pakt za stabilnost in rast ter delovanje Evropske centralne banke. Predložili smo spremembe, da bi videli, če je vsak, ki celo danes pravi, da je Evropska unija skrenila s poti, mislil na isto stvar. Naš predlog so navdihnile današnje demonstracije v Franciji, demonstracije delavcev v Nemčiji, katerih dohodki so se znižali, da bi Siemens lahko imel dovolj denarja za podkupnine, demonstracije delavcev v Grčiji, s katerimi se ves čas ravna kot s poskusnimi zajčki, ali z drugimi besedami besedilo, ki je dobilo nesprejemljivo obliko.

 
  
MPphoto
 

  Mario Borghezio (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, morali bi poslušati nasvet Nobelovega nagrajenca Maurica Allaisa, ki je pozval k jasnemu ločevanju med poslovnimi bankami, kreditnimi bankami in špekulativnimi bankami v skladu z načeli iz zakona Glass-Steagall, ki ga to poročilo ne obravnava.

V zvezi s predlogom o obdavčitvi evropskih davkoplačevalcev pa je moj odgovor „Nobenega davka v Evropi!“ Če gre ta predlog Evropske unije naprej, ste lahko prepričani, da bomo imeli tudi tu svojo čajanko: nastali bodo množični protesti. Evropska javnost nima namena plačati storitev, ki je ne dobi, in popolnoma prav ima.

Še naprej financiramo banke. Kaj pa banke počnejo sredi gospodarske in finančne krize? Kupujejo vrednostne papirje, tudi tiste, ki vsebujejo sumljive izvedene finančne instrumente, in tako naprej. Še vedno jih kupujejo. In kaj počne medtem ECB? ECB – ki je bila ustanovljena kot absoluten organ – to dopušča. Jasno mi je, da živimo v Evropi bankirjev. Če še prostozidarski voditelji trdijo, da je to res, ne vidim razloga, da ne bi tudi mi.

Menimo, da je samo en način za učinkovito odpravo špekulacij: transakcije se morajo opraviti v istem času kot so pogajanja plačana, in to samo v gotovini. Gospa Merkel si je upala to izreči, pa so jo preglasili. Gotovo za to obstaja razlog.

 
  
MPphoto
 

  Sirpa Pietikäinen (PPE). – Gospod predsednik, samo dve leti sta minili od izbruha finančne krize in samo šest mesecev od grškega vprašanja, vidimo pa lahko, kako v naših nacionalnih državah usiha zagnanost.

Danes imamo jasno sporočilo Evropskega parlamenta v poročilih gospe Berès in gospoda Feia. Potrebujemo več aktualnih gospodarskih in finančnih politik. Potrebujemo več Evrope in boljši Pakt za stabilnost in rast z okrepljenimi mehanizmi. Najnovejša odločitev Sveta ECOFIN je klofuta za evropske državljane. To ni primerno. Okrepiti moramo strategijo za rast, tako da je v tem okolju trajnostna in družbeno odgovorna, potrebujemo pa tudi boljše mehanizme upravljanja za EU 2020. Potrebujemo več in boljše evropsko gospodarsko upravljanje za nacionalne ukrepe v podporo vsemu temu, vključno z davkom na finančne transakcije, za katerega pozivam Komisijo, da ga podrobno preuči tudi v evropskem okolju. Potrebujemo boljšo in močnejšo združeno Evropo, ki je soglasna na svetovni ravni. Potrebujemo boljše finančno reguliranje in pred nami je še dolga pot.

Da zaključim, potrebujemo pobudo Komisije. Komisija mora delovati v interesu evropskih državljanov, ne pa številnih projektnih skupin.

 
  
MPphoto
 

  Udo Bullmann (S&D).(DE) Gospod predsednik, gospod Chastel, komisar, to bi dejansko lahko bil čas velikih odgovorov, toda če pogledamo nazaj, ni videti tako. To kar je na mizi za tako imenovano reformo Pakta za rast in stabilnost ni prepričljiv odgovor, saj ponovno pravim, da je najnižji skupni imenovalec tisti drobec, o katerem bi se dejansko lahko dogovorili. Čestitam Komisiji. Še vedno ste za mizo – države članice ne želijo ravnati samovoljno. Prav tako čestitam Svetu. Uspeh je dosežen, Francija in Nemčija sta sklenili dogovor – ne vemo, ali je dober ali slab, ampak vsaj nista več v zagati.

Kaj vse to pomeni? Pomeni, da bomo naslednje leto, če se številke o rasti ponovno sesedejo, stali pred vsemi temi ljudmi brez kakršnega koli odgovora glede gospodarskih razmer. Kje je poglavje, zakonski akt, v katerem predlagate, kako se lahko skupaj naučimo izkopati iz dolžniške krize? Moja skupina ima občutek, da je prav tu vrzel in da je prav to razprava, ki jo bomo imeli v tem parlamentu. Da, soglašamo s tistimi poslanci, ki želijo večjo zavezanost reformi. To je nekaj, kar si tudi sami želimo. Vendar pa moramo razpravljati o vsebini. Če niste pripravljeni ponuditi trdnejše podlage za dejansko usmeritev naše proračunske politike, potem ne vidimo nobenega razloga, da še naprej razpravljamo o strategiji EU 2020. Že zdaj je papirnati tiger – lahko jo še danes odvržemo v koš za smeti, če ne boste bolj zavzeto razpravljali z nami o njeni vsebini.

Želimo narediti razliko. Da, razlika je, če vlagamo v šepajočo birokracijo ali v vire energije in delovna mesta prihodnosti. Kje je točka v vaših predlogih, kjer lahko naredimo to razliko? Na to čakamo. Ta razprava se mora šele zgoditi. To bo za nas odločilno.

Poleg tega pa ne bomo sprejeli kataloga kazalnikov, ki temelji na zakonodaji. Parlament ne bo dovolil, da mu mečejo pesek v oči. Želimo razpravljati, ali sta zaposlovanje in brezposelnost pomembna dejavnika proračunskega razvoja ali ne, in to želimo storiti pred sprejetjem zakonodaje.

 
  
MPphoto
 

  Ramon Tremosa i Balcells (ALDE). – Gospod predsednik, sedanja finančna kriza nam daje priložnost za korenit napredek v postopku evropskega združevanja. Svoj govor želim osredotočiti na vzpostavitev evropske skupne zakladnice za države evrskega območja. To bi bilo jasno izboljšanje institucionalnega okvira za evropsko gospodarsko upravljanje.

Vem, da je to za nekatere države zelo občutljivo vprašanje, vendar se bomo morali v prihodnjih letih s tem ukvarjati. Evropska zakladnica bi izboljšala usklajevanje spodbujevalnih politik, ki jih izvajajo države članice. Evropska zakladnica bi lahko izdajala tudi evroobveznice za izgradnjo evropske infrastrukture. EU potrebuje lastna sredstva ob nadaljnjem zniževanju proračunov v državah članicah EU. Evropska skupna zakladnica, ki bi pobirala davke na evropski ravni, bi omogočila zmanjšanje nacionalnih transferjev v EU.

Brez resnične avtonomnosti v prihodkih ne bo resnične avtonomnosti v odhodkih. Vzpostavitev evropske skupne zakladnice je politična odločitev. Skupna točka te razprave je pomanjkanje politične volje ali, če sem natančnejši, pomanjkanje politične volje s strani Nemčije. V 90. letih prejšnjega stoletja je imela Nemčija politično vizijo, da pospeši izdajo evra, kljub težavam zaradi postopka ponovne združitve obeh Nemčij. Po mojem mnenju bi morala Nemčija prevzeti vodstvo in storiti korak naprej k skupni evropski zakladnici.

 
  
MPphoto
 

  Ivo Strejček (ECR). (CS) Če ste to razpravo poslušali od začetka, menim, da imajo prav vsi tisti, ki pravijo, da je Evropska unija na razpotju. Na eni strani so zagovorniki močnega pristopa Skupnosti. Na drugi strani pa je, pošteno povedano, manjšina v tem parlamentu, ki meni, da bi se morala Evropska unija odslej bolj posvetiti medvladnemu načelu. S tem lepo sovpada tudi predlog za uvedbo različnih vrst evropskih davkov, čeprav ga imenujemo inovativno financiranje. To spominja na pozive k okrepitvi Evropske unije in prenosu več pooblastil na Evropsko komisijo v škodo držav članic. Sramotno je, da nihče doslej ni dejal, da bi morali Evropska unija in Evropska komisija začeti krčiti svoje programe, zmanjšati število svojih pogosto spornih agencij in reformirati skupno kmetijsko politiko.

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Klute (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, gospodarsko upravljanje, kot se tu razvija, se osredotoča samo na prihranke in konkurenčno politiko. Kot je že omenil spoštovani poslanec iz Španije, problem usmeritve Nemčije k izvozu še sploh ni bil obravnavan. In vendar je to očitno osrednji problem, tako na evrskem območju kot v Evropski uniji kot celoti. Nemška konkurenčna politika se izvaja v škodo domačega povpraševanja v Nemčiji. O tem se sploh ne razpravlja. Predvsem pa se izvaja v škodo plač. To je bitka za plače – tekmovanje za plače. To tekmovanje pa izvaja močan pritisk na naše sosednje evropske države, na evropske sindikate in evropske delavce. Niti Komisija niti poročilo gospoda Feia se nista ukvarjala s tem problemom. Vsakršno gospodarsko upravljanje, ki je vredno svojega imena, mora izvesti korektivne ukrepe na tem področju, ne pa obmolkniti.

 
  
MPphoto
 

  Jean-Paul Gauzès (PPE).(FR) Gospod predsednik, gospod Chastel, komisar, leta 1968 so prijatelji našega poslanskega kolega gospoda Cohn-Bendita na zidove v Parizu napisali „besede, ne dejanja“. Danes pa državljani zahtevajo ravno nasprotno: dejanja, ne besede. Slišimo veliko besed, naši sodržavljani pa ne vidijo nobenih rezultatov. Počasno odzivanje Evropske unije ni dovolj dobro glede na nujne zadeve, s katerimi se moramo ukvarjati.

Skupaj se moramo premakniti naprej, v združenem evropskem duhu. V zvezi s tem bi želel povedati še nekaj o vlogi Parlamenta. Tudi tu nas čaka še veliko dela pri podpori načelu soodločanja. Predsednik Komisije se je Parlamentu večkrat zahvalil za njegovo podporo, vendar pa Parlament ne igra samo drugotne, podporne vloge ali zgolj ratificira odločitve, ki jih sprejme Svet, ne da bi imel možnost najprej o njih razpravljati. Parlament je enakovreden Svetu. Čas je, da to priznamo, razprava o gospodarskem upravljanju pa nam bo služila kot preizkušnja.

Nazadnje – kar zadeva prihodnje vrhunsko srečanje držav G20 – Evropska unija mora biti enotna in zagotoviti, da ta mednarodni organ odigra vlogo, ki se od njega pričakuje, in se ne samo izgublja v brezkončnih pogovorih.

 
  
  

PREDSEDSTVO: STAVROS LAMBRINIDIS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Elisa Ferreira (S&D).(PT) Gospod predsednik, komisar, sprva bi se želela zahvaliti gospodu Feiu za njegovo prizadevno sodelovanje in kompromisnost, ki prežema njegovo poročilo. Vsekakor smo prišli do zaključka, da se lahko Parlament pri določenih vprašanjih – in enako velja za finančni nadzor – zedini in zavzame odločno stališče v zaščito javnega interesa ter da morata Komisija in Svet to odločno stališče priznati. To vprašanje je še zlasti pomembno v času izdaje zakonodajnega svežnja šestih predlogov, ki so izjemno občutljivi in pri katerih ima Parlament pooblastila za soodločanje.

Bili bomo enako dejavni, vendar brez kompromisov. Delujemo v duhu dialoga, vendar pa ne bomo zaobšli ciljev, ki jih nameravamo zaščititi. Gospod Feio v svojem poročilu poudarja nekatere vidike, ki se navezujejo na to vprašanje. Med njimi je tudi ta, da je gospodarsko upravljanje več kot zgolj nabor kazni. Rast in zaposlovanje potrebujeta lastne pobude. Pobude so potrebne za boj proti vse večjim notranjim razhajanjem v Evropski uniji. Potrebujemo posebne predloge za evropski denarni sklad. Potrebujemo trdne rešitve za državne dolgove.

Smo na točki, ko je zaupanje odvisno od sposobnosti Komisije in Sveta, da se odzoveta na resnične skrbi javnosti, te pa so brezposelnost, rast in kohezija.

 
  
MPphoto
 

  Vicky Ford (ECR). – Gospod predsednik, potrebujemo boljše gospodarsko upravljanje, z zgodnejšimi opozorili in zgodnejšim ukrepanjem. Tradicionalne ciljne vrednosti dolgov in primanjkljajev je prekršilo veliko držav, vendar nas te ne bi opozorile na krizo v Španiji in na Irskem. Potrebni so še drugi ukrepi.

Ekonomija pa ni eksaktna znanost in njeno bistvo ni zgolj v številkah. Sovjetska zgodovina nas opominja, da centralno preštevanje traktorske proizvodnje samo po sebi ne prinaša močnega gospodarstva, centralizirana obdavčitev ali centralizirana zakladnica pa tudi nista utopična rešitev.

Postavlja se veliko vprašanj, kako zdaj ukrepati. Grožnja s kaznovanjem države, ki je tik pred bankrotom, se zdi kot puhla grožnja, obljube o nadaljnjih finančnih injekcijah na evrskem območju pa bodo vedno prinašale moralno tveganje. Zavedam se, da so ljudje zaskrbljeni zaradi francosko-nemških kupčij, vendar imajo morda prav. Če trg posoja denar, potem bi morda moral izgubo utrpeti trg, ne pa davkoplačevalec.

 
  
MPphoto
 

  Danuta Maria Hübner (PPE). – Gospod predsednik, kot običajno je v naši stvarnosti in v tem, kar počnemo, nekaj dobrega in nekaj slabega. Pomembno je razumeti preteklost in vzroke za krizo – menim, da je Unija na tem področju naredila svojo domačo nalogo –, vendar pa se moramo danes osredotočiti na prihodnost. Svetovno in evropsko gospodarsko upravljanje, ki ga gradimo, je za jutrišnji dan, zato ne gre samo za vprašanje reševanje krize.

Evropa ni v vakuumu. Ko rešujemo Evropo, to počnemo na prizorišču celega sveta, ki se je od leta 2008 zelo spremenil. Države G20 so se združile pred dvema letoma, da bi poiskale finančno rešitev, vendar je njeno složnost tedaj poganjal strah. Danes med njimi vlada razkol. Skupno svetovno dobro ne obstaja. Veliko sil se dejavno ukvarja s svetovnim okrevanjem in ponovno vzpostavitvijo ravnovesja v svetovnem gospodarstvu. Glavno vlogo tu igra temeljna strukturna sprememba, ki močno vpliva na evropsko konkurenčnost. Vendar pa se je vloga valut in deviznih tečajev kot svetovnih mehanizmov usklajevanja močno povečala. Novi svetovni denarni sistem se izoblikuje z doslej nesluteno hitrostjo in število akterjev se vedno bolj povečuje.

Da bi se izognili katastrofi nesimetričnih prilagoditev, nujno potrebujemo dialog in kolektivno ukrepanje. Če to dosežemo, se pojavi tudi vprašanje, ali bo Evropa lahko igrala svojo vlogo v kolektivnem ukrepanju. Kar nam pri tem očitno manjka, je pogumna, posodobitvena reforma zunanjega zastopanja evrskega območja. Z zavlačevanjem te reforme se odpovedujemo potencialnemu vplivu. V sedanjih svetovnih razmerah pa si Evropa tega ne more privoščiti.

 
  
MPphoto
 

  Robert Goebbels (S&D).(FR) Gospod predsednik, Evropi gre slabo in svetu ne gre nič bolje.

Malo prej je predsedujoči Svetu poudaril, da globalizacija pomeni, da moramo ukrepati na evropski in mednarodni ravni. Vendar če pogledamo, kaj se dogaja v Evropski uniji in drugod po svetu, je jasno, da manjka prav to konkretno ukrepanje.

Od enega vrhunskega srečanja do drugega veliki in malo manj veliki, ki naj bi nas vodili, paradirajo polni samih sebe in se izgubljajo v pompoznih govorih, glavni zaključek vsakega srečanja pa je ta, da se bodo ponovno srečali.

Poleg tega pa to tako imenovano svetovno upravljanje, ki naj bi ga G20 poosebljal, nima prav nikakršne podlage v mednarodnem pravu in deluje zunaj sistema Združenih narodov. G20 je samooklicana skupina; deluje brez napisanih pravil in je klub bogatih držav, ki so se obdale z nekaj tako imenovanih držav v gospodarskem vzponu, vključno s tako vzornimi demokracijami, kot je Saudova Arabija.

Prej je Martin Schulz citiral odlomek iz ene od teh puhlih izjav G20. Enako bi lahko storili z izjavami, ki jih objavimo po naših evropskih vrhih. Neskončne obljube in prazne besede, ki jim nikoli ne sledijo dejanja. Da je mera polna, pa je Evropa deležna še francosko-nemških mini-vrhov, kjer nam ta nenavadni par Merkel-Sarkozy skuša pokazati pravo pot.

Guy Verhofstadt je pravkar govoril o igralniških igrah. Mika me, da bi dodal „nič več stav!“ Komisija in Parlament se morata združiti, da ne zapravita žetonov Evrope in da ohranita metodo Skupnosti.

 
  
MPphoto
 

  Regina Bastos (PPE).(PT) Gospod predsednik, najprej naj čestitam poročevalki gospe Berès za poročilo, o katerem danes razpravljamo, kot tudi vsem drugim, ki so sodelovali pri njegovi pripravi. Kot članica Posebnega odbora za finančno, gospodarsko in socialno krizo sem prispevala k točki o malih in srednje velikih podjetjih (MSP), pri čemer sem poudarila njihovo ključno vlogo kot gonilo okrevanja Evropske unije ter njene prihodnje rasti in blaginje.

Dejansko je v Evropski uniji več kot 20 milijonov MSP. Zato bi v primeru, da vsako od njih ustvari eno delovno mesto, to pomenilo prav tolikšno zmanjšanje brezposelnosti. Poročilo predstavi priporočila kot gospodarske strategije za izhod iz krize: izpostavila bom glavne.

Prva je potreba po okrepitvi socialne tržne ekonomije, izogibanju omejitev konkurence in zagotavljanje dostopa do posojil za MSP. Nato je dodeljevanje finančnih pobud in celo subvencij za MSP, da ohranjajo delovna mesta in ustvarjajo nova. Zatem je priprava Akta za mala podjetja z močnejšo socialno razsežnostjo. Sledi vzpostavitev evropske mreže višjih svetovalcev za širitev njihovega znanja. Potem je še inovativnost kot najmočnejše gonilo gospodarske rasti in s tem tudi nujna osnovna povezava med industrijo in inovacijami. Nadalje, vzpostavitev novih partnerstev med industrijo in akademskim svetom. Nazadnje pa še vzpostavitev izobraževalnega sistema, ki izpolnjuje zahteve trga dela in uresničuje potrebo po ustvarjanju novih vrst usposobljenosti za nova delovna mesta.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari (S&D).(FI) Gospod predsednik, predsednik Komisije Barroso je na začetku dejal, da je gospodarsko upravljanje tako hitro napredovalo, da tega pred dvema letoma nihče ne bi mogel predvideti. To je res, in zato je vedno dobro preveriti, ali je vlak na pravi progi, če hitrost sama po sebi ni cilj potovanja. Poročilo gospe Berès predstavlja takšno analizo in je odlično.

Odbor gospe Berès zdaj nadaljuje s svojim delom, zato bi bilo dobro prisluhniti tudi oporečnikom gospodarske politike: na primer Nobelovemu nagrajencu Paulu Krugmanu. Trdi, da so finančni ministri vrači, ki na oltarju žrtvujejo delovna mesta. Prisluhniti bi morali tem ljudem, če se želimo odmakniti od namišljenega gospodarstva k stvarnemu, potrebujemo pa tudi kazalnike stvarnega gospodarstva, kot sta zaposlovanje in revščina.

Razočarana sem bila nad navedbo gospoda Schmidta, da davka na prenos kapitala ni bilo mogoče preskusiti in uvesti po vsej Evropi. To je veliko razočaranje, zlasti ker je bil njegov zaključek „več Evrope“.

 
  
MPphoto
 

  Iliana Ivanova (PPE).(BG) V poročilu Posebnega odbora za finančno, gospodarsko in socialno krizo pozivamo predvsem k evropskemu odzivu, močnemu političnemu in intelektualnemu vodstvu z evropsko razsežnostjo, daljnosežnemu združevanju in zaokrožitvi enotnega evropskega trga v korist evropskih državljanov.

Dosegli smo kompromis izjemnega pomena o ključnih vprašanjih, kot so Pakt za stabilnost in rast, njegovi kaznovalni mehanizmi, izvedba strukturnih reform, konsolidacija proračuna in strateška vlaganja Evropske unije. Med prednostnimi ukrepi posebnega pomena so tisti, ki zadevajo kohezijsko politiko ter mala in srednje velika podjetja.

Kohezijska politika mora biti eden od glavnih stebrov naše gospodarske politike. Podprla bo razvoj energetske učinkovitosti in vseevropskih omrežij, ki bodo posledično pomagali ponovno oživiti evropsko gospodarstvo in spodbujati njegovo trajnostno rast. Mala in srednje velika podjetja so izredno pomembna za naš prihodnji razvoj, rast in blaginjo. Za mala in srednje velika podjetja je treba pripraviti novo opredelitev, ki bo nudila priložnosti za bolj ciljno usmerjeno politiko, ki podpira podjetništvo, in za ustrezno ukrepanje za zmanjšanje upravnega bremena in birokracije.

Iskreno upam, da se bodo naši predlogi in priporočila odrazili v konkretnih ukrepih, ki jih bodo izvedle tako Evropska komisija kot predvsem države članice, kajti ne smemo izgubljati časa. Svojim državljanom dolgujemo primeren, hiter odgovor, da se lahko hitreje in močneje prebijemo iz krize.

 
  
MPphoto
 

  Ivailo Kalfin (S&D).(BG) Gospodarska recesija je države članice različno močno prizadela. Vendar pa razlika ne seže prek meja evrskega območja, kot bi lahko predpostavljali z gospodarskega vidika. Žal enotna valuta doslej ni pripomogla k gospodarski uskladitvi. V resnici se je zgodilo ravno nasprotno Trenutno je med državami na evrskem območju precej več razlik kot ob uvedbi evra. To je izredno nevarno.

Kazalniki Pakta za stabilnost in rast zagotovo niso točni in ne delujejo. Zato samodejno nalaganje kazni ne bo dalo pozitivnih rezultatov. Imelo bo še manjši vpliv na vseh 27 držav članic Evropske unije. Lahko se zgodi ravno nasprotno: gospodarski stereotipi, ki so sami sebi cilj in ustvarjajo nove težave.

Rešitev je jasna. Gospodarstva držav članic se morajo kar najhitreje zbližati, da lahko povsod uporabimo enake ukrepe in dosežemo enake rezultate. To pomeni več vseevropske politike, več instrumentov za evropske institucije, večji proračun in več proračunske neodvisnosti za Evropsko unijo, vključno s povečanjem deleža lastnih prihodkov.

 
  
MPphoto
 

  Frank Engel (PPE) . – (FR) Gospod predsednik, kriza še zdaleč ni končana in nemiri v državah, kot je Francija, pričajo o tem. Mislim, da je kriza v Evropi postala „kriza združevanja“. Ponovno je odličen primer tega „kupčija iz Deauvilla“, ki spodkopava metodo Skupnosti in kaže na utvaro o svoji veličini, ki jo nekatere države še vedno gojijo. Na koncu dneva – kdo od nas je še vedno velik?

Kot razumem, bo Evropa v letu 2050 predstavljala 6–7 % svetovnega prebivalstva, njena gospodarska moč pa bo upadala. Se bomo lahko spopadli z izzivi mednarodne konkurence, če bomo še naprej na takšen način tekmovali drug z drugim, ali bi bilo morda bolje, da dopustimo upravljanje z metodo Skupnosti in sodelujemo, da bomo lahko premagali te izzive? Da to doseže, bo Evropa potrebovala sredstva: nova in inovativna sredstva. Razprava o prihodnji finančni perspektivi je dobra priložnost za razpravljanje o teh sredstvih in njihovo opredelitev: tako z vidika raziskav in razvoja kot tudi z vidika službe za zunanje delovanje.

Kakšen smisel ima ustanoviti 28. evropski diplomatski zbor, če ga samo dodamo obstoječim organom, ne da bi te oklestili? To bi morali storiti, da bi državam članicam omogočili nekaj rezerve, da se lahko konsolidirajo, Evropi pa bi morali dati sredstva, ki jih potrebuje, da lahko končno izvaja politike, ki našim državljanom nekaj pomenijo. To je tisto, kar želijo od nas.

 
  
MPphoto
 

  Burkhard Balz (PPE).(DE) Gospod predsednik, ne bi želel izpasti domišljav, ampak ob poslušanju razprave na današnje jutro ugotavljam, da lahko zaključimo, da je bilo v zadnjih mesecih opravljenega kar nekaj dela. Posebni odbor za finančno, gospodarsko in socialno krizo je v preteklem letu prav tako opravil pomembno delo. To je razvidno iz 1.600 sprememb prvotnega osnutka poročila, ki so bile predložene. Odbor je zdaj podaljšan za še eno leto. Po mojem mnenju je to popolnoma pravilno. Kriza še zdaleč ni končana. Irska se je komajda izognila bankrotu, državni proračun v Grčiji vsekakor ni stabilen, splošne razmere pa nam kažejo, da ni še vse rešeno. Finančne in gospodarske reforme se morajo nadaljevati in prezgodaj je za zaključek razprave o vzrokih krize in sklepih, ki jih je treba iz tega potegniti.

Zato ne bi bilo prav, da bi delo kriznega odbora razglasili za bolj ali manj končano in zaključili njegov mandat. Dejansko moramo nadaljevati z delom na podlagi dosedanjih dosežkov. Zato menim, da je predloženo vmesno poročilo sprejemljivo za vse. To nam kaže tudi široko soglasje, ki ga je pridobilo v kriznem odboru. Seveda bi bili lahko nekateri deli nekoliko natančnejši in bolj zgoščeni, vendar pa bi morali na to poročilo gledati kot na vmesni odgovor.

Pomembnejše od ubeseditve posameznih odlomkov je to, da druga polovica dela odbora gradi na našem predhodnem delu. Razmisliti moramo, kako in kje lahko v prihodnjih razpravah zakonodajnih odborov podpremo razprave kriznega odbora.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Cancian (PPE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, to jutro sem zelo pozorno poslušal različne govore, vendar menim, da bi lahko nekoliko bolj osvetlili razlike med instrumenti – za katere sicer menim, da so dobro opredeljeni in usklajeni – in strategijo ter tudi notranjo enotnost Evropske unije.

Kar zadeva instrumente, menim, da je bil dosežen odločilen napredek in da gremo torej v pravo smer. Ne morem pa razumeti strategije. Z drugimi besedami: ali uporabljamo enak pristop? Vedno smo govorili o stabilnosti, vendar pa je zdaj čas – dejansko s tem že zamujamo –, da začnemo govoriti o rasti. Popolnoma soglašam, ko govorimo o stabilnosti in žrtvovanju, vendar pa po mojem mnenju dela ne bomo dobro opravili, če ne bomo obenem stremeli k rasti z ustvarjanjem delovnih mest – kar je ključna tema v tem obdobju.

Pred kratkim je bil tu predsednik Barroso, da bi nam predstavil stanje Unije, in menim, da bi ga morali na to opomniti, pri tem pa jasno izraziti strategijo Unije v zvezi s finančnim trgom. Davi nisem slišal nikogar o tem govoriti.

Dovolite mi, da povem, da bi bila neodpustljiva napaka, če bi očitno anarhijo med državami članicami skušali skriti za koncept subsidiarnosti, ki se vse prepogosto omenja, ponavadi celo neustrezno.

 
  
MPphoto
 

  Arturs Krišjānis Kariņš (PPE).(LV) Gospod predsednik, komisar, člani Sveta, v zadnjih dveh letih je v Evropski uniji zaradi krize neposredno trpelo zelo veliko ljudi. Tudi v moji domovini Latviji je kriza prizadela veliko ljudi. Dvajsetodstotno zmanjšanje gospodarskega prometa in enako strma rast brezposelnosti. Moji rojaki in rojakinje razumejo, da je v teh izrednih okoliščinah treba sprejeti izredne rešitve. Kakšne so bile doslej te rešitve? Da bi ponovno vzpostavili svoje javne finance, moji sodržavljani, Latvijci, potrpežljivo prenašajo znižanje plač za več kot 30 % in povišanje davkov. S tem se je v Latviji vzpostavila stabilnost financ. Zakaj sem torej ogorčen? Ogorčen sem, ker sem danes prebral, da želita Nemčija in Francija oslabiti finančni nadzor v Evropski uniji in ne okrepiti. Bi to torej pomenilo, da je bilo delo mojih rojakov zaman? Gospe in gospodje, ne moremo dopustiti takšnih razmer, v katerih želijo nekatere velike države članice nadaljevati s svojim neodgovornim ravnanjem. Okrepiti moramo predlog Komisije, da ima lahko Evropa močan finančni nadzor. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE). – Gospod predsednik, mislim, da si moramo biti glede ene stvari na jasnem, in sicer da je svetovna gospodarska kriza najhujša v ameriškem in evropskem gospodarstvu. Stopnje rasti so visoke v drugih delih sveta, ne pa v Evropi in ZDA. Vzrok za to je v glavnem prevelika poraba in premajhna rast. Mislim, da je to eden najpomembnejših izzivov.

Ponovno moramo zagnati rast, pri tem pa zagotoviti tudi stabilnost javnih financ. Zato se mi zdi skrb vzbujajoče – če dodam k temu, kar so povedali že drugi govorniki –, da nekateri evropski voditelji govorijo o ohlapnejših in prilagodljivejših pravilih v zvezi s Paktom za stabilnost in rast ter razmišljajo o spremembi Pogodbe. Mislim, da je najmanj, kar Evropa potrebuje, še eno desetletje razprav o spremembah Pogodbe. To je bolj politika razdruževanja kot združevanja in konkurenčnosti.

Okrepiti moramo Pakt za stabilnost in rast s čim večjim številom samodejnih sankcij, kot je mogoče. Zagotoviti moramo, da se zmanjšajo proračunski primanjkljaji, vzpostavi zaupanje in da se zadeve uredijo sočasno z reformami za naše odpiranje k večji gospodarski rasti – odpiranje evropskih meja in odpiranje za večjo konkurenčnost. To je pot naprej in to bi morali zagovarjati v G20. To je tudi cilj evropske agende.

 
  
MPphoto
 

  Theodoros Skylakakis (PPE) . – (EL) Gospod predsednik, poročilo gospe Berès o gospodarski krizi, o kateri danes razpravljamo, v odstavku 32 navaja, da nekatere države članice – kjer ima očitno v mislih mojo domovino Grčijo – trenutno nimajo možnosti za pripravo stvarnih načrtov oživitve in da so vse možnosti do leta 2012 omejene na zmanjšanje javne porabe, zvišanje davkov in zmanjšanje dolga. To stališče je za Grčijo in druge zelo pomembno, kajti v moji državi so tudi sile, ki trdijo ravno nasprotno.

Osebno želim podpreti to stališče v poročilu gospe Berès, kajti države z ogromnim primanjkljajem in dolgom ter zlasti države, ki nimajo več dostopa do mednarodnega kapitalskega trga, morajo zmanjšati svoje primanjkljaje, da okrevanje uspe. Ni druge poti. Brez zmanjšanja primanjkljaja ni dostopa do mednarodnih trgov. Brez dostopa do mednarodnih trgov ni okrevanja. To je grenka pilula, zlasti za državljane, vendar pa moramo biti pogumni in državljanom povedati resnico.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, samo minuto bom govoril. Davi sta bili tu podani dve izjavi, ki se jima želim posvetiti. Ena je izjava Danute Hübner o tem, da Evropa ni v vakuumu, druga pa gospoda Chastela, da Evropa ne more sama sklepati kompromise.

Mislim, da je čas, da Evropska unija postane odločnejša, zlasti z državami G20 in Združenimi narodi. Stanje je takšno, da imamo 11-odstotno brezposelnost, 20-odstotno brezposelnost mladih, ogromen javni dolg in milijone ljudi v revščini, in če druge države po svetu niso pripravljene prevzeti del bremena, potem moramo reči, da ne bomo dovolili, da naše države postanejo nekonkurenčne in se revščina v Evropski uniji poveča.

Drugič, povedati želim, da moramo v Evropi govoriti v en glas in tudi delovati enotno; samooklicani upravni odbor, ki smo ga davi tu omenili, se ne more več nadaljevati. Imajo priložnost, da svoje argumente predstavijo Svetu.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Najprej naj izrazim svoje zadovoljstvo s poročilom o izboljšanju gospodarskega upravljanja in okvira stabilnosti Unije ter se zahvalim poročevalcu gospodu Feiu za izjemno delo, ki ga je vanj vložil. Prepričan sem, da nam bodo nove pobude, kot sta sveženj o finančnem nadzoru in evropski semester, omogočile, da se izognemo prihodnjim krizam ali vsaj omilimo njihov vpliv.

Vendar pa verjamem, da je ključnega pomena, da vztrajamo z ukrepi za izboljšanje usklajevanja in preglednosti političnih strategij v zvezi z gospodarstvi držav članic. Želel bi izpostaviti pomen oblikovanja dobrega okvirja za proračunsko sodelovanje na ravni EU in držav članic, vključno z uskladitvijo kategorij porabe v nacionalnih proračunih s tistimi v proračunu EU. Tako bi lahko izvajali poglobljene in sistematične analize evropske javne porabe.

 
  
MPphoto
 

  Gilles Pargneaux (S&D).(FR) Gospod predsednik, za začetek bi se želel na kratko dotakniti francosko-nemških predlogov. Mislim, da bi moral biti naš odziv na koncu pozitiven. Pogosto pravimo, da od leta 2007 pogrešamo naš francosko-nemški motor. Obenem pa je obžalovanja vredno, da ti francosko-nemški predlogi vsebujejo element zasužnjenja za Francijo, glede na to, da je bil njihov namen Francijo rešiti pred težavami zaradi njenega slabega finančnega in gospodarskega stanja.

Pomembno je tudi izpostaviti, da za razliko od poročila gospe Berès ti predlogi ne vsebujejo nobenih pozitivnih predlogov, ki bi nam omogočali vzpostavitev pravega gospodarskega upravljanja v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D).(SK) Kriza je zelo zapleten pojav, zato mi dovolite samo nekaj komentarjev, ker imamo malo časa.

Prvič, prevelik poudarek dajemo merilu javnega dolga v nacionalnih gospodarstvih, kajti drugi kazalniki so enako pomembni. Ne glede na to pa je določen znesek javnega dolga v kriznih časih neizogiben, saj morajo vlade primanjkljaje v zasebnem sektorju nadoknaditi z gospodarsko dejavnostjo v javnem sektorju, ali natančneje, z javnimi spodbudami zasebnemu sektorju, ki lahko upočasnijo rast brezposelnosti. To pa je zato, gospe in gospodje, ker v vseh teh številkah pozabljamo na ljudi, ki niso povzročili te krize, pozabljamo na brezposelnost in vse slabše socialne razmere. Poudarila bi tudi dejstvo, da bo pot iz krize zelo težka brez vseevropskega usklajevanja o gospodarskih politikah in ureditve finančnega sektorja.

Za zaključek podajam še zadnji poziv ali prošnjo. Komisar. Že leta pozivam k konkretnemu ukrepanju na področju davčnih oaz.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – Gospod predsednik, predlagam, da imamo v prihodnje predstavnika za gospodarske zadeve. Imeti bi morali visokega predstavnika za gospodarske zadeve, enako kot imamo visokega predstavnika za zunanje zadeve. V prihodnje bi lahko funkciji gospoda Rehna in gospoda Barniera združili.

Kar zadeva drugo vprašanje, pa je sramotno, da na srečanjih G20 nismo soglasni. Evropska unija pomaga Franciji, Sarkozyju in predsedniku G20. V prihodnje bi morala imeti Evropska unija eno mesto, eno osebo na tem srečanju ter nastopiti soglasno.

 
  
MPphoto
 

  Sven Giegold (Verts/ALE). – Gospod predsednik, včeraj zvečer sem resnično trpel z gospodom Rehnom med tiskovno konferenco, ko sem videl, da je moral predstaviti ta dogovor, ki dejansko ni temeljil samo na njegovih predlogih. Po vsem kar smo izvedeli iz nadzornega svežnja, smo videli tudi to, da lahko Parlament in Komisija sodelujeta in dosežeta dober rezultat. Menim, da moramo to zdaj resnično storiti.

Če pogledamo postopke okrog primanjkljaja in dolga ter vaše dobre predloge o makroekonomskih neravnovesjih, je – če želimo imeti dober sporazum – resnično nujno, da države s presežki in primanjkljaji prevzamejo svoj delež, da evro ponovno spravimo v tirnice. Lahko samo rečem, da je večina v tem parlamentu pripravljena podpreti te vaše predloge.

 
  
MPphoto
 

  Miguel Portas (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, ker francosko-nemškega upravnega odbora ni več v tej dvorani, bom svoja tri vprašanja o nedavni razburjenosti glede kazni naslovil na Komisijo in Svet.

Prvo zadeva zamisel o depozitih z obrestmi: kako lahko za vraga upravičite dodajanje enega primanjkljaja k drugemu, da bi odpravili primanjkljaj?

Drugo vprašanje zadeva možnost začasne ukinitve strukturnih skladov, katere edina posledica bo ogrožanje srednjeročne in dolgoročne rasti ter s tem povečanje obresti na dolg in torej povečanje kratkoročnega primanjkljaja.

Ob tem se pojavi tretje vprašanje: kaj če bi uvedli kazni za neumnost in za greh napuha?

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, obljubljena nam je bila gospodarska rast, vendar pa bo konkurenca, ki evropskim državam preti iz gospodarstev v vzponu, povzročila uničenje proizvodnih temeljev in delovnih mest v naših državah.

Njim lahko konkuriramo, samo če znižamo življenjski standard naših delavcev. Zavrniti moramo globalizem, zaščititi svoja gospodarstva in prenehati krepiti rast naših konkurentov.

Obljubljeno nam je bilo boljše gospodarsko upravljanje v Evropi. Vendar pa se gospodarstva držav članic zelo razlikujejo in enoten gospodarski recept ne bo ustrezal 27 različnim državam. Vsaka država mora predpisati takšno obliko upravljanja, kot jo potrebuje.

Gospodarska kriza se je začela z dejavnostmi bank, vendar so se vlade odzvale tako, da so jim prihitele na pomoč. Nadzorovati moramo tiste dejavnosti bank, ki ustvarjajo kredite oziroma denar. Banke morajo služiti našim gospodarstvom in jim ne smemo dovoliti, da sledijo svojim načrtom, vsekakor pa ne smejo biti naši prednostni prejemniki.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE). (HU) Doživeli smo najhujšo socialno in gospodarsko krizo v zgodovini Evropske unije, katere glavni vzroki so svetovna neenakost, ohlapna finančna zakonodaja in popustljiva finančna politika Združenih držav. Mislim, da se je Evropska unija nekoliko pozno odzvala na posledice krize. Prvi odzivi držav članic niso bili medsebojno usklajeni. V prihodnje bomo potrebovali ustrezne mehanizme gospodarskega upravljanja, da premagamo krizo. Zaradi svoje varnosti moramo zagotoviti, da se lahko Evropska unija zanese na svojo lastno moč. Menim, da je delo Posebnega odbora za finančno, gospodarsko in socialno krizo še vedno potrebno, kajti kriza še ni končana in finančni trgi se še niso stabilizirali. Države članice morajo uskladiti svoje proračunske politike in jih deliti druga z drugo. Notranji trg je med nepogrešljivimi vzvodi rasti, zato se mora strategija EU 2020 osredotočiti na dolgoročna vlaganja in zaposlovanje. Okrepiti moramo položaj malih in srednje velikih podjetij, saj je njihovo glavno delo gonilo raziskav, inovacij in rasti.

 
  
MPphoto
 

  Antigoni Papadopoulou (S&D).(EL) Gospod predsednik, Evropska unija je resnično na razpotju. Mednarodna gospodarska kriza je omejila rast ter poslabšala brezposelnost, revščino in socialno izključenost. Ukrepi reševanja so bili pozitivni kljub resnim pomanjkljivostim. Vendar pa resnično potrebujemo več solidarnosti Skupnosti in usklajevanja med nacionalnimi načrti okrevanja.

Evropski parlament od Komisije želi več Evrope, manj birokracije, podporo malim in srednje velikim podjetjem, več novih služb, več sredstev za financiranje projektov v ključnih sektorjih ter močnejši sistem za zakonsko urejanje, nadzor in usklajevanje gospodarskih, davčnih in socialnih politik Evropske unije.

Tudi sam podpiram ustanovitev skupnega denarnega sklada za učinkovit nadzor evropskega gospodarskega usklajevanja. Nazadnje pa sem zelo ponosen na ciprskega Nobelovega nagrajenca Christoforosa Pissalidesa, zato pozivam Evropski parlament, naj ga povabi, da predstavi svoje poglede na reševanje brezposelnosti in izzivov današnjega časa.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Lamberts (Verts/ALE).(FR) Gospod predsednik, nagovoril bi Komisijo in Svet ter preprosto izpostavil tri šibke točke predlogov o evropskem upravljanju, kot jih vidimo mi.

Prva šibka točka je v tem, da je disciplina na področju primanjkljajev in dolgov izredno stroga, disciplina na področju vlaganj pa izredno ohlapna, pri tem pa mislim na strategijo Evropa 2020. Resnično potrebujemo močno disciplino na obeh področjih, kajti strogost sama po sebi ne bo oživila gospodarske dejavnosti.

Druga šibka točka je v tem, da če že tako zagnano izvajamo nadzor nad porabo, moramo tudi zagotoviti ustvarjanje potrebnega dohodka. To sem že večkrat prej izpostavil: ne moremo usklajevati proračuna, če ne usklajujemo davkov.

Tretja šibka točka je demokratična pomanjkljivost, in to se mi zdi še posebej pereče v predlogih delovne skupine. Videti je, da za delovno skupino Parlament ne obstaja, in to je po mojem mnenju nesprejemljivo.

 
  
MPphoto
 

  Constance Le Grip (PPE).(FR) Gospod predsednik, svoj govor bi posvetila pripravam na prihodnja vrhunska srečanja G20. Govorniki pred mano so povedali vse, kar je mogoče reči o evropskem gospodarskem upravljanju, potrebi po okrepitvi evropskega gospodarskega upravljanja, okrepitvi Pakta za stabilnost in rast ter večjemu vključevanju Evropskega parlamenta in seveda nacionalnih parlamentov v postopek.

Na hitro bi omenila dva dejavnika, s katerima se srečujejo naše države in članice G20 in ki bi po mojem mnenju morala biti obravnavana na prihodnjih srečanjih G20.

Gre za valutno vojno in nestanovitnost cen blaga. Ti vprašanji predstavljata resnično grožnjo svetovni rasti in povzročata velika neravnovesja, zato je moje mnenje, da mora Evropska unija pripraviti skupna stališča in biti soglasna na prihodnjih vrhunskih srečanjih G20, tako v Seulu kot tistih, ki sledijo, ter bolj univerzalno nastopiti na svetovnem prizorišču.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Učinki krize se v tem trenutku zdijo še daleč od konca. Zato bi vas v tem okviru želel spomniti na pomembno vlogo politike gospodarske in socialne kohezije ter nenazadnje na to, da ta predstavlja poglavitni pogoj.

Ta politika je postala ključna značilnost svežnja o gospodarskem okrevanju, ki zagotavlja dodano vrednost in podpira prizadevanja za spodbujanje posodabljanja in vzdržne gospodarske rasti ter obenem dokazuje evropsko solidarnost. Mislim, da najbolj potrebujemo obsežna vlaganja v vse oblike infrastrukture, pa naj gre za promet, energetiko ali telekomunikacije. Potrebujemo velika kapitalska vlaganja iz več virov financiranja, tako javnih kot zasebnih, in tudi prek javno-zasebnih partnerstev, ki po mojem mnenju še niso v celoti izkoriščena.

 
  
MPphoto
 

  Rachida Dati (PPE) . – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, sprva bi želela čestitati kolegu gospodu Feiu za zelo kakovostno poročilo in velikopotezne predloge, ki jih vsebuje. To nam tudi kaže, da Evropski parlament v celoti sodeluje v razpravi, ki je odločilna za prihodnost Evrope, in lahko smo samo zadovoljni, da je tako.

Poleg tega je grška kriza pokazala pomanjkljivosti, ki spodkopavajo gospodarsko upravljanje Evropske unije. Na tej točki upoštevam predlog gospoda Feia, da vzpostavimo trajni mehanizem za finančno stabilnost. Te težave se moramo lotiti pri viru.

Menim, da je rešitev v okrepitvi Pakta za stabilnost in rast, zlasti njegovih sankcij. To je bistvenega pomena, če želimo doseči dolgotrajno rehabilitacijo nacionalnih proračunov, kar pa ni vedno priljubljeno opravilo. Omejuje nas, vendar nimamo druge možnosti.

 
  
MPphoto
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D).(LT) Finančna, gospodarska in socialna kriza je prizadela vsakega državljana Evrope. Vendar pa so težki časi še bolj osvetlili dejstvo, da so bili različni nacionalni načrti za okrevanje slabo usklajeni in premalo učinkoviti. Poleg tega nekatere države članice resnično niso imele priložnosti pripraviti ustreznih načrtov gospodarskega okrevanja, vključno z ukrepi za spodbujanje rasti in zaposlovanja, kajti med recesijo so še bolj zmanjšale javno porabo in povečale davke, da bi zmanjšale državni dolg. Na žalost pa je bilo to v nekaterih državah članicah storjeno v škodo navadnih ljudi. Želela bi vas tudi opozoriti na dejstvo, da je kriza zelo jasno pokazala socialno neenakost različnih družbenih skupin. Ženske so na primer izpostavljene precej večjemu tveganju kot moški, da se znajdejo pod pragom revščine. Zato se mora Evropska unija iz te krize nekaj naučiti in izvajati pobude, ki jih je sprejela na vseh področjih, z usklajevanjem skupnega ukrepanja z državami članicami.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospod predsednik, komaj smo na pol uredili finančne morske pse na borznem monopolu, je že pred nami problem svetovne tekme za razvrednotenje valut, ki kljub današnji nekolikšni prilagoditvi Kitajske še ni bila preprečena. Kar je za nas v Evropi prekletstvo – in sicer devalvacija ali poseg v valutne trge –, je zdaj postalo problem, ki nam ga vsiljuje globalizacija. ZDA želijo znižati javni dolg, Japonci želijo izboljšati gospodarstvo in Kitajci želijo povečati izvoz. Ta mehka valutna politika, ki jo vodijo druge gospodarske sile, seveda škodi Evropi in drugim državam, zato mora po mojem mnenju biti pomembna tema razprav na vrhunskem srečanju G20.

Nenazadnje je preplavljanje svetovnih trgov s poceni kitajskimi uvozi preprosta zadeva, če valuto umetno podvrednotiš. Takšno trajno poseganje izkrivlja trg in je izredno nevarna igra, ki lahko v najhujšem scenariju spravi celotno svetovno gospodarstvo na kolena.

Četudi so možnosti uspeha negotove, je nujnega pomena, da se na vrhunskem srečanju začnejo pogovori o načrtih za davek na finančne transakcije.

 
  
MPphoto
 

  Pervenche Berès, poročevalka.(FR) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila poslancem za njihove prispevke k razpravi. Odgovorila pa bi na dva ali tri govore.

Najprej gospodu Zīleju. Menim, da je to, kar je povedal, zelo pomembno za reformo kohezijske politike. Oceniti moramo kohezijsko politiko in ugotoviti, ali se je v letih od pridružitve predpostavka, da bi lahko bile notranje neenakosti deloma izravnane z uporabo teh sredstev, izkazala kot pravilna, ter pripraviti objektivno oceno, da se lahko iz nje kaj naučimo.

Veliko poslancev – in za to se jim zahvaljujem – je govorilo o zastopanju Evropske unije in o svetovnem upravljanju. To je v celoti vprašanje strategije za našo Evropsko unijo, in to ravno v času, ko so valutne vojne tik pred izbruhom. Evropejci moramo biti soglasni, tako navznoter kot navzven. Uporabimo svojo notranjo moč, da postanemo močni in enotni v svojih nastopih pred ostalim svetom.

Drugič, če ponovim, kar je dejal kolega Robert Goebbels – drži, da G20 ni končna rešitev, ki si jo želimo za svetovno upravljanje, kjer ima vsak svoje mesto in kjer je prostora tudi za arbitražne organe, ki jih potrebujemo. Tu se lahko navežem na včerajšnji govor generalnega sekretarja Združenih narodov, kajti naša nadaljnja pot mora potekati znotraj Združenih narodov, prek korenite reforme te ustanove in njenega upravljanja.

Nazadnje, gospod predsednik, da zaokrožim to razpravo, bi se vrnila na temo javnega vlaganja in k besedam poslanskega kolega gospoda Lambertsa. V svojem poročilu pozivamo, da Komisija pripravi letni pregled potreb po javnem in zasebnem vlaganju ter da se uvedejo kazalniki uspešnosti, ki nam bodo dejansko omogočili pripravo dolgoročne strategije vlaganj v korist delovnih mest in s tem v prid evropskih državljanov. Ta strategija bi temeljila na trajnostni viziji in konceptu solidarnosti, ki je srčika Evropske unije.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio, poročevalec. (PT) Gospod predsednik, sprva bi se želel zahvaliti vsem poslancem, ki so govorili v tej razpravi, tudi tistim, ki bodo prišli na vrsto pozneje. Čas je, da preidemo od besed k dejanjem. Od zdaj naprej, od tega glasovanja, za katerega upam, da bo pozitivno, bo Parlament imel svoje lastno stališče o vprašanju gospodarskega upravljanja. To stališče bo zagovarjalo duh Unije: večja preglednost in več publicitete. Zagovarjalo bo gospodarsko upravljanje kot cilj rasti vseh 27 držav članic Evropske unije in njihovega boljšega usklajevanja, z uspešnejšo gospodarsko in denarno unijo.

Skratka, zagovarjalo bo Evropo večje solidarnosti, pripravljenosti in učinkovitosti, Evropo za vse, z različnimi glasovi, ki pojejo isto himno, Evropo s stališči Sveta, Komisije in Parlamenta. Evropa gospodarskega upravljanja ni Evropa dvostranskih vrhunskih srečanj: je Evropa institucionalnih glasov ter glasov Evropskega parlamenta in javnosti.

Kar izstopa, je ključna vloga tega parlamenta in nacionalnih parlamentov na tem področju. Imeti morajo svojo lastno vizijo o potrebnem makroekonomskem nadzoru držav članic, imeti morajo svoj lasten glas pri odločanju o izvajanju strategije Evropa 2020 in nameniti veliko pozornosti vprašanju okrepitve Pakta za stabilnost in rast. Parlament ima vrsto različnih predlogov v zvezi z drugimi institucijami.

Torej smo prišli – gospod predsednik, s tem bom tudi zaključil – do točke, ko moramo odločno in enotno razpravljati o vprašanjih na mizi.

 
  
MPphoto
 

  Olli Rehn, član Komisije. – Gospod predsednik, naj se najprej zahvalim poročevalcem gospe Berès in gospodu Feiu ter spoštovanim poslancem za to zelo pomembno in tehtno razpravo.

Cenim to, da obseg prispevkov odraža pomembnost obravnavanih vprašanj. Imel bi nekaj komentarjev, odgovorov in pripomb na razpravo in poročila, začel pa bi z mednarodnim prizoriščem.

V svetovnem gospodarstvu se ponovno pojavljajo predkrizna neravnovesja, ki ogrožajo vzdržno okrevanje in ustvarjanje delovnih mest. Zato je bistvenega pomena, da lahko G20, sprva na ministrskem srečanju ta teden in nato na vrhunskem srečanju čez dva tedna, izvaja učinkovito mednarodno politiko usklajevanja za ponovno vzpostavitev svetovnega ravnovesja.

Vse države morajo sodelovati v tem uravnovešenju: države s presežkom tako, da okrepijo domače povpraševanje, in države s primanjkljajem tako, da se osredotočijo na rast izvoza. Tu gre za milijone delovnih mest v svetovnem gospodarstvu in v Evropski uniji.

Evropska unija stremi k močnemu in stabilnemu finančnemu sistemu, v katerem bi devizni tečaji odražali gospodarske osnove. To je bistveni element cilja G20 o uravnovešenju svetovne rasti za dosego vzdržnega okrevanja in ustvarjanja delovnih mest.

Iz enakih razlogov je ključnega pomena, da EU reformira in okrepi svoje gospodarsko upravljanje. Poročila, ki sta jih pripravila gospa Berès in gospod Feio, so pomembni prispevki, zakonodajni predlogi Komisije pa bodo, ko bodo enkrat sprejeti, naredili kvantni preskok k pravi in delujoči gospodarski in denarni uniji.

Bilo je nekaj vprašanj o stališčih Komisije o dajatvah in davkih finančnih ustanov. O tem sem govoril s predsednikom Barrosom in menila sva, da bi bilo koristno razjasniti naše stališče v zvezi s tem, kajti bilo je danih nekaj nejasnih izjav.

Smo sredi temeljne reforme lastnega finančnega sistema in moramo obdržati zagon tudi na G20. Komisija je najprej podala predlog za stabilnostno nadomestilo ali bančno dajatev, prek katere bi zasebni ter bančni in finančni sektorji sodelovali pri povračilu stroškov, ki jih je povzročila kriza, in reševanju prihodnjih kriz.

To je na mizi in nekatere države članice to že izvajajo.

Drugič, Komisija želi, da finančni sektor sodeluje pri pokrivanju stroškov krize in zato sta EU in Komisija zavezani uveljavitvi davka na finančne transakcije na svetovni ravni.

Tretjič, Komisija je medtem vložila predlog, ki pomeni možnost pridobivanja lastnih sredstev v proračunu EU, in sicer da finančni sektor prispeva enakovredno na ravni EU, na primer z davkom na finančne dejavnosti.

To je naše stališče. Predlagali smo bančno dajatev ali stabilnostno nadomestilo, pripravili smo možnost za uvedbo davka na finančne transakcije kot vir lastnih sredstev in, tretjič, zavezani smo k spodbujanju uvedbe davka na finančne transakcije na svetovni ravni.

V poročilu gospoda Feia je predlog o vzpostavitvi evropskega denarnega sklada. Komisija je naklonjena vzpostavitvi trajnega mehanizma za preprečevanje in reševanje kriz, ki mora imeti dve strani, dva elementa, dve razsežnosti. Poudarek je treba dati preprečevanju kriz in tudi reševanju kriz, kajti bolje je preprečevati kot zdraviti.

Kar zadeva reševanje krize, pa smo že maja jasno izjavili, da potrebujemo trden okvir za upravljanje krize za evrsko območje, Komisija pa namerava še pravočasno pripraviti predloge za trajen mehanizem reševanja kriz.

Pojavilo se je nekaj splošnih načel, zlasti da morata iti preprečevanje in reševanje kriz z roko v roki in da mora za kakršno koli finančno pomoč veljati stroga pogojenost.

Takšen trajen mehanizem mora čim bolj zmanjšati moralno tveganje ter dati spodbude državam članicam za izvajanje odgovorne davčne politike in vlagateljem za izvajanje odgovorne posojilne prakse.

Gospod Schmidt je predlagal spremembo glede prostovoljnega sodelovanja držav članic, ki niso del evrskega območja, v režimu sankcij. Seznanjeni ste, da v prvi fazi predlagamo režim za države članice v evrskem območju, v drugi fazi pa za vseh 27 držav članic. Komisija lahko sprejme in potrdi to spremembo, katere cilj je vključiti države članice, ki niso znotraj evrskega območja, v režim sankcij na prostovoljni osnovi.

Dosegli smo zadovoljiv napredek v okviru delovne skupine in se približali pobudam Komisije za okrepitev gospodarskega upravljanja, pri čemer se osredotočamo na preprečevanje in predhodno ukrepanje ter dajemo poudarek vzdržnosti zadolževanja, se dogovarjamo o metodi za reševanje makroekonomskih neravnovesij in o vzpostavitvi učinkovitega mehanizma uveljavitve.

Čeprav je prišlo v delovni skupini do približevanja stališč predlogom Komisije, se običajni zakonodajni postopek šele začenja. Doslej smo videli šele začetek. Morda smo na koncu začetka, ampak zdaj se običajni zakonodajni postopek šele začenja in Evropski parlament kot sozakonodajalec ima resnično temeljno in odločilno vlogo.

Želimo delati skupaj z vami in pozivamo Svet in Parlament k oddaji zakonodajnih sklepov do poletja naslednje leto, da lahko novi sistem gospodarskega upravljanja uveljavimo do poletja v letu 2011, ko bomo imeli naslednji večji krog ocenjevanja učinkovitosti ukrepanja.

To je resnično preskusni kamen verodostojnosti Evropske unije pri okrepitvi gospodarskega upravljanja in v celoti se strinjam z vami, da je metoda Skupnosti resnično tista, ki zagotavlja delovanje in rezultate Evropske unije.

Zelo pazljivo sem poslušal, kar ste povedali o tem. Cenim vašo trdno zavezanost metodi Skupnosti, začenši z govori gospoda Daula, gospoda Schulza, gospoda Verhofstadta in gospoda Cohn-Bendita, čeprav se ne strinjam z retoričnimi prebliski, kot sta „kupčija iz Deauvilla“ ali „igralniški kompromis“.

Vsekakor moramo skupaj ponovno pokazati, da lahko metoda Skupnosti prinese nov sistem gospodarskega upravljanja oziroma ga zdaj mora omogočiti, in na ta način dopolniti močno denarno unijo z močno in učinkovito gospodarsko unijo, da ustvarimo resnično in popolno gospodarsko in denarno unijo.

 
  
MPphoto
 

  Olivier Chastel, predsedujoči Svetu.(FR) Gospod predsednik, kratek bom. Sprva se bom v imenu Sveta zahvalil obema poročevalcema, gospe Berès in gospodu Feiu. Predstavljata sodelovanje Parlamenta na tem tako zelo pomembnem področju. Rad bi tudi povedal, da vas pozivam, da brez odlašanja preučite pobude v zvezi z gospodarskim upravljanjem – pobude Komisije, ki bi nam morale omogočiti izvajanje evropskega gospodarskega upravljanja – in zlasti v zvezi z načelom soodločanja.

Menim, da je Svet na voljo Parlamentu, da se lahko pri teh predlogih doseže pravi napredek.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v sredo, 20. oktobra 2010.

Pisne izjave (člen 149 poslovnika)

 
  
MPphoto
 
 

  Paolo Bartolozzi (PPE), v pisni obliki.(IT) Rad bi izrazil svoje zadovoljstvo nad pomembnim prispevkom tega dela pri izoblikovanju nabora ukrepov za premagovanje sedanje krize in preprečevanje nadaljnjih kriz.

Potem ko je zadnja finančna kriza prignala sistem samoregulacije do zaskrbljujočih meja, postaja za nas vse bolj nujno, da se odločimo za svetovni nadzorni sistem. Trenutna faza gospodarske in finančne nestabilnosti, ki je najhujša v zadnjih desetletjih, je povzročila brezposelnost in socialno krizo takih razsežnosti, da je treba odločno ukrepati za odpravo negativnih posledic ter dati prednost priložnostim za razvoj v globaliziranem gospodarstvu.

Kriza v zadnjih letih je težko preskušala večino naprednih gospodarstev. Tudi danes nekatere države le počasi okrevajo in zaradi nenehne krhkosti finančnih trgov sta svetovno usklajevanje in izbira ustreznih gospodarskih in industrijskih strategij ključna vidika boja proti finančni krizi. Svetovni nadzor bi moral dejansko spodbujati stabilizacijo trdnih finančnih trgov ter podpirati sedanje okrevanje, pri tem pa zagotavljati močno rast povpraševanja in stopnje zaposlenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Sedanja gospodarska kriza dokazuje, da model gospodarskega upravljanja, ki se zdaj uporablja v EU, ni dovolj učinkovit in zato ne omogoča popolne konvergence med državami članicami. Takšne razmere zahtevajo izboljšanje gospodarskega okvira in razvoj velikopoteznih instrumentov spremljanja, ki so natančneje opredeljeni in bolj ciljno usmerjeni. Za države članice je ključnega pomena, da spoštujejo predpise in sklepe, sprejete na evropski ravni, zlasti tiste, ki se navezujejo na Pakt za stabilnost in rast. S tem v mislih želim pozdraviti pobudo, ki jo je predložil gospod Feio, katere namen je spodbujati takšne ukrepe, kot so vzpostavitev več kontrol in pozornejše spremljanje gibanj javnega dolga in prihodkov.

Za zaključek naj dodam, da je romunska vlada pred kratkim sprejela davčno proračunsko strategijo za 2011–2013, ki vključuje ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja pod 3 % in ohranjanje dolga pod 60 %. Ta postopek reforme bo ustvaril pogoje za gospodarsko okrevanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki.(FR) Finančna, gospodarska in socialna kriza besni že dve leti. Njen rezultat sta stopnja brezposelnosti, ki v EU presega 10 %, in tveganje za novo recesijo. Te krize nismo sposobni obvladati.

Naslednje vrhunsko srečanje G20 bo potekalo 11. in 12. novembra v Seulu, pod francoskim predsedstvom. Ustanovitev G20 je bila zamisel predsednika Sarkozyja, ki je mnenja, da današnjega svetovnega gospodarstva ne obvladuje več samo 8 držav, ampak tudi vse glavne države v razvoju. Ta okvir omogoča razvoj ambicije, ki temelji na dolgoročni viziji. Kriza od nas zahteva, da vzpostavimo resnično gospodarsko upravljanje, pravila, ki omejujejo socialni damping v državah v razvoju, finančno regulacijo in reformo mednarodnega denarnega sistema. Da bi to dosegla, mora Evropa nastopati odločno in soglasno.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE), v pisni obliki.(NL) Gospod predsednik, med značilnostmi teh priporočil, ki so najbolj pritegnile pozornost, je davek na finančne transakcije. Takšen ukrep bi nam omogočil ubiti več muh na mah: gre za učinkovit instrument proti špekulacijam, prihodki pa nam bodo omogočili reševanje državnih primanjkljajev in financiranje nujnih socialnih projektov (okolje, razvojna pomoč, infrastrukturni projekti itd.). Parlament je zdaj jasno pokazal, da moramo v Evropi vztrajati s tem ukrepom, čeprav se bo morda preostali svet vsaj zaenkrat od strahu še držal v ozadju. Naslednji korak je študija izvedljivosti, ki naj jo pripravi Evropska komisija. Danes smo se odločili za posebno intervencijo in odgovor na finančno krizo. Pomeni pa tudi jasno sporočilo evropskim državljanom, da smo se iz napak v preteklih nekaj letih veliko naučili in da rešujemo krizo, da bi Evropa postala močnejša, kar je zlasti v interesu evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki.(RO) Zakonodajne strukture, ki so v Evropski uniji in Združenih državah obstajale pred gospodarsko in denarno krizo, niso bile skladne, večinoma pa so temeljile na nezdružljivih makroekonomskih analizah. Zaradi pomanjkanja svetovne usklajenosti teh zakonodajnih struktur so se države odzivale vsaka po svoje. Niso upoštevale, da v globaliziranem svetu nacionalno sprejete denarne politike močno vplivajo na druga gospodarstva. Ustanovitev evropskega odbora za sistemska tveganja in evropskih organov za finančni nadzor krepi finančni nadzor znotraj EU. Vendar pa so na mednarodni ravni še vedno nezadostni predpisi za obvladovanje kriz v finančnem sektorju. EU mora na novembrskem srečanju G20 poudariti pomen nadzornega in regulatornega sistema, katerega ukrepi bodo predvideli tudi obveznost prijave finančnih transakcij in instrumentov. Imamo odgovornost do gospodarstva in moramo postati najprej močni na ravni Evropske unije, da lahko nato prevzamemo krmilo na svetovni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) EU in njeni voditelji bi morali enkrat za vselej spoznati, da težka kriza, ki jo preživljamo, ni prišla iz ZDA! Gre za sistemsko krizo, ki izvira iz kapitalizma v sedanji fazi razvoja – iz neoliberalizma. Kriza v EU torej izhaja iz samih temeljev EU, ki ima neoliberalizem za enega od svojih glavnih načel. Sile, ki so v glavnem določile smer EU, ob spopadanju s katastrofalnimi posledicami svojih politik kažejo znake zaskrbljujoče arogance in agresivnosti ter želijo postaviti nesprejemljive prepreke napredku, zlasti za delavce in ljudi iz najranljivejših držav, z nevzdržnim napadom na njihovo suverenost. To je pomen skupne izjave, ki sta jo sklenili sprejeti Nemčija in Francija v Deauvillu pred srečanjem G20 in Evropskega sveta. Videti je, da se ne zavedata dejstva, da premik naprej po poti, ki nas je pripeljala do tu, lahko vodi le v sramoto. To je sporočilo, ki odmeva po vsej Evropi v protestih delavcev in javnosti. Čas je, da prisluhnejo! Pravi odziv na krizo je ta, da začnemo ceniti delo in pravičneje razdelimo dohodke prek obdavčitve ter s tem delujemo v korist dela in ne kapitala.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Smo sredi krize, ki je v veliki meri oškodovala finančni, gospodarski in socialni sektor ter negativno vplivala na postopek združevanja notranjega trga. Enotni trg je lahko potreben katalizator za sprožitev pravega evropskega gospodarskega in finančnega okrevanja po krizi ter ponovno vzpostavitev prepotrebnega zaupanja med državljani. Kriza lahko sama po sebi služi kot priložnost za izvajanje ukrepov, ki bodo spodbudili gospodarsko rast, konkurenčnost in socialni napredek v Evropi, s tem da se državljani postavijo v samo osrčje evropskega gospodarstva. Podpiram zavezo poročevalca, da jasno nakaže pot iz krize: s konkretnimi ukrepi in pobudami, ki se osredotočajo na pomen notranjega trga, zaposlovanja in vloge malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega je treba sprejeti nov celovit in vključujoč pristop, pri katerem so cilji državljanov, zlasti v zvezi z njihovimi pomisleki glede gospodarstva, sociale, zdravstva in okolja, v celoti vključeni v gospodarstvo. Potrebujemo novo paradigmo političnega razmišljanja, s katero bomo evropskega državljana postavili v vlogo glavne politične spremenljivke v opredelitvi in izoblikovanju zakonodaje in politike Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Gospodarstvo Evrope okreva. Vendar pa so razmere še naprej negotove. Svetovno gospodarsko okrevanje je še vedno šibko, njegova hitrost pa se razlikuje od države do države. Glavna prednostna naloga je še vedno vzpostaviti trdno osnovo, ki bo sistematično spodbujala vzdržno in uravnoteženo gospodarsko rast. V ta namen moramo izoblikovati sistem, ki bo istočasno podpiral odziv na krizo, njeno preprečevanje ter srednjeročno in dolgoročno sodelovanje. Evropska unija mora biti močna partnerica, ki je sposobna uporabiti svoje izkušnje v gospodarskem in političnem združevanju, poleg tega pa tudi znatno prispeva k svetovnemu gospodarskemu upravljanju. Srednjeročno moramo pripraviti verodostojne in izvedljive gospodarske politike ter uskladiti makroekonomsko politiko, ki bo temeljila na okviru vzdržne, uravnotežene rasti in jo bodo izoblikovale države G20. Strategija za gospodarske politike EU mora vključevati: akcijski načrt za uporabo strukturnih reform za krepitev gospodarske rasti in zaposlovanja, konsolidirano davčno reformo in obsežnejše gospodarsko upravljanje EU in evrskega območja. Sprejeti je treba razvojno agendo G20 z večletnim akcijskim načrtom, ki bo spodbujala gospodarsko rast in prožnost držav v razvoju.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki.(LV) V sedanjih razmerah je glavna in najpomembnejša stvar postaviti diagnozo in odkriti vzroke, ki so privedli do krize. Prebivalci različnih držav EU so posledice krize doživeli na različne načine. Bistveno je, da odkrijemo napake, malomarnost in nestrokovno ravnanje nacionalnih vlad, da preprečimo, da se razmere, v katerih živijo njihovi državljani, v prihodnje ne poslabšajo. Latvijska vlada si je na primer že sposodila sredstva pri mednarodnih finančnih ustanovah, ki dvakrat presegajo znesek njenega letnega proračuna. Latvijska vlada vsak dan sprejema ukrepe v zvezi z davčnim sistemom in davčno politiko na splošno, ki škodujejo ljudem, povzročajo zapiranje podjetij in selitev latvijskih podjetnikov iz države. Latvijska vlada ves čas poskuša spremeniti pokojninsko zakonodajo, da bi znižala pokojnine. To vodi v socialno eksplozijo in vsesplošno krivičnost. Nacionalnim vladam moramo poslati močno sporočilo, da je znižanje socialnih plačil in pokojnin v času krize zločin proti prebivalstvu. Prepričan sem, da nezaščiteni in pomoči potrebni sloji družbe ne smejo nositi odgovornosti za napake vlade.

 
  
MPphoto
 
 

  Sławomir Witold Nitras (PPE), v pisni obliki.(PL) Želel bi se zahvaliti gospodu Feiu za delo, ki ga je vložil v osnutek poročila. Zdi se mi, da se prehitro vračamo v stare tirnice, vsaj kar zadeva nevarnosti, ki grozijo Evropi. Ne upoštevamo dovolj opozorilnih znakov, ki nam jih pošiljajo finančni trgi ali pa ljudje, kot je predsednik Trichet, ki je predlog Komisije označil kot dober, vendar nepopoln korak k okrepitvi Pakta za stabilnost in rast. Danes je vloga Evropskega parlamenta braniti predlog Evropske komisije pred vladami držav članic, ki se iz te krize očitno niso ničesar naučile.

Če bi se Evropski svet strogo držal določb pakta, bi bil obseg evropske krize v javnih financah precej manjši. Če danes dovolimo vladam, zlasti vladi Nemčije in Francije, da izničijo predloge Komisije, se bo kriza poglobila in vprašati se bomo morali, ali je ves ta projekt o skupni valuti v sedanji obliki sploh smiseln in ali bomo nehote dokazali, da je bil evro zgrešen poskus. Parlamentom ima pomembno nalogo. Zaščititi moramo evro in nasprotovati vsakršnim kratkoročnim političnim ciljem. Prisiliti moramo vse države članice, da izvajajo odgovorne proračunske politike, naj si bo še tako boleče. Zahvaljujem se vam za pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Alfredo Pallone (PPE), v pisni obliki.(IT) Beseda „kriza“ izhaja iz grške besede „krino“, ki dobesedno pomeni „odločiti se“ oziroma „izbrati“. Torej označuje trenutek, ki ločuje dve obdobji. Seči moramo dlje in preučiti preteklost, da lahko izvedemo strukturne spremembe, ki bodo povečale konkurenčnost naših malih in srednje velikih podjetij in njihovo odpornost na vse večji pritisk globaliziranega okolja.

Obenem moramo tudi zagotoviti zaposlovanje velikemu delu naše ranljivejše delovne sile in njihovih družin. Evropska unija potrebuje novo gospodarsko upravljanje, ki bo zagotovilo stabilnost in trdnost nacionalnih javnih financ. Finančna in gospodarska kriza, kakršno doživljamo danes, se ne sme nikoli več ponoviti. Novo gospodarsko upravljanje Evrope pa ne sme upoštevati zgolj višine državnega dolga, temveč tudi njegovo srednjeročno in dolgoročno vzdržnost. Zasebni dolg in vzdržnost sistemov socialne varnosti sta za stabilnost javnih financ prav tako pomembna kot državni dolg sam po sebi. Države, ki so imele državni dolg pod nadzorom, so padle v globoko krizo prav zaradi hude zadolženosti družin in podjetij, medtem ko so države z visokim državnim dolgom prišle lepo skozi.

 
  
MPphoto
 
 

  Richard Seeber (PPE), v pisni obliki.(DE) Gospodarska in finančna kriza je zelo jasno pokazala pomanjkljivosti in slabosti obstoječih instrumentov in metod usklajevanja gospodarske in valutne politike. V preteklosti so nekatere države članice, zlasti Francija in Nemčija, preveč oklevale pri uvedbi strožjih predpisov. Premagovanje gospodarske krize je eden od naših največjih izzivov doslej, na katerega se lahko odzovemo samo na evropski ravni, ne nacionalni. To velja tudi za mehanizme sankcioniranja, ki jih nekatere države članice še vedno blokirajo. V skladu z novimi pravili notranjega finančnega trga pa je skrajni čas, da se valutna unija okrepi in obenem javni dolg zmanjša, s čimer bi zagotovili prihodnost evropskega gospodarskega območja. V ta proces se morajo intenzivneje vključevati zlasti nacionalni parlamenti, da se razprava evropeizira v državah članicah. Samo tako bomo lahko našli evropski odgovor za premagovanje krize in vzpostavitve trdne in močne gospodarske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jutta Steinruck (S&D), v pisni obliki.(DE) Od izbruha finančne krize v letu 2008 se voditelji držav ali vlad G20 redno sestajajo vsakih šest mesecev, da razpravljajo o gospodarskih in finančnih vprašanjih ter okrepijo sodelovanje za dosego stabilne in vzdržne rasti svetovnega gospodarstva v korist vseh. Vendar pa menim, da za trajnosten in ustrezen odziv na finančne, gospodarske ali socialne težave zaradi krize potrebujemo širše zasnovan pristop in bolj uravnotežen pogled na težave. Finančni ministri držav članic niso sposobni oceniti razmer na trgu dela in pripraviti odgovore za nujna vprašanja delovne in socialne politike, ki ustrezno upoštevajo potrebe delavcev ali ljudi na splošno. Zato pozivam k rednim srečanjem ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve v G20. Poleg tega pozivam EU in tiste države članice, ki so tudi članice G20, da to zamisel razvijajo še naprej in tesneje sodelujejo druga z drugo na področju zaposlovanja in socialne politike ter stremijo k bolj uravnoteženemu pristopu na ravni vrhunskega srečanja. Ne smemo dovoliti, da konkurenca oslabi zaščito pravic delavcev. Uveljaviti moramo te pravice, ne samo za državljane Evropske unije, ampak tudi za državljane drugih držav po vsem svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D), v pisni obliki. (RO) EU s 500 milijoni državljanov, ki predstavljajo 7 % svetovnega prebivalstva, proizvede 30 % svetovnega BDP. Zadnji statistični podatki kažejo, da je EU avgusta 2010 zabeležila trgovinski primanjkljaj v vrednosti 17,3 milijarde EUR. V prvi polovici tega leta je EU zabeležila največjo rast izvoza v Brazilijo (+57 %), Kitajsko (+41 %) in Turčijo (+38 %), največja rast uvoza pa je bila iz Rusije (+43 %), Kitajske in Indije (obe +25 %).

Da bi dosegla cilje strategije EU 2020, mora EU zmanjšati svojo energetsko odvisnost od tradicionalnih dobaviteljev. V prvi polovici tega leta se je trgovinski primanjkljaj EU-27 v energetskem sektorju povečal za 34,3 milijarde EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poleg tega Evropska unija potrebuje ekološko učinkovito industrijsko politiko, ki bo zagotavljala povezavo med inovativno zmožnostjo in proizvodnimi enotami EU ter s tem pomagala ustvarjati delovna mesta po vsej EU in ohranjati svojo svetovno konkurenčnost.

Zato bi moral Evropski svet na svojo agendo srečanja, ki bo potekalo 28. in 29. oktobra, vključiti prihodnjo industrijsko politiko in varnost preskrbe EU z energijo ter predloge za zmanjšanje vpliva podnebnih in demografskih sprememb.

 
  
  

PREDSEDSTVO: JERZY BUZEK
predsednik

 
  
MPphoto
 

  Janusz Wojciechowski (ECR).(PL) Včeraj je bil v mestu Lodž na Poljskem med delom umorjen uslužbenec v pisarni volilnega okrožja Evropskega parlamenta. To je bil moj pomočnik Marek Rosiak. Iz besed morilca, ki jih je izrekel v času umora, je nedvomno jasno, da je bil njegov motiv sovraštvo do poljske glavne opozicijske stranke „Zakon in pravičnost“. Sovražna kampanja, ki je že nekaj časa potekala proti tej stranki, je s to tragedijo dosegla vrhunec. Poleg samega zločina mora Evropski parlament obsoditi tudi sovraštvo in nasilje, za katera ni prostora v evropski politiki in evropski demokraciji. Gospod predsednik, prosim vas za minuto molka v spomin na Mareka Rosiaka, ki je umrl med službovanjem za Evropski parlament.

 
  
 

(Parlament je z minuto molka počastil spomin na umrlega.)

 
  
MPphoto
 

  Ria Oomen-Ruijten (PPE).(NL) Gospod predsednik, pravkar smo pokazali, kako dostojanstven je lahko Parlament. Vendar pa so me ob vstopu v to dvorano sprva nadlegovali ljudje, ki mislijo, da bi morali podpisati neke resolucije, tu pa me obkrožajo baloni, ki promovirajo neke spremembe. Gospod predsednik, takšno obnašanje po mojem mnenju škoduje dostojanstvu Parlamenta in prosila bi vas, da dvakrat premislite in preverite, kako bi lahko naše prostore spravili v red.

 
  
MPphoto
 

  Gerard Batten (EFD). – Gospod predsednik, vas lahko prosim, da sprejmete odlok? Vidimo, da so v dvorani razpostavljeni baloni. Ali lahko sprejmete odlok, ali je to dovoljeno ali ne? Če ni, ali jih lahko odstranimo? Če je, pa imamo s kolegi nekaj zelo ličnih balonov stranke UKIP škrlatne in rumene barve in bi jih naslednjič prinesli sem.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Spoštovani kolegi, danes bomo glasovali o tem zelo pomembnem vprašanju. To vprašanje je povezano z vašo demonstracijo tukaj. Prosim vas, da dovolite to demonstracijo do glasovanja, ki bo čez približno 40 minut. Prosim vas, da to storite. Je majhna gesta za vse nas. Na splošno vas podpiram, vendar vas prosim, da ne demonstrirate v dvorani.

(Aplavz)

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov