Predsednik . – Naslednja točka je razprava o vprašanju za ustni odgovor Svetu o partnerstvih za inovacije, ki so ga predložili Judith A. Merkies v imenu skupine S&D, Paul Rübig v imenu skupine PPE, Jorgo Chatzimarkakis v imenu skupine ALDE, Philippe Lamberts in Reinhard Bütikofer v imenu skupine Verts/ALE, Evžen Tošenovský v imenu skupine ECR in Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL (O-0158/2010 - B7-0560/2010).

  Judith A. Merkies, vlagateljica. – (NL) Gospod predsednik, 90 % ljudi misli, da nam bodo inovacije prinesle zeleno in konkurenčnejše gospodarstvo, in strinjamo se. Vendar pa očitno nujnost zadeve še ni povsem jasna, saj se je Evropski svet odločil, da ne bo razpravljal o Uniji inovacij vse do februarja in marca prihodnje leto.

Čemu? Ali so nujni, glavni družbeni izzivi morda že vsi rešeni? Ali so že bile rešene energetske težave, vprašanje surovin in problem staranja? Ne, niso bili, in zato moramo obravnavati in razpravljati o inovacijski strategiji kot nujni zadevi. Obstaja veliko vprašanj. Kaj točno so ta partnerstva za inovacije? Inovacijska strategija Komisije je jasna, vendar pa vprašanje ostaja nerešeno.

Tisto, kar je jasno, je to, da naj ne bi bilo novih – ali vsaj ne povsem novih – instrumentov, temveč prej boljši. Dolgoročna varnost je pomembna, vendar pa si v idealnem primeru želimo dobro delujoč instrument z vizijo do leta 2020. Kar je pomembno, je, da so partnerstva za inovacije čim bolj oprijemljiva in jasna, da imajo resničen vpliv, da so tehnološko nevtralna in blizu trga, in da imajo jasen rok; in da bodo vključevale vse pomembne partnerje in tudi industrijo, vlado, raziskovalne inštitute in predvsem državljane, ki so gonilna sila inovacij in njihovega uspeha.

Zelo dobro je, da se obstoječe prednosti nadgrajujejo „dejavnim in zdravim staranjem“ – dejansko prej zdravim življenjem kot pa zdravim staranjem – in zdi se, da se pravzaprav zdravo staranje začne s pojmovanjem. Vsa partnerstva mora odlikovati učinkovit in inteligenten pristop k naravnim virom, začeti pa morajo z najbolj perečimi problemi: energijo in izčrpavanje surovin. V zvezi s tem potrebujemo več inovacij.

To zahteva popolno zavezanost Sveta in vnemo; oboje je potrebno za delovanje inovacijske strategije. Umik nazaj za meje ne pride v poštev. Pri ekonomiji ne gre dejansko le za evro, bančni sektor ali Pakt za stabilnost in rast. Gre za delovna mesta v Evropi in boljši položaj Evrope v svetu, in kako naj to izvajamo, če ne prav z inovacijami?

  Amalia Sartori , vlagateljica. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, predlog Komisije v političnem dokumentu „Unija inovacij“, sprejetem 6. oktobra 2009, je sestavni del strategije Evropa 2020. Cilj pobude je zagotoviti močan, učinkovit in trajnosten odziv na glavne težave v naši družbi.

Poleg mnogih predlaganih ukrepov in različnih ciljev si je Komisija zadala, da bo poskusila privesti do prave Unije inovacij, enega izmed najbolj inovativnih elementov, ki ga predstavljajo tako imenovana „partnerstva za inovacije“. Da bi dosegli navedene cilje, je treba izbrati prava partnerstva. V ta namen je Komisija opredelila vrsto prednostnih izzivov, s katerimi se bo naša družba morala spopasti v prihodnjih letih in desetletjih. V zvezi s tem novim razvojem se je Parlament odločil izraziti svoje stališče v resoluciji, za katero poročevalka sem jaz v imenu skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Po strnjenih pogajanjih so vsi poročevalci različnih političnih skupin podpisali resolucijo, zato tu ni opaziti nobenih težav.

Zdi se mi pomembno, da poudaril, kako je pomemben je naš prispevek pri zagotavljanju, da bosta dve partnerstvi, ki bosta uvedeni po pilotni pobudi o zdravem staranju, obravnavali „pametna mesta“, tako da bodo lahko potekali številni futuristični poskusi v različnih evropskih mestih, da bi bili doseženi cilji 20/20/20 in z namenom, da se uresniči strategija na področju surovin za neenergetske namene, saj moramo zagotoviti konkreten odziv na velike in zapletene težave, ki pestijo družbo na tem področju.

V prihodnjih mesecih se bo notranja delovna skupina na Komisiji odločila glede podrobnosti, ki zadevajo upravljanje, financiranje, izbirna merila in proračun za pobude, ki bodo sprožene prek prvega partnerstva.

  Jorgo Chatzimarkakis, vlagatelj. – (DE) Gospod predsednik, kaj natančno je naloga evropske inovacijske politike? Kaj so naloge evropske raziskovalne politike? Če si zastavimo to vprašanje in če bi ga postavili državljanom na ulicah, ne bi dobili nobenega odgovora. To pa zato, ker ni jasno, kakšno dodano vrednost ustvarjajo evropske raziskave in evropske inovacije. Zato pozdravljamo dejstvo, da predlog komisarja Geoghegan-Quinn na začetku podaja opredelitev inovacij. Kaj so inovacije? Inovacije vključujejo ustvarjanje denarja, izdelka ali licence iz znanja. To je nekaj povsem novega. Zadovoljen sem, da Komisija stopa po tej poti. Vendar pa zdaj potrebujemo tudi pionirske projekte, ki jih bo razumel slehernik na ulici, tako da bodo davkoplačevalci EU razumeli, kaj počnemo na tem področju z njihovim denarjem. V zvezi s tem vidim veliko priložnost v vprašanju podaljšanja števila zdravih let za dve leti. To bi bil projekt, ki bi ga razumeli prav vsi. Zato sem zadovoljen, da je prvo predlagano partnerstvo za inovacije posvečeno prav doseganju tega cilja. Dve dodatni zdravi leti življenja – to bodo razumeli vsi in je tisto, kar bi morali storiti. Glede tega imate mojo podporo.

Vendar, rad bi poudaril, in gospa Merkies je to tudi že omenila, da si samo oglejmo že obstoječe instrumente, imamo Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), skupnosti znanja in inovacij (SZI), skupne tehnološke pobude (JTI), tako imenovan program za konkurenčnost in inovativnost – vse to so programi, ki so že obstajajo. Če dodamo še en program, potem se bomo s celotnim področjem težko spopadali. To je nekaj, česar ne smemo storiti. Namen partnerstev za inovacije je resničen prispevek k vnašanju reda v te razmere in k povezovanju vsega v enoten sistem. Zato bomo to sprejeli le, če bo vse jasnejše za davkoplačevalce. Vedno moramo poznati odgovor na vprašanje: kaj ustvarja evropsko dodano vrednost? Če bo to tako, boste uživali našo polno podporo.

  Evžen Tošenovský, vlagatelj. – (CS) Pobuda Komisije za oblikovanje pilotnega programa v okviru partnerstva za inovacije o „dejavnem in zdravem staranju“ je vsekakor zanimiv ukrep Komisije. Dejstvo, da je Komisija izbrala ta pilotni projekt, po mojem mnenju priča, kako pomemben je problem staranja za celotno Evropsko unijo. Za pilotni projekt je to zelo težka naloga, saj so metode zagotavljanja varnosti za starejše državljane zelo različne po vsej Evropski uniji. Razloge za to lahko poiščemo v različnih zgodovinskih razvojih posameznih držav in v različnih načinih, kako pristopajo k temu vprašanju. Zato bo za nas zanimivo videti, kako lahko Komisija poišče resnično inovativen pristop k reševanju tako zapletenega problema. Upam, da ta resolucija ne bo ostala zgolj v obliki splošnega opisa, temveč da bo v resnično pomoč na tem področju.

Dve nadaljnji vprašanji, ki zadevata partnerstva za inovacije, sta se porodili iz naših razprav s kolegi: pametna mesta in surovine. Z vidika sedanjih obetov in pričakovanih težav je bilo veliko utemeljitev za takšen pristop na področju surovin. Že zdaj in najverjetneje v prihodnjih letih bodo države članice pod hudim pritiskom, da zagotovijo oskrbo s surovinami. To se nanaša tako na energijo in industrijsko proizvodnjo. Obstaja cela vrsta težav v zvezi s surovinami in mnogi parlamentarni odbori jih redno obravnavajo. Zagotavljanje stalne oskrbe in iskanje novih virov surovin so temeljni pogoji za gospodarsko rast in za ohranjanje konkurenčnosti evropskih držav v prihodnosti. Seveda pa ima to povezan učinek na mnoga področja, vključno z družbenimi razmerami državljanov, ki živijo v posameznih evropskih državah. Predpisi, prilagojeni na razumen način, s poudarkom na varčevanju, kadar je govora o razpoložljivosti surovin, bodo vsekakor predstavljali zelo temeljne zadeve v prihodnosti.

  Marisa Matias, vlagateljica. – (PT) Danes smo tukaj zato, da razpravljamo o tem, kar je bilo predstavljeno kot ena izmed glavnih prednostnih nalog Komisije, in sicer o inovacijski politiki, ki končno dobiva obliko prek partnerstev za inovacije in tega pilotnega projekta o dejavnem in zdravem staranju, o katerem danes tukaj razpravljamo. Seveda je veliko vidikov, ki jih je šele treba dognati, zlasti ko je govora o pojasnjevanju in določanju prihodnjih projektov ter o opredeljevanju prednostnih nalog. Kdo bo na koncu določil prednostne naloge, in na podlagi katerih meril? Menim, da moramo podati nekaj odgovorov.

Vendar bi rada podala nekaj posebnih opažanj, zlasti v zvezi s prvim projektom o dejavnem in zdravem staranju, ki nam je bil predstavljen. Te pripombe zato nosijo pozitivno sporočilo, saj menim, da je pozitivno, da se osredotočimo na sloj prebivalstva, ki je še posebno ranljiv v Evropi, ki se vse bolj stara in je vse bolj prikrajšan.

Vendar bi rada k tem vprašanjem želela dodati še nekaj dodatnih, saj se mi zdi protislovno, da je bil predstavljen projekt na to temo, hkrati pa ne moremo podpreti te inovacije. Kako jo bomo podprli? Kaj bo predstavljalo osnovo zanjo? Ali je katera koli inovacija izvedljiva v teh razmerah, ko smo priča nenehnemu in načrtnemu napadu na socialno državo, krčenju dostopa do zdravstvene oskrbe, načrtnemu krčenju storitev ter stalnemu prerazporejanju na tem področju?

Naslov sporočila, ki je bilo predstavljeno, „Unija inovacij“ za več delovnih mest, boljšo kakovost življenja in boljšo družbo, je velikopotezen. Dejala bi celo, da osebno nimam nič proti, če ga podpišemo, vendar pa moramo priznati, da je v nasprotju z nedavno prakso v državah članicah z njihovimi krčenji in varčevalnimi ukrepi. Prepričana sem, da lahko imamo trajnostne inovacije le, če imamo stroge, trajnostne in zahtevne javne politike. Sicer bo to samo ponesrečen poskus, pri katerem ne bomo imeli kaj dosti pokazati in ponuditi javnosti.

  Benoît Cerexhe, predsednik Sveta. – (FR) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, pozdravljam priložnost, ki smo je deležni, da lahko z vami razpravljam o vodilni pobudi Uniji inovacij in zlasti o novem konceptu evropskih partnerstev za inovacije, ki je vsekakor ključen element sporočila, ki ga je Komisija predstavila v začetku oktobra.

Seveda je Svet na tej stopnji še vedno zaposlen s preučevanjem vprašanja, in pripravljajo se sklepi za zasedanje našega Sveta za konkurenčnost 26. novembra.

Kot se boste spomnili, je Evropski svet 17. junija dokončal strategijo Evropa 2020 in eden od glavnih ciljev, opredeljenih v tem okviru, vključuje, citiram, „izboljšanje pogojev za raziskave in razvoj“, zlasti z namenom, povečati celotni delež javnih in zasebnih vlaganj v tem sektorju na 3 % BDP. Osebno menim, da bi si težko predstavljali doseči manj kot 3 %, ki so že del lizbonske strategije, in zdaj gre za to, da si zagotovimo sredstva za doseganje tega cilja.

Vodilna pobuda Unija inovacij, ki jo je predstavila Komisija, sledi temu glavnemu cilju, in belgijsko predsedstvo je skušalo pravočasno obravnavati to pomembno vprašanje. Naš Svet je julija prvič neuradno razpravljal o tej zadevi, tej je sledila uradna razprava 12. oktobra, in ta razprava je predsedstvu omogočila, da je predložil nekaj osnutkov sklepov Sveta, ki se zdaj preučujejo in ki so, kot sem že dejal, na dnevnem redu našega Sveta za konkurenčnost, ki bo zasedal 25. in 26. novembra. Poudaril bi, da je predsedstvo zagotovilo, da bodo „raziskovalni“ in „industrijski“ sektorji tesno sodelovali v zvezi s tem vprašanjem, in to zdaj prinaša izvrstne rezultate – dejansko smo zasedali na skupnem Svetu julija, ki bi moral pripeljati do skupnih sklepov konec novembra.

Poleg tega bo sporočilo Komisije pa tudi delo Sveta za konkurenčnost zagotovilo gradiva za pripravo razprave o raziskavah in inovacijah, ki bo potekala na Evropskem svetu konec leta.

Zato boste razumeli, da moram kot predsednik Sveta za konkurenčnost, medtem ko čakam na strateško spodbudo voditeljev držav ali vlad, biti nekoliko previden pri svojih izjavah. Kljub temu pa mi dovolite, da poudarim, da tema inovacij, ali bolje trikotnih znanja v širšem smislu (izobraževanje–raziskave–inovacije), očitno ni povsem nova, niti za Svet niti za Parlament.

V Svetu se ta tema redno pojavlja na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost v okviru splošnega poglavja o evropskem raziskovalnem prostoru. Zlasti imam v mislih Vizijo 2020 za evropski raziskovalni prostor z zasedanja Sveta decembra 2008 in nedavne sklepe Sveta z naslovom „Ustvarjanje inovativne Evrope“, ki so bili sprejeti maja pod španskim predsedstvom. Čeprav to ni izčrpen seznam, bom omenil tudi nekaj glavnih usmeritev delovanja z vidika Sveta.

Prvič, vse pobude bi morale se morale ukvarjati z vsemi vrstami inovacij v javnih in zasebnih sektorjih.

Drugič, moramo položiti temelje za učinkovitejše proračunske postavke za raziskave, razvoj in inovacije.

Tretjič, javna naročila imajo potencial, da podprejo inovacije v obliki inovativnih izdelkov, procesov in storitev, pa čeprav ta ostaja v veliki meri neizkoriščen.

Četrtič, netehnološke inovacije, vključno z oblikovanjem, storitvami in kulturno ustvarjalnostjo, so tudi pomembni dejavniki.

Petič, uporaba raziskovalnih dosežkov zahteva učinkovito upravljanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, pa tudi učinkovito razširjanje znanstvenih in tehnoloških inovacij.

In za konec, politike in programi na področju raziskav in razvoja, pa tudi vsi povezani instrumenti, bi bilo treba poenostaviti in racionalizirati, kot je bilo danes ponovno poudarjeno. Zadovoljen sem, da sem danes tukaj priča širokemu zbliževanju stališč s stališčem Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, ki je predstavljen v poročilu gospe Carvalho. Partnerstva za inovacije ne bi smela privesti do dodatne zapletenosti, temveč bi morala namesto tega biti del postopka poenostavitve.

Regionalna razsežnost je prav tako bistvena za inovacije. V zvezi s tem bi evropska inovacijska politika morala zagotoviti, da so tisti, ki so inovativni, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, deležni ustrezne podpore tudi na regionalni ravni.

Človeški dejavnih predstavlja jedro raziskav in inovacij. Evropa mora razviti boljšo sposobnost, da obdrži raziskovalce in pritegne nadarjene iz tretjih držav.

Po tem splošnem preudarku pa bi zdaj rad odgovoril na štiri bolj določna vprašanja, ki ste jih postavili.

V zvezi s številom tem za partnerstva za razvoj se zdi, da Svet, čeprav še ni dosegel odločitve, izkazal, bolj ali manj soglaša glede dejstva, da moramo začeti z izvajanjem pilotnega sistema. Dejansko Komisija predlaga začetek izvajanja tega pilotnega sistema o staranju v začetku leta 2011. Poleg tega sporočilo Komisije omenja celo vrsto drugih tem, za katere bi bila pripravljena podati predloge leta 2011, in nekateri med vami ste omenili kaj nekaj teh tem. Že po opredelitvi se lahko pilotni sistem začne poskusno izvajati in brez potrebnega čakanja, da bodo vsi pogoji vnaprej določeni.

Izbor tem za prihodnja partnerstva je eno od glavnih vprašanj, o katerih razpravljamo v Svetu, in v tem okviru bi želel omeniti pobudo, ki jo je Svet sprožil leta 2008, za skupno načrtovanje raziskav v Evropi v odgovor na glavne družbene izzive. Takrat so bila merila, ki bodo vsekakor uporabna v okviru partnerstev za inovacije, že določena: obseg izzivov na evropski ravni, resnična zavezanost zainteresiranih strani, evropska dodana vrednost in možnost, da te rezultate raziskav obrnemo v korist evropskih državljanov in evropske konkurenčnosti. Zato vidim široko zbliževanje prejšnjih smernic Sveta s splošnimi pogoji, ki jih predlaga Komisija v svojem sporočilu.

Poleg tega pa so v razpravi, ki smo jo imeli na tej stopnji, moji kolegi pogosto poudarjali potrebo po pristopu od spodaj navzgor, zlasti da bi opredelili teme, spodbujali preproste in jasne sisteme, da bi izpolnili potrebo po sodelovanju z zasebnim sektorjem, še posebno z malimi in srednje velikimi podjetji, in da bi izboljšali učinkovitost obstoječih finančnih instrumentov.

Zdaj se bom dotaknil časovnega razporeda in načel upravljanja, ki bodo verjetno predstavljali najpomembnejša in najobčutljivejša vprašanja. Ključne besede bodo nedvomno „dodana vrednost“, „doslednost“, „prožnost“ in „enostavnost“. Nikjer ne sme biti omenjen vnaprej določen enotni model. Dane so bile številne pobude za izpopolnjevanje konceptov, vključno s seminarjem, ki ga je pred nekaj dnevi, 27. oktobra, organiziralo belgijsko predsedstvo v sodelovanju s Finsko in Komisijo, in kar zadeva časovni razpored, je stališče nujnosti dobro in resnično prisotno v strategiji Evropa 2020. Posledično je ta nujnost zajeta tudi v pobudah, ki izhajajo iz nje. V ta namen je Komisija podala nekaj velikopoteznih predlogov, vendar pa so naša sredstva omejena, in medtem ko ostajajo velikopotezni, moramo zagotoviti, da lahko proces obvladamo in pravočasno pridemo do spoznanj.

Gospod predsednik, gospel in gospodje, končal bom s tem stališčem boljšega upravljanja partnerstev na nacionalni ravni. To vprašanje je eno od mnogih preudarkov v zvezi z upravljanjem partnerstev, za katere ne obstaja vnaprej določen model, še manj pa enoten model. Dejansko pa je treba upoštevati različne razmere od ene države članice do druge. Treba je vključiti vse zainteresirane strani iz različnih držav članic: zainteresirane strani na evropski, nacionalnih in regionalnih ravneh, vključno z javnim in zasebnim sektorjem.

Gospod predsednik, spoštovani poslanci, prepričan sem, da raziskave in inovacije za Evropo niso možnost, temveč nujnost, če hočemo dolgoročno rešitev, ki ščiti naš socialni model in trajnost našega okolja. Zato pozdravljam neomajno skrb Parlamenta za te zadeve in predvsem prvi govor v teh razpravi o načrtu za inovacije. Menim, da je vaš prispevek še toliko pomembnejši, saj sedanji okvir države članice sili v težke odločitve, pri katerih sem prepričan, da je bistveno zaščititi raziskave in razvoj kot naložbo b prihodnost, in lahko vam zagotovim, da bom seznanil Svet z vsebino te razprave in da vam bom na voljo.

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – (DE) Gospod predsednik, želel sem vas vprašati, ali bo čas za govor Sveta pozneje zvečer daljši. Menim, da je od predsednika Sveta precej nevljudno, da govori dvakrat dlje od gospoda Barrosa in gospoda Van Rompuya skupaj, čeprav vemo, da moramo razpravljati še o drugih pomembnih točkah. Morda bi lahko bil malo bolj jedrnat.

  Ioannis A. Tsoukalas, v imenu skupine PPE. – (EL) Gospod predsednik, vašo pozornost bi rad usmeril na veliko priložnost, ki nam jo nudijo partnerstva za inovacije za nujno potreben gospodarski in družbeni razvoj Evropske unije, in na resno nevarnost, ki obstaja, saj bi lahko nepravilna uporaba tega orodja še bolj povečala inovacijsko in razvojno ločnico med državami članicami Evropske unije.

Še zlasti imam v mislih težke gospodarske razmere, ki prevladujejo v številnih državah članicah EU, začenši z mojo državo, in rad bi podal enako pripombo kot moja spoštovana prijateljic, gospa Matias. Številne države v južni Evropi in drugod so v hudi gospodarski stiski, ko Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija zahtevajo ogromna zmanjšanja povsod v vsej državni porabi in več ali manj opuščajo javne naložbe in raziskave. V takšnih razmerah se bo očitno zmanjševalo tehnološki razvoj in inovacije, sploh glede na to, da se zdi, da so te zadnje na seznamu prednostnih nalog v načrtih reševanja nacionalnih vlad.

Vsesplošnim zmanjšanjem, ki so naložena tem državam, se je pridružil beg možganov, s specializiranim osebjem, ki se seli, in nezadostno financiranje za univerze in raziskovalne centre, kar pomeni, da je trikotnik znanja, ki smo ga omenjali prej, vse prej kot enakokrak trikotnik.

To se slabša še z dejanskimi okoliščinami, z dejansko uspešnostjo evropskih univerz. Na primer, po podatkih britanskega tednika Times Higher Education Supplement, objavljenih pred nekaj dnevi, je 82 od 200 vodilnih univerz na svetu evropskih univerz, od katerih jih je 80 v severnih državah in le 2 univerzi na jugu, v Španiji.

Evropsko komisijo, Evropsko unijo in Evropski parlament bi rad vprašal, kako nameravajo obravnavati nastajajoč razkorak med inovacijami severne Evrope in južne Evrope.

  Teresa Riera Madurell, v imenu skupine S&D. – (ES) Gospod predsednik, drži, da je Komisija začela z izvajanjem predloga za Unijo inovacij sočasno s svojim predlogom o industrijski politiki, saj mora Evropska unija zato, da bi zagotovila inteligentno in trajnostno rast, ki jo ustvarjata zaposlovanje in konkurenčnost, vsekakor izboljšati svoje zmogljivosti za inovacije.

Na podlagi tega prepričanja je naša skupin prevzela odgovornost za obe pobudi. Kot koordinatorka sem prepričana, da bo s sodelovanju vseh Parlament pomagal pri iskanju rešitev za te nove izzive: rešitev, ki ohranjajo ravnovesje med gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vprašanji, da bi se pomaknili k bolj zeleni, inteligentnejši Evropi z večjo socialno kohezijo.

Ta prispevek se začenja danes s to resolucijo, ki kaže, še preden se Svet odloči, katera vprašanja je treba reševati kot prednostna, kot je denimo sodelovanje na področju inovacij, in tudi poudarja dejstvo, da bo uspeh odvisen od naše sposobnosti vključevanja inovativnih podjetij, pa tudi univerz in raziskovalnih centrov.

  Zbigniew Ziobro, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, Evropa se mora razvijati, in inovacije so najboljša pot za premagovanje sedanje krize. Pomemben dejavnik za začetek tvornih sprememb je napoved povečanja finančnih sredstev za naložbe v raziskave in razvoj za 3 % BDP Unije. Poleg prožnih pravnih pravil za ustanavljanje podjetij, davčnih spodbud in enostavnejših postopkov so zlasti finančni dejavniki tisti, ki bodo glavna gonilna sila razvoja.

Brez zunanje pomoči podjetja sama ne bi zmogla financirati dragih raziskav, za katere bi bila potrebna leta, da se zaključijo. Vendar pa obstaja določena težava – samo denar, zagotovljen iz proračuna Evropske unije pogosto ni dovolj, in podjetja so prisiljena vložiti ogromne vsote v svoje lastne raziskave. Zaradi tega podjetja iz srednje in vzhodne Evrope niso v zmagovalnem položaju. Brez lastnih sredstev ne morejo pridobiti denarja iz državnega proračuna niti ne morejo zaprositi za denar EU. Ta položaj, ki ga lahko opazimo tudi na drugih področjih, povzroča kopičenje sredstev v bogatih regijah Evropske unije in povečuje nesorazmerja na področju raziskav in razvoja.

Predsednik Evropske komisije je dejal, da „brez solidarnosti Evropska unija ne bi obstajala“. To torej daje pojasnilo na moje vprašanje: kako namerava Komisija krepiti inovacije v novih državah članicah Unije? Ali se lahko zanašajo na večja finančna sredstva, ki jim bodo omogočila, da bodo hitreje dohitela države članice stare Unije?

  Hermann Winkler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, z Unijo inovacij se Evropska unija premika v pravo smer. Z zadovoljstvom sem prebral, da je Evropska komisija pristala na mnoge zahteve iz poročila o inovacijah iz septembra 2010, ki ga je sprejel Odbor za industrijo, raziskave in energetiko. Strinjamo se, da mora Evropska unija svoj potencial za inovacije v prihodnosti dosti bolje izkoristiti, nenazadnje zato, da bi ostala v koraku z državami, ki so močne v smislu inovacij, kot so denimo ZDA in Japonska, in tudi z gospodarstvi v vzponu kot je Kitajska. Vendar pa bo Unija inovacij uspešna le, če jo bodo skupaj izvajale tako države članice kot regije. V ta namen namerava Komisija med drugim uporabiti partnerstva za inovacije, o katerih zdaj poteka razprava in ki so tema vprašanja vseh skupin.

Vendar pa bi vas v povezavi s tem rad opozoril pred ponovnim podvajanjem struktur. Zamisel o partnerstvih za inovacije še ni povsem jasno začrtana. Izjave Sveta prav tako niso pripomogle k dokončni pojasnitvi. Vendar pa je zamisel o partnerstvih za inovacije nedvomno podobna že obstoječim instrumentom, kot so denimo tehnološke platforme sedmega okvirnega programa za razvoj in skupnosti znanja in inovacij (SZI) znotraj okvira Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Rad bi poudaril, da moramo v zvezi s tem vsekakor zagotoviti, da bodo vzpostavljene in uporabljene sinergije in da bomo zavzeli enoten pristop.

  António Fernando Correia De Campos (S&D). – (PT) Pozdravljamo prizadevanja Komisije, da uvrsti raziskave in inovacije na vrh politične agende. Priča smo celoviti strategiji, s katero bo evropski inovacijski ekosistem koristil trajnostnemu gospodarstvu na učinkovitejši in produktivnejši način. Evropska partnerstva za inovacije so se porodile kot instrument in glavni izzivi, zaradi katerih so ta organizirana, so dovolj široki, ne da bi bili sporni. Vendar pa ostaja nejasno, kako bodo opredeljene stranske prednostne naloge, in tudi kako bo določeno prevladovanje vsake discipline znotraj teh. Koliko preglednosti lahko pričakujemo, da bodo zainteresirane sodelovale? Kako se bo posredovalo v primeru navzkrižja interesov? Kakšno vlogo bodo igrale Komisija, države članice in regije? Kako bo zagotovljena odgovornost znotraj zapletene strukture? Kakšne finančne razsežnosti bodo imela ta partnerstva? Gospod predsednik, Komisija in Svet morata zagotoviti odličnost na področju izvajanja, ki ni zagotovljena z zgolj nekaj meseci pilotnega preskušanja, predvidenega za prvo partnerstvo.

  Cristina Gutiérrez-Cortines (PPE). – (ES) Gospod predsednik, rada bi pozdravila dejstvo, da imamo inovacije, pozornost, ki jo namenjamo inovacijam, in tudi partnerstvo, vendar pa bi rada tudi povedala, da ne vemo, kaj je to, o čemer govorimo. Govorimo o pobudi, a nihče nam ni povedal ničesar o njeni vsebini, o njeni formuli ali o njenem modelu.

Predlagala bi, da najprej, če želimo biti učinkoviti, kot so dejali nekateri kolegi poslanci v tem parlamentu, pregledamo rezultate, kaj se je zgodilo z inštituti za evropsko usposabljanje in informacije (IETI), s partnerstvi in platformami. Zdaj, ko že imamo izkušnje s sedmim okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj, moramo te zadeve nepristransko oceniti, ob pomoči zunanje ocene, osredotočeni na rezultate.

Denimo v primerih nekaterih IETI smo videli, da so jih na koncu obvladovala velika podjetja, in ponovno so bila mala podjetja prezrta.

Predlagala bi, da poiščemo politike in formule za inovacije, da bi videli, kako lahko pomagamo malim podjetjem do vključevanja, morda včasih prek vmesnih organov, ki jim lahko pomagajo plačati projekte in jih izpeljati. Vendar ne moremo nadaljevati brez malih podjetij.

Drugič, moramo preučiti potrebo po inovacijah v upravi, z drugimi besedami, inovacije v upravljanju inovacij. To pa zato, ker trg vodi inovacije, in uprava ni vajena slediti trgu, ki deluje bistveno hitreje.

Zato moramo veliko bolj krepiti zmogljivosti, biti moramo inovativni na področju krepitve zmogljivosti in uprave za raziskave, da bi bili kos raziskavam in pomagali podjetjem, da se lotijo dela v zvezi s tem težkim in zapletenim podvigom za prihodnost. Seveda pa moramo vključiti tudi bančni sistem v smislu zadevnega tveganja, ki ga ne sme prevzeti samo evropski narod.

  Silvia-Adriana Ţicău (S&D). – (RO) Člen 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da ima vsakdo pravico prosto se udeleževati kulturnega življenja svoje skupnosti, uživati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti deležen koristi, ki iz tega izhajajo. Evropske raziskave morajo najti rešitve za glavne izzive, s katerimi se spopada družba: staranje prebivalstva, podnebne spremembe, oskrba z energijo in energetska učinkovitost, pomanjkanje surovin in trajnost gospodarskega i družbenega razvoja.

Da bi Evropski uniji omogočili razviti svoje inovativnost, ki je bistvena za njeno konkurenčnost, moramo razviti in vzpostaviti sovisnost med inovacijsko in industrijsko politiko EU. Samo z razvojem proizvodnih zmogljivosti in posledično z ustvarjanjem delovnih mest po EU bomo lahko dolgoročno ohranili in razvili inovativnost EU. Obenem pa je vpliv inovacij na družbo odvisen od obsega, v katerem se širijo koristi znanstvenih dosežkov. Prepričana sem, da za Evropsko unijo inovacij potrebujemo novo partnerstvo, ki bo podpiralo izobraževanje in dostop državljanov do koristi znanstvenega napredka.

  Danuta Maria Hübner (PPE). – Gospod predsednik, veliko je bilo povedanega o inovacijah v preteklih letih. Postale so simbol političnega instrumenta, ki lahko reši vse naše težave, tako da imamo ogromna pričakovanja in moramo ukrepati. Vendar pa je napočil čas, da postanemo bolj pragmatični.

Nedvomno lahko inovacije igrajo temeljno pri ponovni oživitvi rasti v evropskem gospodarstvu, a da se bo to zgodilo, potrebujemo konkretna, močna in skupna javno–zasebna prizadevanja. Cilj teh prizadevanj bi moralo biti izboljšanje okvirnih pogojev in dostopa do financiranja in preusmeritev inovacijske politike. Vendar kar je zdaj najpomembnejše, je čas, in moramo se premakniti hitro in odločno od ambicije k dejanjem z opredelitvijo in odpravo dejavnikov, ki še vedno ovirajo inovacije v Evropi, a predvsem z oblikovanjem učinkovitih novih instrumentov politike.

Evropska partnerstva za inovacije so lahko takšen instrument, in po možnosti celo odličen. Nujno bi morali ukrepati, da bi uresničili prvo evropsko partnerstvo za inovacije, in naš pristop bi moral biti „learning by doing“ [učenje z vajo] in uporabljati bi morali dobre prakse, ki so na voljo v Evropi.

Danes se inovacije ponavadi porajajo znotraj dobro delujočega sistema inovacij, v katerih regije igrajo ključno vlogo. To pomeni, da lahko pospešimo premik h gospodarstvu, ki temelji na inovacijah, s popolnim izkoriščanjem potenciala sedanjih naložb kohezijske politike v inovacije, ki znaša 85 milijard EUR, pa tudi njene prihodnje zaveze k pametni rasti po letu 2013. Kohezijska politika lahko omogoči uspeh inovacij po vseh državah članicah in regijah.

  Zigmantas Balčytis (S&D). – (LT) Inovacijska politika in uresničitev tehnoloških dosežkov bi morali postati odločilen dejavnik ne le pri izvajanju strategije EU 2020, temveč tudi za prihodnjo rast in konkurenčnost same Unije. Izvajanje skoraj vseh političnih področij Evropske unije, kot so povečanje energetske učinkovitosti, vzpostavljanje gospodarstva, ki manj onesnažuje, zmanjševanje negativnega vpliva podnebnih sprememb in zagotavljanje socialne blaginje in ustvarjanja delovnih mest, je neposredno odvisno od učinkovitosti načina, na katerega izvajamo inovacijsko politiko. Evropa potrebuje celovito inovacijsko politiko, ki je lahko uspešna le, če je mogoče zagotoviti učinkovito usklajeno sodelovanje na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Prepričan sem, da je evropsko partnerstvo za inovacije glavni korak k bolj usklajeni inovacijski politiki, ki bi omogočila doseganje boljših rezultatov na področju konkurenčnosti, in bi prispeval k hitrejšemu napredku celotne Skupnosti v prihodnosti.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v času oslabljenih javnih finance bi lahko naložbe v inovacije predstavljale temeljni kamen Evrope za izhod iz krize.

V preteklosti je Evropa igrala vodilno vlogo na področju inovacij. Dejansko so se mnoge inovacije, ki so spremenile svet, začele na naši celini, tako kot denimo prenosni telefon. Velik tehnološki potencial in človeški viri Evrope bi se morali v celoti izkoristiti prek močnejšega usklajevanja med Evropsko unijo in državami članicami, da bi se izognili podvajanju in optimizirali naložbe. Moramo sprejeti bolj strateški in usklajen pristop k inovacijam, za katere so tehnološka partnerstva sijajno orodje.

Svet bi rad vprašal, kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bi postala partnerstva bolj razgibana in kako lahko partnerstva postanejo odskočna deska za realno gospodarstvo.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nedvomno se zdaj spopadamo z velikim izzivom in nujno moramo poiskati nove načine reševanja vseh teh težav.

Pred nekaj tedni sem imel čast, da sem tukaj predsedoval uvedbi inovacijskega barometra GE, znotraj katerega je potekala raziskava z različnimi zainteresiranimi stranmi. Pojavili sta se dve točki: 90 % vprašanih je prepričanih, da so inovacije glavni vzvod boljšega, konkurenčnejšega in bolj zelenega gospodarstva; 83 % vprašanih je prepričanih, da so javno–zasebna partnerstva bistvena za razvoj bolj inovativne Evrope.

Večina ljudi bi se s tem strinjala, zato pozdravljamo to razpravo. Prav tega dne sem gostil kosilo s člani Sveta, Komisije in poslanci in se pogovarjal ravno o temi partnerstev za inovacije. Kot je bilo rečeno, so ključ do prihodnosti, če želimo doseči svoje cilje v okviru strategije 2020 – 3 % BDP in so predvsem tvegani kapital, ki je prav tako bistven.

  Ioan Enciu (S&D). – (RO) Rad bi pozdravil predlog Komisije o uvedbi prvega evropskega partnerstva za inovacije. Da bi lahko vse države članice vključili v inovacije, bi morala EU prevzeti dejavnejšo vlogo pri usmerjanju toka naložb, ki so potrebne za boj proti neravnovesjem med državami članicami v smislu sredstev za podporo infrastrukture in upravljanja. Prepričan sem, da je treba posebno pozornost posvetiti projektom regionalnega razvoja. Partnerstva za inovacije bi se morala osredotočiti tudi na ta cilj. Pozornost moramo posvetiti zagotavljanju visoke ravni kohezije med strukturnimi skladi EU, javnimi financami v državah članicah in zasebnimi prispevki.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). – (FI) Gospod predsednik, inovacije so postale današnje modno izrazje: nekakšna čarobna paličica. Ne smemo pa pozabiti, da to ne zagotavlja takojšnjega olajšanja v sedanjih razmerah. Prenos novih izumov na trg traja v povprečju deset let in stroški izumljanja novih izdelkov ter vztrajanja, da jih pripeljemo do zaključne faze, so precej narasli.

To pomeni, da moramo v Evropi resnično vlagati v skupne raziskave in notranji trg, in si ne obetati zlahka pridobljenih rezultatov. Inovacije bodo prišle sčasoma. Če so raziskave zagotovljene z ustreznimi sredstvi in raziskovalcem pustimo, da z njimi nadaljujejo, bo to obrodilo sadove, vendar pa ni čarobne paličice.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Izziv tukaj je, da mora biti ta pobuda, „Unija inovacij“, ki jo Komisija imenuje vodilna pobuda, več kot samo to; ne sme biti samo ničeva zastava za volivce, temveč bi morala biti raje vključena v pristno politiko razvoja in družbenega napredka, kjer so inovacije pomemben instrument, če je deležen pravilne podpore, vključno v finančnem smislu in v bistvenih javnih politikah.

Vse od začetka je pilotni projekt na področju dejavnega in zdravega staranja dober primer tega, kar imam v mislih. Pomemben učinek bo imel samo, če ga bodo spremljale javne politike, ki zagotavljajo dostop do dobrega, kakovostnega javnega zdravstvenega varstva, ki je dostopen vsem, dostojnih pokojnin, socialnega varstva in opreme ter podpornih storitev za starejše, da bi jim zagotovili dostojno življenje. Brez tega pa projekt ne bo nič drugega kot ponesrečen poskus sredi neoliberalnih politik, tako imenovanih varčevalnih ukrepov, ki ovirajo raziskave in kakovost življenja ljudi, zlasti starejših. Zastavlja se vprašanje: kaj bo Komisija storila v zagotovilo, da ta pobuda ne bo zgolj ponesrečen poskus?

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Trajnostno, pametno, vključujoče gospodarstvo se doseže s spodbujanjem raziskav in inovacij, da bi se uresničili strateški cilji EU 2020. Pobude na tem področju morajo priti z vseh ravni, vključno v okviru čezmejnega sodelovanja z drugimi regijami EU.

Želim poudariti pomen pristopa k inovacijam od spodaj navzgor. Inovativne rešitve, ki jih ponujajo izobraževalne ustanove ali podjetja, je težko uresničiti zaradi pomanjkanja informacij ali finančnih omejitev. Regionalna oblast lahko poveča prepoznavnost teh „spečih inovatorjev“, kot so bili poimenovani, in jih s pomočjo kohezijske politike podpre prek programov pomoči in partnerskih programov. Cilj partnerstev je lahko izboljšanje uspešnosti inovacij, krepitev odnosov med pobudniki in upravičenci ter spodbujanje dobre prakse na tem področju.

Med obiskom Odbora za regionalni razvoj v Romuniji prejšnji teden so nam predstavili raziskovalne in inovacijske projekte, ki so jih oblikovale izobraževalne ustanove zahodne regije, katero zastopam. Uspeh teh pobud se dejansko doseže z oblikovanjem uspešnih partnerstev.

  Benoît Cerexhe, predsedujoči Svetu. – (FR) Gospod predsednik, iskreno se želim zahvaliti Parlamentu, ker je pokazal zanimanje za to vprašanje inovacij. Vaša podpora je povsem bistvena za nujno in takojšnjo izvedbo tega načrta za inovacije, da se bomo lažje spopadali z notranjimi izzivi ter izboljšali našo zunanjo konkurenčnost.

Menim, da je bilo predsedstvo pri svojem delu v hudi časovni stiski, saj je Komisija predložila svoj predlog 6. oktobra 2010, zdaj pa pripravljamo naše sklepe za sejo Sveta, ki bo 26. novembra. Vsi vemo, da so raziskave in inovacije ključnega pomena, zlasti če se hočemo izvleči iz krize.

Glede izbire partnerstev sem poudaril pomen prve teme kot pilotnega projekta, katerega namen je ugotoviti izvedljivost modela, in menim, da je ta prvi pilotni projekt resnično sposoben pridobiti javno podporo v Evropi, kakor je bilo že povedano.

Glede drugih možnih področij jih je Komisija omenila okoli ducat, pristop v Svetu pa dejansko poudarja potrebo po vključujočem pristopu od spodaj navzgor z zelo jasnimi in zelo določenimi zagotovili Sveta, da ne bo prišlo do podvajanja, težavnostnih plasti ali dodatnih programov. Zagotovo ne. To bi bilo v nasprotju z našim ciljem poenostavljanja.

Glede proračunskih težav vemo, da so raziskovalni proračuni pod pritiskom; menim, da bi morala biti naša skupna prednostna naloga vrzel med severom in jugom, ki je bila že izpostavljena, in tudi odličnost. Te bi se morale odražati v sinergijah med evropskimi instrumenti, zlasti med okvirnim programom in strukturnimi skladi.

Nazadnje, v Svetu se seveda močno zavedamo dejstva, da majhna in srednje velika podjetja potrebujejo več podpore. Do prejšnjega okvirnega programa niso imele zadostnega dostopa in zato po naših najboljših močeh poskušamo majlim in srednje velikim podjetjem zagotoviti lažji dostop do financiranja in okvirnih pogojev.

  Predsednik. Prejel sem štiri predloge resolucije⁽¹⁾, predložene v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 11. Novembra 2010.<BRK>