Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2059(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0275/2010

Razprave :

PV 25/11/2010 - 4
CRE 25/11/2010 - 4

Glasovanja :

PV 25/11/2010 - 8.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0435

Dobesedni zapisi razprav
Četrtek, 25. november 2010 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

4. Letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2009 - Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi št. 676/2008/RT (skladno s členom 205(2), 1. del) - 26. letno poročilo o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2008) (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je skupna razprava o poročilih o evropskem varuhu človekovih pravic in uporabi prava Skupnosti:

– poročilo gospe Nedelčeve v imenu Odbora za peticije o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2009 (2010/2059 (INI)) (A7-0275/2010);

– poročilo gospe Paliadeli v imenu Odbora za peticije o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic po osnutku priporočila Evropski komisiji v pritožbi št. 676/2008 RT (2010/2086(INI)) (A7-0293/2010) in

– poročilo gospe Lichtenberger v imenu Odbora za pravne zadeve o 26. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2008) (KOM(2009)06752010/2076(INI)) (A7-0291/2010).

 
  
MPphoto
 

  Marija Nedelčeva, poročevalka. – (FR) Gospod predsednik, gospod Diamanduros, komisar, gospe in gospodje, menim, da ima poslanstvo evropskega varuha človekovih pravic dva cilja.

Prvi je pravni cilj, katerega namen je zagotoviti, da evropske institucije spoštujejo temeljno pravico do dobrega upravljanja. Zagotovitev spoštovanja te pravice je srž funkcije varuha človekovih pravic. Za nas je ta trenutek ključnega pomena v smislu, da Lizbonska pogodba, ki zdaj vključuje tudi Evropsko listino o temeljnih pravicah, to pravico v členu 41 opredeljuje kot pravno zavezujočo. Varuh človekovih pravic ima zdaj torej zakonsko podlago, ki se je po mojem mnenju s tem še okrepila, za pravilno izvajanje svojih dejavnosti.

Da doseže omenjeni cilj popolnega spoštovanja dobrega upravljanja, mora biti varuh človekovih pravic v sodelovanju z institucijami neomajen. Pri tem so posebna poročila zelo uporabno orodje. Varuhu človekovih pravic omogočajo, da s prstom pokaže na očitne primere slabega upravljanja, zatem ko so bila že vsa sredstva reševanja sporov izčrpana. V zvezi s tem je zadeva Porsche zelo pomembna. Če mi dovolite, bi pohvalila odločnost gospoda Diamandurosa v prizadevanjih, da pridobi informacije, ki jih povsem upravičeno lahko zahteva.

Drugi cilj je moralni. Varuh človekovih pravic mora spodbujati kulturo storitve, kar ni izrecno omenjeno v pogodbah, vendar pa nedvomno sodi k zavezam, ki veljajo za institucije. Da se takšna kultura storitve zagotovo uvede, pa sta potrebni dve stvari. Prvič, varuh človekovih pravic mora ves čas spodbujati sporazumne rešitve, kar dejansko tudi počne že vrsto let. Naj ponovim, da se 56 % pritožb reši sporazumno.

Še naprej si mora prizadevati na področju komunikacije, da se evropski državljani seznanijo s svojimi pravicami, ter v zvezi z obstoječimi postopki za zagotavljanje spoštovanja teh pravic. V zvezi s tem uvedba interaktivnega vodnika predstavlja pomemben korak naprej in verjamem, da vam je veliko naših državljanov hvaležnih za to.

Povzetek dejavnosti varuha človekovih pravic v letu 2009 je v celoti pozitiven, in to sem poskušala odraziti tudi v svojem poročilu. Vključila pa sem tudi vrsto priporočil. Prvič, menim, da je nujno okrepiti povezave z nacionalnimi parlamenti in nacionalnimi varuhi človekovih pravic. Ukrepanje v Bruslju brez povezovanja na nacionalni ravni je precej manj učinkovito. Zato prosim evropskega varuha človekovih pravic, naj bolj spodbuja nacionalne varuhe človekovih pravic, da redno izmenjujejo svoja stališča z nacionalnimi parlamenti po vzoru izmenjave mnenj med evropskim varuhom človekovih pravic in nami v Evropskem parlamentu.

Evropska mreža varuhov človekovih pravic je pri tem pomembno orodje. Menim, da je tu izmenjava informacij in dobrih praks bistvenega pomena. Ponovno želim izpostaviti, kako pomembno je uvesti skupni intranetni portal, da si bodo varuhi človekovih pravic izmenjevali vse te informacije.

Gospod predsednik, državljan mora biti v središču našega delovanja. Preglednost, bližina, dobro upravljanje, kultura storitve – to so ključne besede. Ta bližina pa velja tudi za našo institucijo. Zato bi še enkrat pohvalila gospoda Diamandurosa, da si prizadeva za ohranjanje nenehnega stika z Evropskim parlamentom in zlasti z Odborom za peticije. Kot sem izpostavila v svojem poročilu, menim, da bi bilo za obe naši instituciji in tudi za evropske državljane zelo koristno, če bi si bolj izmenjevali informacije, kadar varuh človekovih pravic opravlja preiskavo na svojo pobudo.

Doslej je gospod Diamanduros zelo dobro opravil svojo nalogo in je institucije, ko so zatavale proti nepreglednosti in slabemu upravljanju, pozval, naj se spravijo v red.

Gospod Diamanduros, želim vam vse najboljše in veselim se vašega letnega poročila za leto 2010.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli, poročevalka.(EL) Gospod predsednik, marca 2007 je neka okoljska organizacija zahtevala razkritje dopisov med Evropsko komisijo in avtomobilsko industrijo v času posvetovanj o pripravi zakonodajnega predloga o emisijah ogljikovega dioksida.

Osem mesecev pozneje je Komisija dovolila vpogled v 16 od 19 pisem in – brez pravne utemeljitve – zavrnila razkritje treh dopisov družbe Porsche. Okoljska organizacija se je obrnila na evropskega varuha človekovih pravic, ki je mesec dni pozneje pripravil osnutek priporočila, naslovljenega na Komisijo, v njem pa zahteval, da mu ta odgovori v treh mesecih – v skladu s členom 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija je zahtevala pet podaljšanj in nato ugotovila – šele junija 2009, leto dni po predložitvi osnutka priporočila varuha človekovih pravic –, da ne more razkriti dopisovanja s tem avtomobilskim proizvajalcem, ker posvetovanja z njim še trajajo. Do oktobra 2010 varuh človekovih pravic ni imel na voljo nobenih informacij.

Zaradi te neupravičene zamude je bilo pripravljeno posebno poročilo Evropskemu parlamentu, ki Komisijo obtožuje, da ne sodeluje pošteno in v dobri veri, poleg tega pa opozarja na tveganje oslabitve funkcije nadzora nad Komisijo, ki jo imata obe instituciji.

Zaradi tega posebnega poročila varuha človekovih pravic, za katerega je Parlament pozvan, da ga danes sprejme, in ki je prvo poročilo na temo nepravilnosti, so bili dopisi tega avtomobilskega proizvajalca razkriti, in sicer petnajst mesecev od prve zahteve varuha človekovih pravic. Med septembrom 2008 in februarjem 2010 je Komisija sprejela odločitev, ki ji jo je varuh človekovih pravic predlagal v svojem osnutku priporočila pred petnajstimi meseci. Obenem je bilo tudi dokazano, da se je ta avtomobilski proizvajalec nazadnje strinjal – čeprav le deloma – z razkritjem dopisov.

Iz povedanega je jasno, da je bila Komisija seveda dolžna upoštevati zadevni člen uredbe Evropskega parlamenta, ki od institucij zahteva, da zavrnejo dostop do dokumentov, če bi njihovo razkritje oslabilo zaščito poslovnih interesov zasebnikov ali pravnih oseb. Glede na to, da je urad varuha človekovih pravic preučil dopise in ugotovil, da ne vsebujejo informacij, ki bi škodovale poslovnim interesom tega avtomobilskega proizvajalca, bi morala Komisija nemudoma razkriti vsaj nekatere od njih – v skladu s predlogom varuha človekovih pravic. Če pa je vseeno imela zadržke pri razlaganju osnutka priporočila, je bila dolžna – zato da utemelji svoje odločitve – predložiti enako tehtne pravne ocene, ki bi potrdile možnost, da se zadevni avtomobilski proizvajalec odloči za tožbo prek sodišča na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta.

Sploh ne želim komentirati tega, da se je avtomobilski proizvajalec na zahtevo Komisije odzval z molkom. Vendar pa resnično menim, da je za najvišji izvršilni organ Evropske unije nesprejemljivo, da to odklonitev zasebnega podjetja, ki je skorajda omalovažujoča do evropskih institucij, uporabi kot razlog za zavrnitev takšne zahteve, zlasti ker dopisi ne vsebujejo nobenih informacij, ki bi lahko bile povod za uporabo omenjenega člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in za tožbo proti Komisiji.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, poročevalka.(DE) Gospod predsednik, moje poročilo o izvajanju prava Skupnosti je v Evropskem parlamentu izredno pomembno. V Evropskem parlamentu imamo zakonodajni postopek, ki je – kljub temu da je zelo zapleten – med najpreglednejšimi postopki, če ga primerjamo s tistimi v nacionalnih parlamentih. Izpostavila bi tudi to, da sem že bila poslanka državnega zbora, zato vem, o čem govorim.

Ta dolgotrajen postopek, v katerega so vključeni tako vlade držav članic kot Evropski parlament, daje rezultate, ki so pogosto vidni šele takrat, ko se izvajajo v nacionalni zakonodaji. Vendar pa imamo v primeru, ko se v različnih nacionalnih parlamentih ne izvajajo ali pa je to izvajanje neučinkovito, poslanci tega parlamenta, sam Parlament in Evropska unija kot celota velik problem z verodostojnostjo. Menim, da je to zelo resna zadeva. Kot poslanci Evropskega parlamenta se ves čas srečujemo z državljani, ki nas obveščajo o pomanjkljivostih v sistemu. Komisija redno prejema pritožbe državljanov o načinu izvajanja nacionalne zakonodaje. Naj omenim samo dva primera. Poglejmo si krizo z odpadki v Neaplju. Gre za ponavljajoči se problem, saj se ni pojavil le enkrat ali dvakrat, ampak kar trikrat. Nazadnje pa na primer ugotovimo, da evropske direktive o odlaganju odpadkov niso bile izvedene. Komisija je sodelovala pri reševanju te zadeve, vendar pa njeno poseganje ni pripomoglo k temu, da bi se načela na področju odlaganja odpadkov, ki so za nas v Evropi ključnega pomena, izvedla na nacionalni ravni. Poglejmo si primer moje domovine Avstrije. Tu se je direktiva o presojah vplivov na okolje slabo izvajala. Med primeri, ki kažejo na velike probleme, je tudi zaprtje smučarskega središča. Drug primer je s področja prometa, kjer je predpisano, da morajo države članice pri upravljanju prometa upoštevati čas počitka za voznike in vzpostaviti nadzor za zagotovitev skladnosti. Zaradi strahotnega pomanjkanja nadzora v tem sektorju se število nesreč zaradi preutrujenosti voznika povečuje. V zvezi s tem je treba povedati, da naših državljanov ne smemo vznemirjati z vprašanjem, ali se pravo Skupnosti izvaja ali ne. Dobiti morajo pravočasne informacije o zakonodaji in zanesti bi se morali na dejstvo, da bo postopek potekal pregledno.

Mi, poslanci Evropskega parlamenta, pa nujno potrebujemo postopek, ki nam bo omogočil prejemanje teh povratnih informacij od državljanov in bo izpolnjeval zahteve v zvezi z zaupnostjo. Sprašujem vas, komisar, ali ste pripravljeni potrditi postopek, ki ga predlagamo v poročilu. To bi bil pomemben korak naprej v smeri preglednosti, odprtosti in jasnosti evropskega postopka.

Nazadnje bi ponovno poudarila naslednje: če izgubimo svojo verodostojnost, ker posvečamo premalo pozornosti izvajanju prava Skupnosti v državah članicah, bo imela problem verodostojnosti tudi Evropska unija kot celota.

 
  
MPphoto
 

  Nikiforos Diamandouros, varuh človekovih pravic. – Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, zahvaljujem se vam za priložnost, da vas nagovorim. Rad bi se zahvalil Odboru za peticije in zlasti njegovi predsednici gospe Mazzoni. Ves čas mi nudijo neprecenljivo podporo in nasvete, kar dokazujeta tudi odlični poročili, ki sta ju Parlamentu predložili gospa Nedelčeva in gospa Paliadeli, ki se jima tudi toplo zahvaljujem za prijazne besede.

Parlament in varuh človekovih pravic s svojim delom zagotavljamo, da lahko državljani EU in osebe s stalnim prebivališčem v EU v celoti uživajo svoje pravice, vendar pa to počnemo na različne načine. Pristojnosti varuha človekovih pravic so bolj omejene. Ukvarjam se samo s pritožbami proti institucijam EU, medtem ko lahko vi preverjate, kaj počnejo države članice. Poleg tega je Parlament samostojen politični organ in lahko obravnava peticije, ki zahtevajo spremembe zakonodaje ali novo zakonodajo. Nasprotno pa je moja vloga pomagati pri razkritju nepravilnosti in jih skušati odpraviti.

Odločbe varuha človekovih pravic v nasprotju s sodnimi odločbami niso pravno zavezujoče. Da institucije in organe EU prepričam, naj upoštevajo moja priporočila, ali dosežem sporazumne rešitve, ki ustrezajo obema stranema, lahko uporabim le svojo sposobnost prepričevanja.

Kadar institucije EU ne želijo upoštevati mojih priporočil, je ključnega pomena, da se lahko varuh človekovih pravic obrne na Parlament in pri njem poišče podporo, zato sem seveda zelo hvaležen, da Parlament to ves čas počne, kar dokazujeta tudi poročili gospe Nedelčeve in Paliadeli.

Od uveljavitve Lizbonske pogodbe je to prvo letno poročilo, ki vam ga predstavljamo. Še naprej bom tesno sodeloval s Parlamentom, da lahko sledimo našemu skupnemu cilju, in sicer zagotoviti evropskim državljanom kar največ koristi, ki jim jih prinašajo pravice iz Pogodbe, pri tem pa bom vedno deloval v skladu s svojo pristojnostjo kot neodvisen in nepristranski preiskovalec domnevnih nepravilnosti – neodvisnost in nepristranskost pa veljata tako v odnosu do pritožnika kot do institucije, proti kateri je bila pritožba vložena.

V letu 2009 je moj urad zaključil 318 preiskav, od teh jih je bilo 70 % zaključenih v enem letu. 55 % jih je bilo zaključenih v treh mesecih. Povprečno so preiskave trajale devet mesecev, kar je v okviru mojega standardnega cilja, da se raziskave zaključijo v enem letu.

Z veseljem opažam, da je leta 2009 56 % vseh preiskav bodisi rešila institucija, proti kateri je bila vložena pritožba, ali pa je bila dosežena sporazumna rešitev. To je veliko izboljšanje v primerjavi z letom 2008, ko je bil odstotek 36 %. V 35 primerih sem podal kritično pripombo. Gre za znatno izboljšanje v primerjavi z letom 2008, ko sem podal 44 kritičnih pripomb, ali celo letom 2007, ko sem jih podal 55. Vztrajno zniževanje je dobra novica, vendar je številka še vedno previsoka.

Spoštovane poslanke in poslanci, prizadevam si, da bi pomagal vsakemu pritožniku, ki se obrne na varuha človekovih pravic, tudi v primerih, ko pritožba ne spada v mojo pristojnost. V letu 2009 sem prejel skupno 2.392 takšnih pritožb, torej 6 % manj kot v letu 2008. To zmanjšanje je spodbudno. Zmanjšanje števila nedopustnih pritožb je bila dolgoletna zahteva Parlamenta. Ta rezultat vsaj deloma pripisujem dejstvu, da več državljanov že v prvem poskusu najde pravi naslov, na katerega se lahko obrnejo.

Januarja 2009 sem na svojem novem spletnem mestu objavil interaktivni vodnik, ki je dostopen v vseh 23 jezikih EU. Namen vodnika je usmeriti pritožnike k organu, ki jim lahko najbolje pomaga, bodisi k mojim službam ali službam nacionalnih ali regionalnih varuhov človekovih pravic v državah članicah, bodisi k mehanizmom za reševanje problemov, kot je čezmejna spletna mreža Solvit.

V letu 2009 je vodnik uporabilo več kot 26 tisoč ljudi. Za državljane je zelo pomembno, da jih že od samega začetka usmerimo k najprimernejšemu organu za reševanje pritožb in jim tako prihranimo nevšečnosti in zamude pri ugotavljanju, katera institucija je prava.

To obenem tudi pomeni, da se pritožbe rešujejo hitreje in učinkoviteje, s čimer se zagotovi, da državljani v celoti uživajo svoje pravice v skladu z zakonodajo EU in da se pravo EU pravilno izvaja.

V zadnjih treh letih sem si tudi zelo prizadeval za večjo osveščenost o storitvah, ki jih lahko ponudim podjetjem, združenjem, nevladnim organizacijam, regionalnim oblastem in drugim ciljnim skupinam, torej vsem, ki so vključeni v projekte ali programe EU in neposredno sodelujejo z upravo EU.

Da bi še naprej zagotavljal osveščenost o delu varuha človekovih pravic, sem v letu 2009 okrepil sodelovanje z drugimi informacijskimi mrežami in mrežami za reševanje problemov, kot sta Europe Direct in Solvit. Z organiziranjem vrste javnih dogodkov sem tudi okrepil svoja prizadevanja za izboljšanje stikov s potencialnimi pritožniki; vse te terenske dejavnosti so skupaj s solidnimi rezultati za pritožnike pripeljale do tega, da se je povprečni obseg dela varuha človekovih pravic povečal za 85 %.

Število odprtih preiskav se je na podlagi pritožb, prejetih v letu 2009, povečalo z 293 na 335. To povečanje je treba vsaj deloma pripisati terenskim dejavnostim. Nadaljeval sem tudi s prizadevanji za izboljšanje kakovosti informacij, ki jih posredujemo državljanom in potencialnim pritožnikom glede njihovih pravic v skladu s pravom EU prek evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki veliko pripomore, da se pritožbe čim hitreje posredujejo pristojnemu varuhu človekovih pravic ali podobnemu organu.

Poleg tega sem si še naprej prizadeval zagotoviti, da institucije EU v vseh svojih dejavnostih začnejo uporabljati pristop, usmerjen k državljanu. To nalogo je treba opraviti v sodelovanju z institucijami. Da bi spodbujal ta cilj v povezavi s Komisijo, tesno sodelujem s podpredsednikom Komisije, ki je odgovoren za odnose z varuhom človekovih pravic, komisarjem Šefčovičem, ki se mu danes zahvaljujem za prisotnost, hvaležen pa sem mu tudi za dosedanje dobro sodelovanje in podporo.

Najpogostejša domnevna nepravilnost, ki sem jo preiskoval v letu 2009, je nepreglednost. Pojavila se je pri 36 % vseh preiskav. Nekoliko sem zaskrbljen spričo tega, da je delež takšnih pritožb še vedno visok. Odgovorna in pregledna uprava EU je zagotovo bistvena v ustvarjanju zaupanja državljanov. Obžalujem tudi dolge zamude Komisije pri odzivanju v primerih zahtevanega dostopa do dokumentov. Najbolj nezaslišan primer je obravnavan v poročilu gospe Paliadeli, ki jasno navaja, da Parlament od Komisije pričakuje pomembna izboljšanja na tem področju.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je bila ključni dogodek leta 2009. Pogodba daje nove obljube državljanom glede temeljnih pravic, izboljšanja preglednosti in več priložnosti za sodelovanje v oblikovanju politike Unije. Prav tako določa, da je Listina o temeljnih pravicah, vključno s pravico do dobrega upravljanja, pravno zavezujoča.

Reforma finančne uredbe ponuja še eno odlično priložnost za uvedbo temeljne pravice do dobrega upravljanja v prakso. Menim, da bi morala zadevna pravila uradnikom podajati usmeritve, kako naj zagotovijo trdno finančno poslovanje in tudi dobro upravljanje. Spoštovane poslanke in poslanci, razvil sem in pred kratkim tudi sprejel strategijo za celotno obdobje mojega mandata. Dokument, ki jo vsebuje, je bil v preteklem tednu posredovan v vednost vašemu predsedstvu, konferenci predsednikov in Odboru za peticije.

Strategija je pripravljena tako, da izvaja poslanstvo moje institucije, ki sem ga sprejel leta 2009 in se glasi: „Evropski varuh človekovih pravic išče pravične rešitve za pritožbe proti institucijam Evropske unije ter spodbuja preglednost in upravno kulturo storitev. Skozi dialog z državljani in Evropsko unijo želi vzpostaviti zaupanje ter spodbuditi najvišje standarde v vedenju institucij Unije.“

V tem duhu, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, v tem duhu izjave Komisije bom nadaljeval svoje delo in izvajal svoje pristojnosti, ki mi jih je dodelil ta častivreden organ.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, prosim, potrpite z mano, saj bom skušal odgovoriti vsem trem poročevalkam in varuhu človekovih pravic. Najprej bi se zahvalil gospe Nedelčevi, gospe Paliadeli in gospe Lichtenberger za njihova poročila. Jasno je, da imamo enake cilje: in sicer, uprava bi morala biti učinkovita in profesionalna, evropsko pravo pa bi se moralo spoštovati. To je osnova, na kateri nameravamo razpravljati o teh zadevah in tudi doseči pozitiven rezultat, v kar sem prepričan.

Gospodu Diamandurosu želim izraziti svojo hvaležnost za njegovo tesno sodelovanje s Komisijo. Mislim, da je danes zanj prav poseben dan, saj lahko vidi, da je njegovo delo zelo cenjeno tudi v Evropskem parlamentu. Zagotavljam vam, da je komunikacija z nami in z našimi službami zelo intenzivna. Skorajda ne mine teden, da varuhu človekovih pravic ne bi poslal pojasnila in od njega dobil odgovor. Na tak način skušamo v okviru našega dela poiskati prave rešitve. Seveda je še nekaj nerešenih zadev, s katerimi se ukvarjamo, vendar pa menim, da to samo dokazuje, kako plodno je naše sodelovanje.

Želel bi poudariti, da Komisija pozdravlja poročilo gospe Nedelčeve, ki podaja jasen in izčrpen pregled dejavnosti varuha človekovih pravic v preteklem letu. Dejansko so v poročilu varuha človekovih pravic o dejavnostih v letu 2009 rezultati njegovih različnih preiskav jasno predstavljeni, ponazorjeni s primeri in razvrščeni v kategorije glede na vrsto slabega upravljanja ali zadevno institucijo.

Kot je že povedal gospod Diamanduros, v letu 2009 je varuh človekovih pravic prejel skupaj 3098 pritožb v primerjavi z letom 2008, ko jih je bilo 3406. To pomeni 9-odstotno letno znižanje, vendar pa se v celoti zavedamo, da je bilo 56 % preiskav naslovljenih na Komisijo. Prav tako se zavedamo, da se najpogostejše pritožbe zaradi nepravilnosti nanašajo na nepreglednost, vključno z zavrnitvijo posredovanja informacij, sam pa se zavezujem, da bom takšne zadeve reševal še naprej.

Komisija pozdravlja prizadevanja varuha človekovih pravic, da se povprečno trajanje njegovih preiskav skrajša na devet mesecev. Vendar pa Komisija poudarja, da mora varuh človekovih pravic v svojih prizadevanjih za skrajšanje časa ukvarjanja s pritožbo upoštevati tudi roke Komisije za njena notranja posvetovanja in roke, v katerih njene odgovore potrdi kolegij komisarjev. Kolegij potrdi in odobri prav vsak odgovor, za to pa je potrebno nekaj časa.

Omeniti velja, da je varuh človekovih pravic izvedel intenzivno kampanjo obveščanja, ki je povečala ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah ter izboljšala njihovo razumevanje varuhovih pristojnosti. V zvezi s tem varuh človekovih pravic običajno izdaja sporočila za javnost, ki pa so pogosto objavljena že takrat, ko varuh človekovih pravic pošlje Komisiji osnutek priporočila, in tako Komisija nima manevrskega prostora za zagovor, saj postopek priprave odgovora še traja.

V nekaterih primerih je mogoče najti sporazumno rešitev, če institucija pritožniku ponudi odškodnino. Rešitev je na voljo, ne da bi bilo treba reševati še vprašanja odgovornosti ali postavljati pravni precedens. Če sporazumne rešitve ni mogoče najti, lahko varuh človekovih pravic poda priporočila za rešitev zadeve. Če institucija ne sprejme njegovih priporočil, lahko predloži posebno poročilo Parlamentu. V letu 2009 varuh človekovih pravic ni podal nobenega posebnega poročila Parlamentu. Posebno poročilo je bilo Parlamentu poslano leta 2010 v zvezi s pritožbo o dostopu do dokumentov Komisije.

Odnosi z varuhom človekovih pravic so občasno povzročili nesoglasja. Takšen primer so preiskave postopkov kršitev. Varuh človekovih pravic pogosto trdi, da Komisija ni dovolj dobro pojasnila svojega stališča, zato mora Komisija seveda odgovoriti in pojasniti svojo utemeljitev, s tem pa se približamo razpravi o vsebini stališča Komisije. Vendar pa je Komisija varuhu človekovih pravic ves čas skušala odgovoriti obširno ter podrobno in utemeljeno predstaviti uporabljena tolmačenja zakona, pri tem pa je podala tudi izjavo o zavrnitvi odgovornosti za razlike v tolmačenju zakona in poudarila, da je končni razsodnik Evropsko sodišče.

Glede na dogodke v zadnjih letih v zvezi s prijavo in reševanjem pritožb (projekt „EU Pilot“) bi Komisija v bližnji prihodnosti želela, kot je tudi potrdila v svojem letnem poročilu o spremljanju izvajanja prava Skupnosti v letu 2009, posodobiti svoje sporočilo z dne 23. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v povezavi s kršitvami prava Skupnosti. Z varuhom človekovih pravic sem se osebno srečal in ga obvestil o teh dogodkih.

Komisija podrobno preuči vse pritožbe v zvezi s preglednostjo in dostopom do dokumentov, ki jih prejme od varuha človekovih pravic.

Zaradi enega od takšnih primerov je varuh človekovih pravic v letu 2010 podal posebno poročilo Parlamentu, in to je tudi tema poročila gospe Paliadeli. Obžalujem, da je bilo to posebno poročilo poslano le malo za tem, ko je Komisija sprejela končno odločitev o zadevi. Vendar pa priznavam, da smo za sprejetje te odločitve potrebovali preveč časa, kljub temu da je šlo za napako tretje osebe, ki se ni odzvala na predlog Komisije. Želel bi poudariti, da je Komisija popolnoma zavezana iskrenemu sodelovanju z varuhom človekovih pravic. Ni nobenega dvoma, da je Komisija voljna sodelovati in da nima nikakršnega namena na kakršenkoli način ovirati delo varuha človekovih pravic. Komisija si vedno prizadeva tesno sodelovati z varuhom človekovih pravic. Vendar pa so nekatere zahteve po dostopu do dokumentov še posebej zapletene ali obsežne in jih ni mogoče obdelati v običajnih rokih. Komisija prejme okrog 5 tisoč zahtev za dostop na leto, od katerih jih samo 15–20 % konča kot pritožba pri varuhu človekovih pravic.

Uveljavitev Pogodbe o delovanju Evropske unije je ponudila možnost za razmislek o tem, kako izoblikovati skupni pristop za vzpostavitev odprte, učinkovite in neodvisne evropske uprave. Komisija je torej mnenja, da je pred pripravo kakršnega koli zakonodajnega predloga nujen medinstitucionalni dialog. Videti je, da je mogoče doseči pozitiven rezultat, sodelovanje obeh institucij pri tej zadevi pa bi moralo to zagotoviti.

Če mi dovolite, gospod predsednik, bi odgovoril tudi gospe Lichtenberger, kajti zelo se je potrudila, da je danes lahko tu z nami. Rad bi ji zagotovil, da Komisija pripisuje velik pomen pravilni uporabi prava EU in, kot veste, je bila to ena od prednostnih nalog Barrosove Komisije. Že v svojem sporočilu „Evropa rezultatov“ v letu 2007 se je Komisija zavezala izboljšanju svojih načinov dela, da bi zagotovila učinkovitejše reševanje problemov, ki izhajajo iz izvajanja prava EU, pri tem pa se osredotočila na vprašanja, ki povzročajo največ težav državljanom in podjetjem. V tem sporočilu sem dejal, da je letno poročilo bolj strateška ocena izvajanja prava EU, ki opredeljuje glavne izzive, postavlja prednostne naloge in načrtuje delo v skladu z njimi. Komisija pozdravlja odziv Parlamenta na to poročilo. Naslednje pripombe se dotikajo nekaterih ključnih vprašanj.

V zvezi s posredovanjem informacij o kršitvah Komisija pravkar izvaja novi okvirni sporazum s Parlamentom. Zavezana je Parlamentu posredovati informacije, opredeljene v sporazumu. Komisija se tudi veseli, da bo lahko Parlament seznanjala s svojim delom na portalu „Tvoja Evropa“, ki državljane obvešča, kje lahko dobijo iskane informacije.

Pozdravljamo dejstvo, da Parlament priznava prispevek projekta EU Pilot k pravilno delujoči, k državljanom usmerjeni Evropski uniji v skladu z Lizbonsko pogodbo. Ta projekt je zasnovan tako, da zagotavlja nadaljnjo obravnavo vprašanj in pritožb državljanov v zvezi z uporabo prava EU, in to je seveda za nas najpomembnejše. Pri svojem delu mora Komisija spoštovati zaupnost, do katere so države članice po zagotovilu Evropskega sodišča upravičene v primerih preiskav domnevnih uporab in morebitnih postopkov za ugotavljanje kršitev.

Čeprav je torej Komisija o delovanju projekta EU Pilot posredovala obsežne informacije v svojem poročilu, sprejetem letošnjega marca, pa to ne pomeni, da omogoča dostop ali posreduje informacije o konkretnih zadevah, ki jih obravnava v okviru tega projekta. Komisija obenem priznava, da je pomembno državljanom pravočasno posredovati celovito in jasno oceno rezultatov dela, opravljenega z državami članicami v projektu EU Pilot, in se zavezuje zagotoviti pritožnikom priložnost za izražanje mnenj o rezultatih.

Glede sprejetja postopkovnih pravil v skladu s členom 298 Komisija razume, da je bila v Parlamentu vzpostavljena delovna skupina za preučitev morebitnega obsega in vsebine takšne pobude. Komisija tudi meni, da je prav, da se rezultat začetnega dela pretehta v okviru celotne zadeve, preden se začne razmišljati o bolj posebnih elementih. Za zdaj smo torej zadržali svoje stališče do vseh vidikov.

Komisija se tudi pripravlja, da bo posredovala najnovejše informacije o sredstvih, namenjenih uporabi prava EU. Osnutek resolucije, o kateri danes razpravljamo, obsega širok nabor vprašanj in Komisija bo v svojem odgovoru na resolucijo podala dodatna pojasnila, ki bi jih bilo danes zelo težko podati predvsem zaradi pomanjkanja časa.

Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, veseli smo, da imamo skupne interese v zvezi s sedanjo uporabo prava EU, ki so v korist državljanov in podjetij v EU. Učinkovita uporaba prava EU je eden od temeljev EU in tudi ključna sestavina pametne ureditve.

Rad bi se opravičil tolmačem, ker sem govoril tako hitro. Zahvaljujem se vam za potrpežljivost, vsem pa tudi hvala za pozornost.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Da, se kar strinjam, da ste govorili vedno hitreje. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Rainer Wieland, poročevalec mnenja Odbora za peticije. – (DE) Gospod predsednik, gospod Diamanduros, komisar, zdaj imamo tu skupno razpravo. Govorim v imenu predsednika Odbora za peticije, ki je žal zbolel, svoje pripombe pa bi osredotočil na poročilo gospe Paliadeli.

Parlament je pogosto razpravljal in premleval vprašanje dostopa do dokumentov, prednosti, ki jih prinaša preglednost, ter vprašanje, kje je treba potegniti črto med legitimnimi pravicami in interesi splošne javnosti na eni strani ter legitimnimi interesi posameznikov in podjetij na drugi strani. Mimogrede, gospa Paliadeli, situacija je lahko tudi obrnjena: informacije so lahko na voljo nevladni organizaciji, neko podjetje ali posameznik pa poskuša izvedeti, katere informacije so bile pravzaprav posredovane. Ne razpravljamo o tem, kdo je dober in kdo slab, ampak preprosto o časovnih okvirih in rokih. Roke je treba upoštevati, dokler se nanašajo na posamezne državljane in seveda na varuha človekovih pravic. Temu lahko rečemo temeljno načelo dobrega upravljanja. Pričakovali bi, da bo Komisija, glede na to, da je pokazala tako veliko zanimanje za pospešitev postopkov, kot je omenil že podpredsednik, podrobneje preučila to zadevo in jo izboljšala.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu, v imenu skupine PPE.(RO) Gospod predsednik, kot poročevalka v senci skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) bi želela govoriti o posebnem poročilu evropskega varuha človekovih pravic. Najprej želim poudariti, da se je z doseženim soglasjem vseh političnih skupin postopek priprave poročila poenostavil. Moram omeniti, da ni bila vložena niti ena sprememba, obenem pa bi želela čestitati gospe Paliadeli za ta rezultat.

Zaskrbljujoče je, da lahko nepripravljenost Komisije za sodelovanje z varuhom človekovih pravic močno spodkoplje zaupanje državljanov v institucije EU. Če ni dobrega sodelovanja, je ogrožen učinkovit nadzor varuha človekovih pravic in Evropskega parlamenta nad Komisijo. Spomniti želim tudi na načelo iskrenega sodelovanja, ki ga določa Pogodba o delovanju Evropske unije. Govori o utrditvi dobronamernih odnosov med evropskimi institucijami. Žal pa se varuh človekovih pravic pogosto srečuje s primeri, ko Komisija ne upošteva roka za odobritev javnega dostopa do dokumentov.

Drugi zaskrbljujoči vidik je ta, da je moral varuh človekovih pravic kot skrajno sredstvo pripraviti posebno poročilo, da bi Komisijo prepričal, naj izboljša svoje sodelovanje. Takšni incidenti se v prihodnje ne bi smeli več pojavljati. V zvezi s tem od Evropske komisije zahtevam, da si še naprej prizadeva za bolj učinkovito sodelovanje z varuhom človekovih pravic. Ne smemo zanemariti dejstva, da bo lahko Parlament vsakokrat, ko Komisija ne bo sprejela takšne zaveze, uporabil sankcije. Razmere, predstavljene v poročilu, so sistematičen problem. Državljanom odrekajo eno od ključnih prednosti, ki jo pričakujejo od svoje temeljne pravice do pritožbe.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. – (SK) Gospod predsednik, zahvaljujem se vsem trem poslankam za poročila, o katerih danes razpravljamo v skupni razpravi, nekaj več besed pa bi namenila poročilu gospe Lichtenberger, saj je po mojem mnenju izjemno dosledno in se večidel z njim strinjam. Tudi sama bi želela biti danes nekoliko bolj kritična, gospod podpredsednik.

Na splošno lahko rečemo, da Komisija državljanov ali Parlamenta v glavnem ne obvešča dovolj o tem, kako spremlja izvajanje prava Skupnosti. Obenem pa Pogodba o Evropski uniji jasno opredeljuje dejavno vlogo državljanov EU, na primer prek pobude evropskih državljanov (European Citizens' Initiative - ECI). Veseli me, gospod podpredsednik, da danes prisostvujete tej razpravi, in vem, da niste samo pristojni za ECI, ampak da z njim tudi tesno sodelujete.

Kljub temu pa letna poročila Evropske komisije o spremljanju uporabe prava EU v sedanji obliki Parlamentu ali ljudem ne posredujejo dovolj informacij o dejanskem stanju. Komisija se je doslej preveč osredotočila na prenos evropskega prava v nacionalno zakonodajo, pri tem pa je povsem zanemarila njegovo uporabo. Skopa omemba uradnih postopkov v primeru, ko neka država članica še ni prenesla prava EU v nacionalno zakonodajo, niti nam niti državljanom ne pove ravno veliko. Moramo in želimo izvedeti več o primerih, ko Komisija preiskuje nenatančne ali popolnoma napačne prenose. Samo če bomo v celoti obveščeni o takšnih primerih, bomo lahko govorili o doslednem spremljanju uporabe prava EU.

Kot vsi nedvomno vemo, gospe in gospodje, ima Evropski parlament določene dolžnosti in pooblastila v zvezi s Komisijo. To vključuje tudi spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament je resnično zainteresiran, da se razumno oceni napredek Komisije pri izvajanju nalog, zaščiti sporazumov in zagotavljanju skladnosti s pravom EU. Vendar pa nimamo zadostnega dostopa do informacij, na podlagi katerih Komisija obravnava kršitve predpisov. To ni nova zahteva, gospod podpredsednik.

Februarja smo v resoluciji o revidiranem okvirnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Komisijo zahtevali od Komisije – navajam: „da je Evropskemu parlamentu na voljo povzetek vseh postopkov v primerih kršitve predpisov na podlagi uradnega zahtevka, če Evropski parlament to želi“, konec navedka. Odločno pozivam Komisijo, da te informacije posreduje nam in prek nas tudi državljanom EU.

Za zaključek, gospod podpredsednik, naj povem, da sem v svojih govorih že večkrat dejala, da je Evropski parlament iskreno pripravljen pomagati Komisiji in jo podpirati v odnosih s Svetom. Zdaj vam v zameno postavljamo zahtevo, naj Komisija Evropskemu parlamentu posreduje informacije, ki jih ne zahtevamo zgolj zase, ampak tudi za državljane članic Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken, v imenu skupine Verts/ALE.(DA) Gospod predsednik, v Odboru za peticije, ali z drugimi besedami, v odboru, ki se ukvarja s pritožbami državljanov, je spoštovanje zakonodaje EU ključnega pomena. Državljani se obračajo na nas, ker nacionalni ali lokalni organi ne ravnajo v skladu z zakonodajo EU, na primer v zvezi z varstvom zdravja ljudi ali okolja. Dovolj je, da si pogledamo številne pritožbe, ki smo jih prejeli v zvezi z dolgotrajno krizo z odpadki v Kampaniji, navkljub jasni odločitvi Evropskega sodišča, in v zvezi z zamrznitvijo sredstev. Nič ni bilo storjeno, da bi se ta problem rešil. Tako državljani kot zaščiteno okolje so nastradali. In tej pokrajini so nekoč pravili „srečna Kampanija“ – ljubi bog! Komisija mora v tej zadevi nemudoma uporabiti vsa razpoložljiva sredstva.

Pogodba Komisiji dodeljuje ključno vlogo. In to je spremljati skladnost držav članic z zakonodajo EU. V odboru zato posebno pozornost posvečamo temu, kako Komisija obravnava kršitve pravil. Glede na vse to pozdravljam poročilo gospe Lichtenberger. Popolnoma jasno je zapisala, da ni dovolj, če se pritožbe o kršitvah držav članic pošljejo zopet nazaj tem državam, da jih same rešijo. Prav one so tiste, proti katerim so pritožbe uperjene. Tako so državljani dobesedno preneseni okrog.

V zvezi s tem bi želela čestitati evropskemu varuhu človekovih pravic, da je na lastno pobudo opravil raziskavo prav o novem načinu, s katerim Komisija obravnava pritožbe in kršitve, zlasti o tem, kako evidentira – ali morda celo ne evidentira – pritožbe proti državam članicam zaradi nespoštovanja prava Skupnosti. Varuh človekovih pravic je tudi pristojen za podajo mnenja o vsebini zadeve, kadar se Komisiji očita, da kršitev ni spremljala, čeprav je nazadnje seveda Sodišče tisto, ki odloči o zadevi.

V vsakem primeru bomo dosegli napredek, če zdaj sprejmemo predlog v poročilu gospe Nedelčeve, da pripravimo poseben zakon o upravnih postopkih EU, za katerega imamo nenazadnje podlago v členu 298 Lizbonske pogodbe.

Dobro je, da letno poročilo varuha človekovih pravic kaže veliko znakov izboljšanja, še vedno pa je zaskrbljujoče, da se več kot tretjina pritožb nanaša na nepreglednost ter na onemogočen dostop do dokumentov in informacij. V zvezi s tem je sramotno, da tako Komisija kot več držav članic skušajo zaščititi velike lobiste pred državljani, in to na takšen način, ki nedvomno predstavlja zlorabo pravil o varstvu podatkov.

Med v nebo vpijočimi primeri je primer Porscheja in dopisov o zaščiti omejitev CO2 za avtomobile, ki je tudi naveden v posebnem poročilu varuha človekovih pravic. Ali med vami resnično kdo verjame, da bi se Komisija posvetovala z malim ali srednje velikim podjetjem glede dostopa do dopisov ali da bi Komisija želela zavlačevati s primerom celih 15 mesecev v prid malega podjetja? Seveda ne! To se je zgodilo samo zato, ker je šlo za Porsche, in morda seveda tudi zaradi gospoda Verheugena. Posebno poročilo varuha človekovih pravic razkriva daljšo zgodbo in priporočam vam, da preberete tako odlično poročilo gospe Paliadeli kot poročilo varuha človekovih pravic. To je zabavno branje. Vedno znova vam bo odprlo oči. Najhujši vidik tega primera pa je pomanjkanje lojalnosti v sodelovanju z varuhom človekovih pravic, ki ga je pokazala Komisija. To je pomembno poročilo. Parlament mora pripraviti nedvoumno izjavo o tej zadevi. Zahvaljujem se varuhu človekovih pravic in gospe Paliadeli.

 
  
MPphoto
 

  Oldřich Vlasák, v imenu skupine ECR. (CS) Gospod predsednik, letno poročilo varuha človekovih pravic je sijajen primer tega, kako bi morali tudi mi svoje dejavnosti predstaviti javnosti. Poročilo je celovito, jedrnato in točno. Zato vam izrekam pohvalo za vaša prizadevanja in vložen trud ter vam tako tudi osebno čestitam. Vendar pa bi obenem želel tudi povedati, da v dejavnostih urada varuha človekovih pravic opažam en sistemski problem. Ta problem je ozaveščanje javnosti. Namreč, priznati moramo, da je Evropska unija kot mednarodna organizacija v veliki meri težko razumljiva, ne samo v zvezi s subvencijami, ampak tudi na področju pristojnosti, institucij, postopkov odločanja ter sprejetih politik in zakonodaje. S tem želim povedati, da je za navadnega državljana težko razumljiva. Enaka logika velja za urad varuha človekovih pravic. Povsem prepričan sem, da če bi med evropskimi državljani izvedli anketo o vlogi evropskega varuha človekovih pravic ter njegovih pristojnostih in dejavnostih, bi žal ugotovili, da se državljanom zdi precej oddaljen, v veliko primerih pa sploh ne vedo, da obstaja. Dejstva so dokaj jasna. Velika večina pritožb, ki so jih vložili moji sodržavljani iz Češke republike, ni spadala v pristojnost evropskega varuha človekovih pravic. Nič drugače ni v drugih državah članicah.

Ko smo tu razpravljali o poročilu za leto 2008, smo vsi pozivali k večjemu ozaveščanju javnosti. Predlagali smo obsežnejše kampanje obveščanja ter razmišljali tudi o uvedbi spletnih mest. Tako sem včeraj tudi sam poskušal vložiti pritožbo na vašem spletnem mestu. Reči moram, da je bil interaktivni vodič preveč zapleten in, po pravici povedano, nerazumljiv za navadnega državljana. Tudi obrazec za pritožbo je podobno zapleten. Nekoliko me spominja na obrazec za dohodnino v Češki republiki, ki ga navadni državljani ne morejo izpolniti brez pomoči davčnega svetovalca. Če povem po pravici, vaše spletno mesto državljane odvrača od vlaganja pritožb. Zato želim pozvati k poenostavitvi.

Druga stvar, ki se mi zdi izredno pomembna, je skrajšanje časa obravnave primerov. Konec koncev vemo, da je takrat, ko nekdo vloži pritožbo, z vidika zaupanja najpomembnejše, da se pritožba kar se da hitro obravnava in da pritožnik kar se da hitro prejme odgovor. Poleg tega pa je treba v primeru, ko zadeva ne sodi v pristojnost organa, na katerega je pritožba naslovljena, pritožnika takoj usmeriti k nacionalnemu ali regionalnemu varuhu človekovih pravic, ki je za to pristojen.

Gospe in gospodje, preveč komunikacije uničuje informacije. Preveč informacij uničuje evropske državljane. Menim, da bi morala biti prednostna naloga varuha človekovih pravic ne samo reševati, ampak tudi preprečevati nepravilne birokratske postopke. Zato menim, da je za to institucijo ključnega pomena, da je ne izkoriščamo za medijske kampanje in da zaradi tega tudi ne širimo njenih pristojnosti. Po izvolitvi je varuh človekovih pravic Diamanduros dejal: „Še naprej si bom prizadeval za izboljšanje kakovosti uprave Evropske unije.“ Zato bi za zaključek vprašal, kateri sistemski problem ste pravzaprav uspeli izboljšati in v kaj nameravate usmeriti svojo pozornost v prihodnjem letu. Želim vam veliko uspeha pri iskanju sistemskih rešitev.

 
  
MPphoto
 

  Willy Meyer, v imenu skupine GUE/NGL. – (ES) Gospod predsednik, moja skupina se zahvaljuje gospe Nedelčevi za njeno poročilo, v katerem nam Odbor za peticije ponuja obilico informacij o delu evropskega varuha človekovih pravic.

Poročilo je zelo opisno in vključuje vse dejavnosti v letu 2009 ter velik delež pritožb, ki so se, mimogrede, zmanjšale za 9 % v primerjavi s predhodnim letom. Več kot polovica pritožb se nanaša na Evropsko komisijo.

Menim, da pritožbe, naslovljene na varuha človekovih pravic, kritizirajo slabe upravne prakse, kot sta nepreglednost in zavrnitev dostopa do dokumentov. Lahko smo zadovoljni, da velik delež teh pritožb reši varuh človekovih pravic in da gremo torej v pravo smer.

Vsi cilji za leto 2010 so povzeti v petih ciljih: odkrito prisluhniti predlogom, da se odkrijejo najboljše prakse, delovanje v smeri iskanja načinov za hitrejše doseganje rezultatov, prepričevanje za večji vpliv na upravno kulturo institucij, posredovanje pravočasnih, koristnih in hitro dosegljivih informacij ter prilagajanje za zagotovitev dobrega upravljanja virov, učinkovitosti in uspešnosti. Menim, da so cilji, postavljeni za leto 2010, izredno pomembni.

Treba je posodobiti mehanizme za reševanje zadev v zvezi z nepreglednostjo in pomanjkanjem informacij, ki se nedvomno pojavljajo. Imamo primer poročila gospe Paliadeli v zvezi s primerom Porscheja, in ker je Porsche zavrnil oziroma je Komisija zavrnila objavo nekaterih dopisov tega proizvajalca avtomobilov, mora Parlament podpreti varuha človekovih pravic, ta pa se mora zanesti na Evropski parlament, da pridobi boljše informacije o teh zadevah.

Nedavni sklep Sodišča Evropske unije, ki je spremenil sklep Komisije, da se objavi seznam prejemnikov pomoči iz skupne kmetijske politike, je zelo zaskrbljujoč. Z drugimi besedami, ta sklep je v nasprotju z osnovnimi načeli preglednosti, ki bi morala veljati za vse v zvezi z evropskim proračunom, in je neposreden napad na pravico Evropejcev, da vedo, kako se porabijo njihovi davki. Menim, da je to slaba praksa, ki bi jo morali odpraviti s pomočjo Parlamenta prek potrebnih zakonodajnih sprememb.

 
  
MPphoto
 

  Nikolaos Salavrakos, v imenu skupine EFD.(EL) Gospod predsednik, prebral sem poročilo evropskega varuha človekovih pravic za leto 2009 in čutim se dolžnega pohvaliti gospoda Diamandurosa, kajti predstavlja institucijo, ki združuje evropske državljane in jim daje občutek varnosti, ter ji častno služi.

Seveda je naloga evropskega varuha človekovih pravic zagotoviti, da se kateri koli zasebnik ali pravna oseba, ki ima težave z institucijami Evropske unije v zvezi s prekoračitvijo pooblastil ali katero koli drugo vrsto nepravilnosti, za pomoč obrne nanj.

Prebral sem poročilo in ugotavljam, da lahko uspeh institucije in njenih uradnikov pripišemo dejstvu, da je, prvič, večina preiskav – številka je že 70 % – zaključenih v enem letu in več kot polovica – dejansko 55 % – v treh mesecih. To nam nazorno kaže, kako hitro evropski varuh človekovih pravic in njegovi sodelavci ukrepajo ter kako nemoteno ta institucija posluje.

Drugič, v 80 % obravnavanih primerov je lahko varuh človekovih pravic zainteresirani strani pomagal tako ali drugače rešiti zadevo, bodisi da jo je usmeril na pristojni organ ali pa ji svetoval, na kateri organ naj se obrne, da se njen problem hitro reši. To dokazuje, kako učinkovita je ta institucija.

Ne smemo spregledati dejstva, da so 84 % peticij vložili posamezniki in samo 16 % podjetja ali združenja. Tudi to dokazuje, da evropski državljani, ki menijo, da so bili žrtve nepravilnosti, zelo spoštujejo to institucijo in njene predstavnike. Rad bi poudaril, da je devet od desetih zadev, zaključenih v letu 2009, primer najboljše prakse. Reči moram, da sem bil osebno izredno zadovoljen z izjavo v uvodu poročila, da bo evropski varuh človekovih pravic pomagal zagotoviti, da Evropska unija svojim državljanom ponudi vse prednosti, ki so jim bile obljubljene v Lizbonski pogodbi. Zato iskreno čestitam gospodu Diamandurosu.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospod predsednik, tudi sam sem že vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic in, čeprav se stvari niso ravno odvijale v mojo korist in z razsodbo nisem bil zadovoljen, bi varuhu človekovih pravic vseeno čestital za njegovo delo. Menim, da je za nas v Parlamentu zelo pomembno, da podpiramo delo, ki ga varuh opravlja.

V svojem uvodnem govoru je varuh človekovih pravic upravičeno poudaril, da je njegov uspeh ali neuspeh odvisen predvsem od ukrepov institucij. Če na primer pogledamo primer Porscheja, potem so omejitve pristojnosti varuha človekovih pravic in neresnost, s katero nekatere institucije obravnavajo njegova priporočila, precej očitne.

Seveda je za nas nujno tudi, da pometemo pred svojim pragom, kot na primer glede nakupa zgradbe Altero-Spinelli, kjer je bilo nekaj hujših nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je podal nekaj jasnih priporočil in pripravljene so bile spremembe. Vendar pa je doslej v Parlamentu dosegel zelo majhen napredek. Spremembe so bile zavrnjene. To nam kaže, kako Parlament gleda na ta priporočila. Povedati želim, da je zelo pomembno, da najprej uredimo zadeve pri sebi in da resno jemljemo priporočila varuha človekovih pravic ter s tem utrdimo njegov položaj.

 
  
MPphoto
 

  Tadeusz Zwiefka (PPE).(PL) Gospod predsednik, kot vsako leto tudi tokrat Odbor za pravne zadeve Parlamentu predstavlja poročilo o poročilu Komisije o uporabi prava EU in kot vsako leto imajo člani Odbora za pravne zadeve veliko pridržkov glede vsebine in oblike poročila Komisije.

Ni dvoma, da je vprašanje prenosa prava EU v nacionalne zakonodaje zelo resen problem v Uniji. Enaki predpisi se v različnih državah uvajajo v različnih obdobjih, kar je v nekaterih primerih seveda razumljivo. Vendar pa zaradi tega ne bi smelo prihajati do zamud, ki povzročajo pravno negotovost in državljanom onemogočijo uveljaviti pravice. Kot je naš poročevalec pravilno izpostavil, zamude pri prenosu in nepravilna uporaba prava EU povzročajo velike stroške in spodkopavajo zaupanje državljanov v institucije EU. Tudi zaradi tega pozdravljam vse pobude Komisije, kot so srečanja strokovnjakov in dvostranski dialogi med Komisijo in državami članicami, katerih namen je kar se da hitro rešiti te probleme. Z velikim zanimanjem opazujem pilotski program EU, ki naj bi bil orodje za hitro odzivanje na vse primere nepravilne uporabe prava EU ali njegove prilagoditve nacionalni zakonodaji.

Ponovno poudarjamo vlogo nacionalnih sodišč v praktični uporabi in razlaganju prava EU. Ta vloga se ne bo pravilno izvajala, če ni ustreznega usposabljanja, če ni srečanj in če se ne ustvari pravna kultura EU. Glede našega Parlamenta – nagovarjam vse kolege in kolegice – pravo, ki ga ustvarjamo, ker smo zakonodajalci, mora biti jasno in razumljivo, saj se lahko samo takrat, ko je razumljivo, enostavno prenese v nacionalne sisteme in tako povzroča manj težav.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D).(PL) Gospod predsednik, med preučevanjem poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2009 sem z veseljem ugotovila, da se sodelovanje med varuhom in Odborom za peticije razvija. Zelo visoko ocenjujem delo profesorja Diamandurosa, ki je varuh človekovih pravic že od leta 2003, kot tudi njegova prizadevanja pri obveščanju državljanov o možnostih pri vložitvi pritožbe zaradi nepravilnega delovanja uprave EU ter njegovo spodbujanje državljanov, naj uveljavijo svoje pravice.

Upoštevajoč dejstvo, da je samo 23 % od več kot 3 tisoč pritožb, registriranih v letu 2009, sodilo v pristojnost varuha človekovih pravic, bi resnično moral nadaljevati s svojimi dejavnostmi na področju obveščanja. Zaradi omejenih pristojnosti lahko preiskuje samo pritožbe glede institucij in organov Evropske unije. Vendar pa je pomembno to, da vsak, ki pri varuhu človekovih pravic vloži pritožbo in je ta ne more sprejeti zaradi uradnih razlogov, prejme informacijo, na kateri organ se mora obrniti za vsak posamezni primer posebej.

Pomembno je tudi poudariti, da uveljavitev Lizbonske pogodbe pomembno krepi demokratično legitimnost varuha človekovih pravic ter širi njegovo pristojnost v zunanjo politiko. Omeniti velja tudi to, da varuh človekovih pravic vse bolj ukrepa na lastno pobudo; na primer v zvezi z zamujanjem s plačili iz Evropske unije, invalidnostjo in diskriminacijo. Njegovi ukrepi so pripomogli tudi pri pripravi evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Še ena dobra novica je ta, da se je čas izvedbe postopka skrajšal na devet mesecev.

Visok odstotek zaključenih primerov, v katerih je institucija, na katero se je pritožba nanašala, dosegla sporazum ali pa se je primer rešil v prid pritožnika, prav tako dokazuje učinkovitost varuha človekovih pravic in njegovega dobrega sodelovanja z drugimi organi. V letu 2009 se je to zgodilo v kar 56 % primerov. Upam, da bo varuh človekovih pravic z našo podporo v Parlamentu in podporo drugih institucij nadaljeval svoje delo še bolj energično in učinkovito kot doslej.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, zahvaljujem se varuhu človekovih pravic in njegovemu uradu za občudovanja vredno delo, ki sta ga opravila v težkih razmerah. Odprtost, pravica do dostopa do informacij in pravica do dobrega upravljanja so bistvenega pomena, da lahko javnost zaupa, da so institucije EU sposobne spoštovati njihove pravice. Zaskrbljujoče je, da je leto za letom največja upravna pomanjkljivost sistema nepreglednost – in celo zavračanje posredovanja informacij in dokumentov. S tega vidika je zadeva Porsche zelo resna. S tem ko je Komisija čakala 15 mesecev, preden je predala zahtevane dokumente, je storila hudo kršitev svoje dolžnosti odkritega sodelovanja z varuhom človekovih pravic. Ta odnos Komisije je oslabil zaupanje naših državljanov v Komisijo in spodkopal javno podobo EU.

Zdaj ko komisar in varuh človekovih pravic tiho sedita drug ob drugem, menim, da bi bila dobra zamisel, da bi se zaupno in temeljito pogovorila, ali oba spoštujeta delo, ki ga opravlja drugi, in ali sta pripravljena sodelovati in delovati v skladu s temeljnimi načeli EU. Ne želim kriviti prav nobenega komisarja v zvezi s tem, vendar pa bi Komisija morala pripraviti resnično razpravo o tej zadevi, kajti javna podoba EU zagotovo ni tako dobra, da bi si v prihodnje lahko privoščili še več primerov, kot je Porsche.

Pravice naših državljanov morajo spoštovati Komisija, Svet in tudi Parlament – vse institucije EU.

 
  
MPphoto
 

  Gerald Häfner (Verts/ALE).(DE) Gospod predsednik, gospod Diamanduros je resnično dragocen za naše državljane in za Evropsko unijo, zato se mu želim iskreno zahvaliti za njegovo delo. Seveda se njegovo delo dotika tudi boleče točke, in sicer področja, kjer so potrebne izboljšave. Primer Porsche je bil pravkar omenjen. Kot nemški državljan moram reči, da me je resnično sram zaradi tega, kar se je tu dogajalo. Gre za nemškega komisarja in nemškega proizvajalca avtomobilov ter dopise, ki sta si jih izmenjala. Celotno dopisovanje med Komisijo in drugimi avtomobilskimi proizvajalci iz Italije, Španije in drugih držav je objavljeno razen nemškega. Varuh človekovih pravic ni izdal samo enega ali dveh opominov, ampak kar tri, pa se še vedno ni zgodilo nič. Stvari se morajo nujno izboljšati. To bi želel kar se da močno poudariti.

Druga stvar pa je ta: ko uporabljamo besedo „piloti“, imamo večinoma v mislih skupino strokovnjakov, ki svoje delo opravljajo visoko v zraku. Nisem čisto prepričan, kako je Komisija dobila zamisel, da svoj novi projekt reševanja pritožb evropskih državljanov poimenuje „pilotni projekt“, saj dejansko ne ponuja ničesar novega. Državljani najprej vložijo obrazložene pritožbe v svoji državi. Tam nihče ne ukrepa. Zato se obrnejo na Komisijo. In kaj stori Komisija? Pritožbo pošlje nazaj v državo, od koder je prišla, in spet se nič ne zgodi. Menim, da to ni ustrezen način reševanja težav in pritožb naših državljanov, in bi ob tej priložnosti od komisarja Šefčoviča, ki ga zelo cenim, zahteval, naj bodisi izjavi, da namerava ta projekt opustiti, bodisi ponovno premisli, kako lahko zagotovimo, da se pritožbe naših državljanov pošljejo tja, kjer jih bodo dejansko reševali, ter da državljani uveljavijo svojo pravico in da se krivice popravijo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: ISABELLE DURANT
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Marek Henryk Migalski (ECR).(PL) Gospa predsednica, komisar, te dvorane ne želim spremeniti v univerzitetno predavalnico. Vendar pa je bil prvi urad varuha človekovih pravic v Evropi, kot veste, ustanovljen pred skoraj 300 leti. Zato ni nič presenetljivega, da nas te zadeve zanimajo in jim posvečamo toliko pozornosti.

Menim, da si vsa tri poročila zaslužijo pozornost, z enim pridržkom. V poročilu gospe Nedelčeve je poglavje, ki se mi zdi zelo zaskrbljujoče. Navkljub častivrednemu in dobro opravljenemu delu evropskega varuha človekovih pravic, ali njegov urad resnično potrebuje skoraj 9 milijonov EUR? Ali ni mogoče omejiti njegovega tako zapletenega načina delovanja? To je razlog, zaradi katerega se moja skupina vzdrži glasovanja o tej zadevi, zlasti o tem poročilu, čeprav želimo varuhu človekovih pravic vse najboljše, še posebej pa državljanom, ki mu pošiljajo svoje pritožbe.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares (GUE/NGL). – (PT) Gospa predsednica, najprej bi se želel zahvaliti gospodu Diamandurosu za opravljeno delo in za predloženo poročilo. Delo je nedvomno opravljeno vestno in kakovostno, za kar se mu zahvaljujem. Govoril pa bi o količini, ne o kakovosti, saj je zanimivo videti, v kolikšnem obsegu javnost uporablja te storitve.

Očitno je pritožb nekaj tisoč, med njimi je nekaj neupravičenih. Vsekakor je zanimivo ugotoviti, zakaj pritožb ni še več. Z drugimi besedami: gre za primer „napol polnega ali napol praznega kozarca“. Sprašujem se, v kolikšni meri je preveč zapletena in nepregledna narava evropskih institucij in zakonodaje, na kateri temeljijo, razlog za otežen odnos med posamezniki in institucijami. Naj povem drugače: če želite vložiti pritožbo, morate poznati svoje pravice, in če želite poznati svoje pravice, morate poznati zakonodajo in mehanizme za vlaganje pritožb. Zato vas bom, gospod Diamanduros, namesto da bi vam dajal predloge, raje prosil, da kot varuh človekovih pravic pripravite predloge za Parlament, ki je zakonodajno telo, za poenostavitev zakonodajnih postopkov in, kolikor je mogoče, institucionalnih mehanizmov EU. Veliko se govori o preglednosti in jasnosti, vendar pa je tudi preprostost demokratična vrednota, ki jo pogosto pozabljamo, kajti ta javnosti na široko odpira vrata do institucij.

Gospod Diamanduros, sem tudi član Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki istočasno glasuje. Rad bi vam zagotovil, da bom pozorno prisluhnil njihovim odgovorom o tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  John Stuart Agnew (EFD). – Gospa predsednica, najsramotnejši vidik ravnanja komisarja, ki ga to poročilo razkriva, poleg katastrofalnega ravnanja s pritožnikom v tej zadevi, je morda ta, da ne gre za osamljen primer nepravilnosti. Dejstva, razkrita v tem ostrem poročilu, resnično presegajo golo malomarnost in ravnodušnost. Povsem upravičeno je mogoče sklepati, da je takšno ravnanje Komisije povsem namerno in naravnost preračunljivo, da se ovira garaško delo varuha človekovih pravic in izniči pravna država.

Njegovo delo je dovolj zahtevno brez dodatnih težav, ki jih povzroča Komisija, da bi – kot nam kažejo dejstva – na vsak način preprečila pravilno delovanje njegovega urada. Včasih je bilo tako, da sta ob odkritju malomarnosti javnega uslužbenca odletela s položaja tako uradnik kot odgovorni minister. Namesto tega pa bo arogantna in domišljava Komisija storila natanko to, kar najbolj obvlada: delala se bo norca iz javnosti, krivci pa bodo ostali nekaznovani. Nič čudnega, da EU še nikoli ni bila tako nepriljubljena!

 
  
MPphoto
 

  Csanád Szegedi (NI). (HU) Gospa predsednica, poročilo o dejavnostih varuha človekovih pravic jasno kaže, da je nepreglednost v institucijah Evropske unije eden od največjih problemov. Večina pritožb se nanaša na Komisijo, ki vedno zamuja z odgovorom in s tem spodkopava zaupanje v institucije EU. Z optimizacijo dela institucij in obširnejšo komunikacijo moramo izboljšati preglednost, obenem pa zagotoviti, da ti ukrepi ne povečajo odhodkov. EU je že porabila ogromen znesek za propagando in samooglaševanje.

Poleg tega pa se bo število pritožnikov nedvomno še naprej povečevalo zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe ter nepopolnega ali zapoznelega izvajanja evropske zakonodaje v državah članicah. Da bi to preprečili, je treba zagotoviti obširnejše in usklajeno izobraževanje pravosodnih organov za nacionalne sodnike, pravnike ter javne in upravne uslužbence. Poleg tega moramo obvestiti državljane, da je kršitve prava EU mogoče izpodbijati tudi pred zadevnimi nacionalnimi sodišči. V prvi polovici leta 2011 bo Madžarska prevzela rotirajoče predsedstvo Evropske unije in zato bomo madžarski poslanci Evropskega parlamenta imeli pomembno nalogo, in sicer prenos pravne uskladitve.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospod Diamanduros, komisar, institucija varuha človekovih pravic ima v Evropi zelo impresivno zgodovino. Na podlagi koncepta, ki je bil sprva razvit na Švedskem, si varuhi človekovih pravic prizadevajo nepristransko reševati spore in probleme že 200 let. Prepričan sem, da zamisel o varuhu človekovih pravic izhaja iz globoke človeške potrebe po miroljubnem reševanju sporov.

To poročilo je že petnajsto poročilo varuha človekovih pravic za Evropo in sedmo gospoda Diamandurosa. To je uspeh, na katerega moramo biti ponosni, in čestital bi gospodu Diamandurosu. Ko je bil lani izvoljen, sem izrazil upanje, da bo varuh človekovih pravic storil vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi večjo preglednost postopka odločanja v EU in poveča njegovo pomembnost za državljane, ter da bomo učinkovito sodelovali z Odborom za peticije. Mislim, da lahko skupaj mirne vesti rečemo, da smo v tem uspeli. Vidim še manevrskega prostora za izboljšanje usklajevanja funkcij in nalog varuha človekovih pravic ter Odbora za peticije. Prejemamo vse več peticij, ki zadevajo vidike klasične pravice do peticije ter elemente dolžnosti varuha človekovih pravic. Govorim o človekovih pravicah, premoženjskih pravicah in ovirah za gospodarsko dejavnost. Razumljivo in ustrezno je, da na teh področjih delamo skupaj, da se lahko skupaj „lotimo“ Komisije v pozitivnem smislu ter dobimo ustrezne odgovore v zahtevanem roku.

Pozdravljam tudi novo spletno mesto z interaktivnimi smernicami, ki bi morale pripomoči k boljši seznanjenosti ljudi s priložnostmi, ki jih imajo na voljo, da se njihov glas v Evropi sliši. Upam, da bo gospod Diamanduros še naprej uspešno nadaljeval svoje dobro in pomembno delo ter da bo uspel uvesti izboljšave, kjer koli je mogoče. Odbor za peticije bo še naprej delal vse, kar je v njegovi moči, da v prihodnje spodbuja tesno sodelovanje z varuhom človekovih pravic v prid državljanov Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D).(EL) Gospa predsednica, danes razpravljamo o dveh zelo pomembnih vprašanjih. Prvo vprašanje so interesi evropskih državljanov, drugo pa sprava med evropskimi državljani in evropskimi institucijami.

Pri treh poročilih treh poročevalk, ki so resnično izjemna, ter dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic si gospoda Diamandurosa predstavljam v vlogi D'Artagnana, saj zastopa državljane Evrope, tri poročevalke pa v vlogi treh mušketirjev, ki ščitijo interese evropskih državljanov.

Resnična škoda je, da se Evropska komisija v vse to ne vključuje, kot bi se morala. Zame je edina pozitivna stvar v današnji komisarjevi izjavi hitrost njegovega govora. Če bi Evropska komisija ukrepala z enako hitrostjo, nam ne bi bilo treba imeti te razprave.

Zelo pomembno je, da evropski državljani zaupajo evropskim institucijam, da jih vidijo v pozitivni luči in čutijo, da te delajo v njihovem interesu. Petnajstmesečna zamuda, kot je zapisala gospa Paliadeli v svojem poročilu – da bi videli tri dopise avtomobilskega proizvajalca, specializiranega za hitre avtomobile, kakšen bistroumni nesmisel! Če bi bili na kocki interesi enega samega evropskega državljana in ne avtomobilskega proizvajalca, bi bila zamuda tudi tako velika? Kar mislim si.

Kakor koli že, biti moramo odkriti. Vsi moramo sodelovati, zaupati moramo besedam komisarja, verjeti, da je Komisija pripravljena sodelovati z evropskim varuhom človekovih pravic, in vsi skupaj delati v prid državljanov Evrope. Upajmo, da bo Komisija ukrepala enako hitro, kot je komisar govoril. Tolmači so se prav gotovo namučili.

 
  
MPphoto
 

  Oriol Junqueras Vies (Verts/ALE). - (ES) Bon dia, gospa predsednica. Žal mi je, da gospod Vidal-Quadras ne predseduje več tej seji, saj sem prepričan, da bi mu bil moj govor všeč.

Najprej bi se želel zahvaliti evropskemu varuhu človekovih pravic za njegovo delo ter ga spodbuditi, da še naprej pogumno brani pravice Evropejcev, ki jih državni organi pogosto ogrožajo.

V zvezi s tem bi želel povedati, da je valensko kulturno združenje zbralo 650 tisoč podpisov v prid zakonodajne pobude za zagotovitev prejema radijskih in televizijskih kanalov v katalonščini. Gre preprosto za izpolnjevanje člena 12(2) Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike Sveta Evrope in Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah brez meja.

Španska vlada pa teh 650 tisoč podpisov ni želela upoštevati. Upamo, da jih bo sprejel evropski varuh človekovih pravic in branil pravice tistih 650 tisoč Evropejcev, ki jih ščiti evropska zakonodaja.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška (EFD). (SK) Gospa predsednica, najprej bi povedal, da imajo letna poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU nekatere pomanjkljivosti, kajti v sedanji obliki državljanu ali zadevnim institucijam ne posredujejo potrebnih informacij o dejanskem stanju na področju uporabe prava EU.

Zlasti v primerih, kjer Komisija ukrepa zaradi kršitve, ki jo predstavlja nepravilen prenos prava EU, bi bilo v prihodnje dobro navesti vsaj osnovne informacije o naravi in obsegu kršitve. Evropski parlament je že iskal boljše informacije o postopkih za ugotavljanje kršitev, in sicer prek uradne zahteve v resoluciji z dne 4. februarja 2010.

Menim, da je bilo v govoru podpredsednika Evropske komisije Šefčoviča pozitivno to, da namerava Komisija preučiti možnost uvedbe postopkovnih pravil za preiskave, kjer bi opredelila različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev prava, vključno z roki, pravico do zaslišanja, obveznostjo navedbe razlogov itd.

Resnično verjamem, da lahko s tesnim sodelovanjem Komisije in Evropskega parlamenta oblikujemo boljši in preglednejši mehanizem za spremljanje uporabe prava EU.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Sógor (PPE). (HU) Gospa predsednica, evropski varuh človekovih pravic je demokratična vest Evropske unije. Leto za letom ta institucija pripomore h krepitvi zaupanja pritožnikov v evropske institucije. Zlasti sem zadovoljen, da EU od uveljavitve Lizbonske pogodbe nadzoruje tudi skladnost z Listino o temeljnih pravicah, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja pravice do dobrega upravljanja. Menim, da je evropska mreža varuhov človekovih pravic izjemno koristna, saj sta osveščenost državljanov in kakovost javne storitve v nekaterih državah članicah, vključno z Romunijo, od koder prihajam, nižji od evropskega povprečja. To se tudi odraža v poročilu o dejavnostih varuha človekovih pravic. Zato prosim varuha človekovih pravic, da v prihodnje poskuša zbrati tudi pritožbe, vložene pri nacionalnih varuhih človekovih pravic, o izvajanju evropskega prava v državah članicah, saj državljani v večini primerov pridejo v stik z evropskim pravom prek svojih nacionalnih organov oblasti.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis (S&D).(EL) Gospa predsednica, komisar, sprva bi čestital evropskemu varuhu človekovih pravic za izjemno delo, ki ga je opravil v celotnem obdobju. Čestitam tudi poročevalkam.

Rad bi posebej komentiral poročilo gospe Paliadeli. Gre za resnično šokantno zadevo: zavrnitev razkritja celotne vsebine dopisovanja med Komisijo in družbo Porsche med pripravo direktive o avtomobilskih emisijah. Pojavi se vprašanje, ali so zakonodajni predlogi Komisije objektivni in ali je Komisija resnično neodvisna od industrijskih interesov.

Poročilo povsem upravičeno predlaga, naj se Komisiji blokira del proračuna, če namerava nadaljevati s takšnimi praksami. Parlament bo to storil, komisar, če ne spremenite svojih praks.

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, popolnoma normalno je, da srečanje z evropskim varuhom človekovih pravic in komisarjem, kot je današnje, igra posebej pomembno vlogo v sedanjih razmerah v Evropi, ki se dinamično in otipljivo razvija v javnem interesu.

Vendar pa glede na to, da instrumenti, ki so na voljo zaradi uveljavitve Lizbonske pogodbe, državljanom omogočajo vložitev zakonodajne pobude, zdaj lahko odkrito rečemo, da se Parlament močno identificira z zahtevami in pričakovanji državljanov.

Drži, da je učinkovita uporaba prava odvisna predvsem od uspešnosti delovanja Komisije, ob avtoritativni podpori varuha človekovih pravic. Pomembno je prisluhniti zahtevam in pričakovanjem ljudi ter zahtevati, da se instrumenti resnično uporabljajo v javnem interesu. Lahko samo pozdravimo pozive v pobudi za postopkovni kodeks.

Informacije bi morale biti posredovane na osnovi dostopnosti, doslednosti in popolne preglednosti, kajti menimo, da veliko regij pričakuje, da bo Komisija pokazala več energičnosti v zvezi s tu izraženim ciljem. Ne smemo pozabiti, kako pomemben je lahko prispevek drugih evropskih varuhov človekovih pravic pri medparlamentarnem sodelovanju.

Če morajo nacionalni parlamenti in Evropski parlament učinkovito sodelovati v javnem interesu, in to resnično morajo, potem ni dvoma, da mora ta osebna obogatitev poklicne zgodovine in različnih pravnih kultur dobiti priložnost za posredovanje v tem sodelovanju – kot učinkovit način reševanja problemov v javnem interesu.

 
  
MPphoto
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D).(LT) Gospa predsednica, varuh človekovih pravic, hvala za vaše poročilo. Vloga evropskega varuha človekovih pravic je zlasti pomembna kot pomoč državljanom pri reševanju problemov ter za izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri delu institucije. Evropski varuh človekovih pravic želi, da so odločitve institucij Evropske unije dosegljive državljanom, kajti ti morajo imeti možnost pridobiti želeno informacijo, da lahko zaupajo, da je institucija sposobna braniti njihove pravice v povezavi z diskriminacijo, prekoračitvijo pristojnosti institucij, nezmožnostjo hitrega odgovora na poizvedovanja in zavrnitvijo posredovanja informacij. Komisija prejema veliko število pritožb zaradi nepravilnosti. Zato je pomembno, da Komisija ukrepa in zagotovi, da zahteve po dostopu do dokumentov dobijo hitre odgovore, kajti pravilna uporaba zakonodaje Evropske unije neposredno vpliva na vsakdanje življenje državljanov in uveljavljanje njihovih pravic. Poleg tega nepravilna uporaba zakonodaje spodkopava zaupanje v institucije Evropske unije in povzroča dodatne stroške.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE). – (PL) Gospa predsednica, na začetku bi se rad zahvalil poročevalki za zelo dobro, izčrpno in uravnoteženo poročilo ter varuhu človekovih pravic za neutrudna prizadevanja pri odpravljanju nepravilnosti in zvišanju standardov upravljanja v Evropski uniji.

Kot je že poročevalka pravilno izpostavila, je bilo v zadnjem letu dela varuha človekovih pravic videti dobro upravljanje in napredek pri zmanjšanju števila pritožb in skrajšanju postopka preiskave pritožbe. Mislim, da je to tudi rezultat dolgoletnega mandata. Kot lahko vidimo, je bila izbira gospoda Diamandurosa zelo dobra odločitev. Vendar pa se mora varuh človekovih pravic še hitreje odzivati na potrebe državljanov. Zato mora tesneje sodelovati z nacionalnimi varuhi človekovih pravic. Funkcija evropskega varuha človekovih pravic se s časom spreminja, vendar pa mora predstavljati skupek stalnih in univerzalnih vrednot. Verjamem, da bo varuh v prihajajočem letu svojega mandata bolj zavzeto prisluhnil glasovom državljanov.

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil (PPE).(MT) Gospa predsednica, sprva želim čestitati poročevalki Mariji Nedelčevi in gospodu Diamandurosu za opravljeno garaško delo. Zlasti bi mu želel čestitati za to, da je poskušal zmanjšati čakalno dobo za registrirane postopke, kajti menim, da je to pravi korak k približevanju institucij Evropske unije državljanom.

Kot drugo bi želel izpostaviti velik pomen medinstitucionalnega sodelovanja, kar so že omenili kolegi poslanci. Menim, da naše izkušnje z varuhom človekovih pravic, zlasti sedanjim, odražajo obseg sodelovanja med tem parlamentom, zlasti Odborom za peticije, in uradom varuha človekovih pravic.

Poleg tega bi pozval sedanjega komisarja, gospoda Šefčoviča, da sledi našemu zgledu, kajti menim, da na področju pritožb državljanov Evropska komisija ne sodeluje s Parlamentom v tolikšni meri kot varuh človekovih pravic. Zavedamo se, da se veliko državljanov pritoži neposredno pri Evropski komisiji, vendar pa resnično ne vemo, koliko ljudi vloži pritožbo pri Evropski komisiji, zaradi česa se pritožijo in kakšen je končni izid teh pritožb.

Po drugi strani pa smo obveščeni o vseh pritožbah, ki pridejo v roke varuha človekovih pravic, tiste, ki so vložene pri Odboru za peticije, pa so javno znane.

Nazadnje bi želel še predati sporočilo državljanom. Pri branju poročila lahko ugotovimo, da sorazmerno večje število pritožb naključno prihaja z Malte in iz Luksemburga. To je zanimivo in mislim, da ne gre preprosto za to, da se Maltežani in Luksemburžani radi pritožujejo, ampak za to, da se ti državljani borijo za svoje pravice – in menim, da je pomembno, da to počnejo.

 
  
MPphoto
 

  Pascale Gruny (PPE). (FR) Gospa predsednica, gospod Diamanduros, komisar, gospe in gospodje, naj ta Evropa državljanov dobi obraz. Odgovornost vseh evropskih institucij je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da so državljani obveščeni o vseh pravnih sredstvih, ki jih imajo na voljo v primeru kršitev prava Skupnosti ali slabega upravljanja evropskih institucij.

Najprej bi želela pohvaliti kolegico Nedelčevo za delo, ki ga je opravila pri pripravi poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic v letu 2009. Večina kritik varuha človekovih pravic je bila uperjena proti Evropski komisiji, pogosto zaradi pomanjkanja informacij. Poročilo poslanske kolegice gospe Paliadeli, ki bi ji tudi želela čestitati, je zgovoren primer tega.

Želim se tudi zahvaliti našemu evropskemu varuhu človekovih pravic za vse delo, ki ga je opravil skupaj s svojo ekipo, za njegovo dostopnost in odlično sodelovanje z Odborom za peticije. To je zelo pomembno. Njegova vloga je pomemben zaščitni ukrep za spoštovanje načela preglednosti in dobrega upravljanja in prav tu naši sodržavljani dobijo resnično zaščito.

Nazadnje pa je že čas, da so naši sodržavljani bolje obveščeni o pravnih sredstvih, ki jih imajo na voljo v odnosu do Evropske komisije: to sta varuh človekovih pravic in Odbor za peticije. Da lahko to uresničimo, seveda potrebujemo spletni portal, vendar skupnega, kot smo od vas že zahtevali. To bi našim državljanom resnično pomagalo.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, najprej bi se rada zahvalila varuhu človekovih pravic za njegovo delo. Opravlja zelo posebno delo, in sicer odpravlja nepravilnosti, zato je pomembno, da državljani razumejo, kaj ta izraz pomeni.

Večina tega, kar nameravam povedati, ne vpliva neposredno na varuha človekovih pravic, vendar menim, da mora biti tudi to zabeleženo. Največji problemi in pritožbe, ki jih prejemamo, se nanašajo na naše lastne države članice. Državljani se pritožijo – kot je povedal že gospod Busuttil – neposredno pri Komisiji, ki v okviru tega pilotnega programa pritožbo ponovno posreduje državi članici, da poskuša zadevo rešiti, kadar državljani v tem ne uspejo. Ta mehanizem pa je nepregleden in ga je treba preveriti. O tem moramo razpravljati v Parlamentu.

Drugo pereče vprašanje pa je povezano z nakupi nepremičnin in transakcijami med državljani različnih držav članic. Na tem področju nimamo pristojnosti, vendar pa postaja problem vse večji in ga moramo na nek način rešiti.

Nazadnje, irski varuh človekovih pravic je pripravil dve poročili, ki ju je naša vlada zavrnila. Zelo zaskrbljujoče je, da je delo varuha človekovih pravic v kateri koli državi članici dobesedno raztrgano na koščke. S tem ste seznanjeni, gospod varuh. Veseli me, da odobravajoče kimate. To je treba rešiti. Ne smemo dovoliti, da se nadaljuje.

 
  
MPphoto
 

  Andrew Henry William Brons (NI). - Gospa predsednica, sklicujem se na tretjo točko: uporaba evropskega prava. Lahko bi trdili, da je edina stvar, ki je hujša od jasnega in preglednega evropskega prava, nejasno in nezanesljivo pravo EU.

Načrti Komisije za „boljšo ureditev in poenostavitev“ so prav tako izmuzljivi kot sveti gral. Zaradi dvomljive kakovosti angleškega jezika v nekaterih delih predlagane zakonodaje sem na začetku sklepal, da je bila ta sprva napisana v južnoalbanskem dialektu. Vendar pa sem že v zgodnji fazi ugotovil, da najslabši primeri izvirajo iz angleščine.

Zakonodajni postopek ne izboljša slabo pripravljene zakonodaje. Spremembe se poslancem EP pošiljajo v zadnjem hipu, glasovi se delijo in nato združujejo, v dvorano vstopimo prepričani, da imamo najnovejšo, zadnjo različico glasovalnega seznama, nato pa ugotovimo, da je bil zjutraj zamenjan.

Tistim poslancem EP v velikih skupinah, ki so zadovoljni s svojo vlogo marionet lobističnih strankarskih voditeljev, ni treba skrbeti. Samo sledijo taktirki svojih strankarskih dirigentov. Vendar pa je to za vestne poslance EP in tiste v samostojnih skupinah prava mora.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Mölzer (NI).(DE) Gospa predsednica, kot vemo, si Evropska unija že desetletja prizadeva za zmanjšanje birokracije in povečanje preglednosti. Vendar pa v samem Parlamentu skorajda ni sledu o tem. Prav nasprotno, človek dobi občutek, da se birokratska papirologija iz leta v leto povečuje.

Pred zaslišanjem za zadnje volitve so imeli vsi polna usta besed o „preglednosti“. Zaradi svojih pristojnosti in z njimi povezanih pravic lahko poslanci Parlamenta izrazijo svoje mnenje. To pa ne velja za državljane Evrope. Ti imajo zato evropskega varuha človekovih pravic. Glede na to, da je več kot tretjina preiskav varuha človekovih pravic zadevala nepreglednost in je bilo 56 % vseh zadev rešenih sporazumno, je pomen urada varuha človekovih pravic očiten.

Navajam besede varuha človekovih pravic: „Državljani imajo pravico vedeti, kaj počneta EU in njena uprava.“ Morda bi temu lahko dodal, da imajo naši državljani tudi pravico izvedeti, kako Evropska unija porabi njihove davke in kje se zapravijo sredstva. Skrajni čas je, da se proračunski nadzor spravi v red, da bodo poročila o njem vsaj približno toliko uporabna, kot so poročila varuha človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospa predsednica, v svojem uvodnem govoru sem govoril prehitro, zato bom skušal to popraviti. Ne bom skušal narediti vtisa na poslance s hitrostjo svojega govora, ampak z zavezo, ki jo tu zelo jasno izrekam: Komisija je zelo zavzeta za čim tesnejše sodelovanje z varuhom človekovih pravic. Mislim, da gospod Diamanduros to ve.

Ve, da tesno sodelujemo, in mislim, da je uspešnost reševanja problemov v zvezi z nepravilnostmi ali drugimi zadevami, ki jih preiskuje, tako visoka ravno zato, ker sodelujemo zelo dobro in v zelo pozitivnem duhu. Seveda so včasih primeri, kjer se pojavijo dodatni problemi, ki zahtevajo bolj energično reševanje, in to nedvomno drži za primer, ki ste ga večinoma omenjali.

Šlo je za očiten položaj, ko je bila Komisija razdvojena med zavezo preglednosti in zakonskim obveznostim, ki izhajajo iz sodne prakse Evropskega sodišča, ter zavezo spoštovanju poslovne skrivnosti. Če bi želeli razkriti informacije – kar je bilo v tem konkretnem primeru zelo pomembno –, bi potrebovali soglasje tretje strani, kar smo več mesecev tudi poskušali storiti, a nam ni uspelo. Šele ko smo zelo jasno povedali, da bomo informacije vseeno objavili, ter družbo obvestili, da ima na voljo deset dni za vložitev pritožbe pri Evropskemu sodišču, smo uspeli doseči dogovor.

Kaj bi se zgodilo, če ne izpolnili svojih zakonskih obveznosti? Najverjetneje bi bila vložena pritožba pri Evropskem sodišču in morda te informacije ne bi uspeli objaviti še danes. Zato včasih potrpite z nami. Resnično smo zavezani preglednosti, vendar moramo biti vedno pozorni na zelo tanko črto med različnimi zavezami, ki jih moramo v teh tako zapletenih časih spoštovati.

Ne glede na to pa priznavam – kot sem dejal že v uvodnem govoru –, da je bila ta zamuda dolga in da bi verjetno morali močneje pritisniti na družbo. Njen odgovor bi morali dobiti hitreje in lahko vam zagotovim, da bo Komisija storila vse, kar je v njeni moči, da se to ne ponovi v kakšni drugi podobni zadevi – ne bomo iskali načinov za raztegovanje postopka na 15 mesecev, saj je bilo to resnično nevzdržno. V tem pogledu se v celoti strinjam z gospo Paliadeli.

Kar zadeva dostop do informacij, pa ponavljam: ohranimo to sorazmerje številk. Na leto prejmemo okrog 5 tisoč zahtev in z njimi se ukvarja 80 ljudi. Nekateri dosjeji, ki jih moramo dati na vpogled, so tako debeli. Med njimi je veliko zahtev državljanov, vendar pa vam lahko povem, da je tudi veliko vprašanj zelo priznanih odvetniških pisarn, ki poskušajo dobiti več informacij o zelo občutljivih dosjejih s področja konkurence. Pri tem postopku moramo biti zelo previdni. Menim, da delo dobro opravljamo, kajti od 5 tisoč dosjejev jih samo 15 do 20 pristane na mizi varuha človekovih pravic. Za 85 % teh zahtev odobrimo dostop že prvič, zato lahko izračunate, koliko tisoč dosjejev je na voljo vsako leto. Zelo resno jemljemo to zavezo in bomo še naprej nadaljevali v tej smeri.

V zvezi s prenosom in izvajanjem prava EU: lahko vam zagotovim, da si želimo zelo tesno sodelovati z Evropskim parlamentom. Zelo se zavedamo, da sta ustrezen hiter prenos in pravilno izvajanje kot lepilo, ki Evropsko unijo drži skupaj. Sta bistvena za dobro delovanje enotnega trga. Zato se trudimo popolnoma zagotoviti, da smo glede izvajanja in prenosa evropskega prava zelo natančni in zelo strogi. Če mi dovolite, bi navedel to, kar smo se že dogovorili v okvirnem sporazumu:

„Za zagotovitev boljšega spremljanja prenosa in uporabe prava Unije si Komisija in Parlament prizadevata za vključitev obveznih korelacijskih tabel in zavezujočega roka za prenos, ki pri direktivah običajno ne bi smel presegati dveh let.

Poleg posebnih poročil in letnega poročila o uporabi prava Unije da Komisija Parlamentu na voljo povzetek informacij o vseh postopkih za ugotavljanje kršitev iz uradnega opomina, na zahtevo Parlamenta tudi za posamezne primere, ob tem pa upošteva pravila o zaupnosti glede vprašanj v zvezi s posameznimi postopki za ugotavljanje kršitev“.

Torej obstaja dodaten način naše komunikacije in boljšega obveščanja Evropskega parlamenta. Če lahko Evropski parlament prosim za pomoč na tem področju, potem vas prosim, da nekoliko bolj vztrajate na korelacijskih tabelah za direktive. To je vedno predlog Komisije. Ne uspemo ga vedno spraviti skozi v končnih postopkih, kadar zakonodajalec zaključuje pogajanja o predlogu Komisije, je pa mogoče to storiti v Parlamentu in Svetu. Korelacijske tabele Komisiji poenostavijo nadzorovanje pravilnega izvajanja evropskega prava ter odkriti napake in najti izboljšave.

Da odgovorim na vprašanje gospoda Hefnerja glede pilotskega projekta EU in zakaj ima takšno ime: to je zato, ker je bil na začetku tega novega projekta za ustvarjanje dodatnih možnosti za države članice, da same hitreje odpravijo svoje napake, že sprejet postopek, ki ga je nekaj držav članic že izvajalo. Zdaj ga uporablja večina držav. Še vedno smo v začetni fazi. Doslej so rezultati zelo pozitivni. Seveda pa sem prepričan, da bomo, ko bomo dosegli, da vse države članice uporabljajo to orodje za boljšo in hitrejšo uporabo evropskega prava, poiskali drugo ime, ker tedaj ne bo več pilotski projekt.

Za zaključek, gospa predsednica, bi se zahvalil poslancem Evropskega parlamenta in seveda našemu varuhu človekovih pravic za zelo zadovoljivo sodelovanje in za zelo dobro razpravo ter veliko novih zamisli, ki sem jih slišal v današnji razpravi. Rad bi vas še vse spomnil, da imajo državljani pravico do dobrega upravljanja zahvaljujoč Lizbonski pogodbi. Spoštovanje evropskega prava je seveda ključ do tega – do enakih pogojev v EU. Prepričan sem, da bomo skupaj z Evropskim parlamentom in varuhom človekovih pravic to tudi dosegli.

Glede na to, da tej jutranji seji predseduje gospa Durant, bi želel izpostaviti še dodaten element. Gre za to, da smo uspeli doreči sporazum o skupnem registru preglednosti EU, ki bo dodatno osvetlil lobistične dejavnosti in dejavnosti predstavnikov interesnih skupin v Bruslju ter jih naredil preglednejše. Menim, da je tudi to zelo pomemben doprinos k večji preglednosti in višji kakovosti zakonodajnega postopka EU.

 
  
MPphoto
 

  Nikiforos Diamandouros, varuh človekovih pravic. – Gospa predsednica, najprej bi se zelo toplo zahvalil vsem poslancem, ki so si vzeli čas za komentiranje mojega poročila. Rad bi se jim zahvalil za toplo podporo delu varuha človekovih pravic. Vaša spodbuda mi je v resnično veliko zadovoljstvo in iz nje črpam navdih, zato vam želim odkrito reči, da vaša spodbuda tudi povečuje moj občutek odgovornosti, ki jo prevzemam za nadaljnje prizadevanje za zaščito pravic državljanov.

Za to se vam iskreno zahvaljujem – za vaše pomisleke ne smo glede letnega poročila, ampak seveda tudi posebnega poročila –, prav tako se zahvaljujem obema poročevalkama, ki sta si vzeli čas in pripravili odlični poročili o mojem letnem in posebnem poročilu.

varuh človekovih pravic.(FR) Dovolite mi, da se zahvalim tudi gospe Nedelčevi za njene pripombe. Zlasti vam želim povedati, gospa Nedelčeva, da sem prisluhnil vašim pripombam in da so me spodbudile, da bom poskušal vzpostaviti dialog s svojimi nacionalnimi kolegi o pravilni uporabi prava Skupnosti.

Lahko vam zagotovim, da bom prihodnje leto na naslednjem srečanju nacionalnih varuhov človekovih pravic v Københavnu izpostavil natanko to točko. Imate torej moje zagotovilo, zahvaljujem pa se vam tudi za pripombe glede pomena interaktivnega vodnika, ki so ga omenjali tudi vaši kolegi poslanci iz drugih strank.

varuh človekovih pravic.– Gospa predsednica, dovolite mi, da se posvetim nekaterim pripombam podpredsednika Šefčoviča. Naj začnem s splošno pripombo. Rad bi Parlamentu pojasnil, da se je gospod Šefčovič izredno potrudil, da bi dobro sodeloval z varuhom človekovih pravic in zelo sem mu hvaležen za vse, kar je naredil doslej.

Parlamentu želim tudi pojasniti, da je gospod Šefčovič ob nastopu svojega položaja dejansko – to so moje besede – zavzel nasprotno stališče od svojega predhodnika in javno priznal, da je bil v primeru družbe Porsche odgovor Komisije nezadovoljiv in obžalovanja vreden. Zato želim potegniti ločnico med komisarjem kot osebo in institucionalnim odgovorom Komisije pri tej zadevi, zaradi katerega sem vam moral – prvič v 15 letih – predložiti poročilo zaradi omenjenega ravnanja. Spodobi se, da izpostavim to razliko pri reševanju zadeve in da se ponovno zahvalim gospodu Šefčoviču za njegova prizadevanja, da storimo korak naprej in smo konstruktivni na tem področju.

Poleg tega bi povedal še nekaj. Komisar, menim, da je sporočilo iz leta 2002 o državljanih temeljnega pomena za izvajanje dobrega upravljanja v Uniji. Če torej Komisija razmišlja, da bi sporočilo spremenila, potem zelo močno upam, da se bo posvetovala z varuhom človekovih pravic in Odborom za peticije Evropskega parlamenta, še preden spremeni ta instrument, ki je za državljane bistvenega pomena.

Vsi se zelo strinjamo – in vesel sem, da ste tudi sami to omenili –, da so sodišča najvišji in edini organ, ki lahko sprejema odločitve o verodostojnem razlaganju prava. Zelo me veseli, da tudi Komisija to priznava. Kar zadeva osnutke priporočil, pa naj še nekaj malega pojasnim, komisar.

Osnutek priporočila je vsebinsko ugotovitev nepravilnosti s strani varuha človekovih pravic. To pa zadevni instituciji ne preprečuje, da se odzove na konkreten osnutek priporočila in popravi napako, kar nato upoštevam pri zaključevanju zadeve. Torej sporočilo za javnost v trenutku, ko je odkrit nek primer nepravilnosti, instituciji nikakor ne želi preprečiti ali onemogočiti, da se odzove, in glede tega vam želim dati svoje osebno zagotovilo.

Nazadnje pa bi pojasnil še posebno poročilo. Poročilo je bilo predloženo zaradi prevelike zamude. Ne drži – kajti opazil sem vaše obžalovanje –, da je bilo objavljeno takoj zatem, ko je Komisija objavila dokumente. Ti zadevi nista bili povezani. Poročilo je nastalo zaradi dolge zamude z odgovorom in zelo sem bil zadovoljen, da sem odgovor nazadnje tudi dobil. Vendar pa ste o tem sprejeli stališče.

Nazadnje pa upam, da si bomo vsi prizadevali odpraviti zamude. Glede zamud bi povedal še to, komisar, da pričakujem, da bo Komisija sposobna upoštevati pravila, ki veljajo za zamude in jih je sama sprejela, ter jih skuša upoštevati. Tudi sam bom spoštoval svoje roke pri reševanju takšnih zadev. Mislim, da bo zaradi tega rezultat boljši.

Rad bi povedal še dve stvari. Zahvalil bi se gospodu Vlasáku – upam, da njegovo ime pravilno izgovarjam, kajti češko ne govorim – za njegove pripombe, kajti lahko povem, da se izredno veselim možnosti uporabe Evrobarometra, da izvem več o tem, kaj o varuhu človekovih pravic ter reševanju pritožb mislijo in čutijo državljani. Za to bi se mu želel zahvaliti.

Potrudil se bom, da spletno mesto postane prijazno uporabnikom. Rad bi mu zagotovil, da smo opravili veliko pilotnih faz z veliko ciljnih skupin in da so bile vse mnenja, da je uporabnikom prijazno. Doslej ga je uporabilo več kot 46 tisoč ljudi, ki so bili usmerjeni na pravo mesto že v prvo. Kot odgovor na njegovo vprašanje bi mu zagotovil, da to počnemo zato, da bi odpravili nepravilnosti, in da je interaktivni vodnik precej pripomogel k zmanjšanju nepravilnosti v institucijah.

Še dve stvari. Gospa Geringer de Oedenberg: morda si je težko predstavljati, da velika večina pritožb, bodisi pri evropskem varuhu človekovih pravic bodisi pri nacionalnem varuhu človekovih pravic, resnično zadeva pravo EU. Zato imamo mrežo varuhov človekovih pravic, ki jo usklajujem, da lahko že od samega začetka pošiljamo pritožbe pravim institucijam in se tako izognemo težavam. Če se osredotočimo samo na to, kaj spada v pristojnost varuha človekovih pravic, spregledamo dejstvo, da mreža zagotavlja, da pride večina pritožb v roke pravemu nacionalnemu regionalnemu varuhu človekovih pravic glede prava EU in da se tam rešujejo.

Še komentar na vprašanje gospoda Migalskija. Lahko mu zagotovim, da je Svet odobril proračun varuha človekovih pravic brez kakršnih koli sprememb. Zelo pazimo na omejitve, vendar pa nas spodbuja tudi dejstvo, da ga je odobrila tudi največja proračunska institucija – ne samo Parlament.

Kar zadeva vprašanje gospoda Szegedija, se močno strinjamo, da sodišča v državah članicah ne poznajo dovolj dobro prava EU in zato na svojih obiskih vseh držav članic, kjer sem bil že velikokrat, posebej obiščem še pravosodne organe, da jim pomagam k tej usmeritvi.

Nazadnje – in s tem tudi zaključujem govor – pa je gospod Sógor prosil, naj varuh človekovih pravic prejema tudi pritožbe glede prava EU, ki so vložene na nacionalni ravni. Žal to ne spada v mojo pristojnost. Če bi to nalogo sprejel, bi prekoračil svojo pristojnost in s tem tudi posegal v zakonske odgovornosti in pristojnosti svojih kolegov v državah članicah. Skušam z njimi sodelovati na tem področju, vendar nisem pristojen za sprejemanje pritožb, ki zadevajo uporabo prava EU v državah članicah.

varuh človekovih pravic.(FR) Gospa predsednica, upam, da sem odgovoril na vse komentarje in bi se želel ponovno zahvaliti vsem poslancem in poslankam za spodbudne besede, vam, gospa predsednica, pa bi čestital, kot je to storil že komisar, za pomembno pobudo za izboljšanje skupnega registra Parlamenta in Komisije. Prepričan sem, da bo to zelo pomemben korak naprej.

 
  
MPphoto
 

  Marija Nedelčeva, poročevalka. – (FR) Gospa predsednica, gospod Diamanduros, gospod Šefčovič, gospe in gospodje, hvala za vaše prispevke, za katere močno verjamem, da bodo na eni strani pokazali pomen dejavnosti evropskega varuha človekovih pravic, po drugi pa interes, ki ga naša institucija pripisuje tem dejavnostim v Evropskem parlamentu. Izkoristila bom to priložnost, da se zahvalim kolegom iz Odbora za peticije, ki s svojim delom ustvarjajo trdnejšo povezavo med evropskimi državljani in institucijami Unije.

Gospod Diamanduros, v letu 2009 beležimo 15. obletnico institucije evropskega varuha človekovih pravic. Istega leta se je uveljavila tudi Lizbonska pogodba. Ker vas je izvolil Evropski parlament, je vaša funkcija dobila dodatno legitimnost. Pravim „dodatno“, ker legitimnost vaše funkcije dejansko izhaja iz vseh tistih evropskih državljanov, ki so se lahko obrnili na vas in so zaradi vaše pomoči uspeli najti rešitev.

Na drugi strani pa je pri funkciji evropskega varuha človekovih pravic še bolj zanimivo to, da ni nikoli nič samoumevno. Zmanjšanje števila pritožb, skrajšanje časa, porabljenega za iskanje rešitve, pritožbe, ki so se rešile sporazumno – napredek je vedno odraz potreb. Menim, da za temi dejstvi stojita dva večja izziva, ki ju ne bi smeli izgubiti spred oči: večja preglednost delovanja institucij in boljši dialog med državljani in institucijami tako na evropski kot nacionalni ravni.

Gospod Diamanduros, rada bi se vam zahvalila, za zaključek pa naj povem, da imamo konkretne dokaze, da se je prav zaradi vašega dela mogoče spopasti s temi izzivi in predvsem ponuditi prave in zadovoljive odgovore za državljane. Naloga zagotovo ni preprosta, vendar pa mi letno poročilo za 2009 in zaveza, ki ste jo pravkar dali za srečanje v Københavnu, zagotavljata, da smo na pravi poti.

 
  
MPphoto
 

  Chrysoula Paliadeli, poročevalka.(EL) Gospa predsednica, gospod Diamanduros, komisar, menim, da je to posebno poročilo gospoda Diamandurosa, ki sem ga imela čast predstaviti Evropskemu parlamentu, uradno poročilo, ki se ne dotika vsebine zadeve. To je zame zelo pomembno.

Menim, da so petnajstmesečna zamuda za odgovor in končni sklep, večkratno podaljševanje prvotnega roka in zlasti to, kar je po mojem čudna odločitev Komisije, da ne razkrije dopisa, v katerem konkretnemu avtomobilskemu proizvajalcu sporoča, da bo razkrila nekatere njegove dopise, resne zadeve; odločitev, da ne razkrije dopisa, je zelo resna zadeva.

Če bi se po tako dolgem času – in to ni vaša krivda, komisar, saj ste to področje začeli voditi šele pred kratkim – Komisija odločila, da dopis, ki ga je pripravila za tega konkretnega avtomobilskega proizvajalca, razkrije gospodu Diamandurosu 18. februarja, verjetno posebnega poročila sploh ne bi bilo. Gospod Diamanduros se je odločil, da odobri zaporedna podaljšanja, ki jih je zahtevala Komisija.

Vseeno pa menim, da smo prav zaradi te zamude in zaradi tega, ker Komisija ni opozorila gospoda Diamandurosa, dobili poročilo, ki navaja zadeve tako z obliko kot vsebino. Razpravljati nameravam zgolj o vsebini. Vsekakor pa mora Komisija z vso resnostjo upoštevati dejstvo – in veseli me, da ste to dejali še pred mano –, da katere koli težave, ki jih povzročate evropskemu varuhu človekovih pravic pri njegovem delu, škodujejo enotnosti Evropske unije, spodkopavajo zaupanje državljanov v njene institucije ter škodujejo javni podobi njene funkcije.

Želimo, da je tisto, o čemer ste prej govorili, zaveza, kajti vsi skupaj smo odgovorni. Posebej se zahvaljujem gospodu Diamandurosu, kajti zaradi njegovega poročila smo v Evropskem parlamentu dobili priložnost za razumevanje svoje pristojnosti pri reševanju vprašanj, ki so po našem mnenju ključnega pomena za evropsko kohezijo.

 
  
MPphoto
 

  Eva Lichtenberger, poročevalka.(DE) Gospa predsednica, dovolite mi, da svoj povzetek pričnem s posebno zahvalo varuhu človekovih pravic. Menim, da je njegovo delo zelo dragoceno, in zavedam se, kako pomembno je za naše državljane, kajti njegov urad je zanje postal glavna kontaktna točka.

Naj se vrnem k besedam gospoda Šefčoviča, zlasti v zvezi s pilotnim projektom EU, ki ga je ostro kritiziralo veliko poslancev, saj, kot ste tudi sami pojasnili, ponuja „več možnosti za države članice“, ne pa za državljane.

Menim, da si moramo pobliže pogledati, če to res drži, kajti potrebujemo večjo preglednost. Dopis pritožniku, v katerem navajamo, da smo prejeli njegovo pritožbo, ni dovolj. Potrebna je večja jasnost, večja pomembnost za naše državljane, v nasprotnem primeru bomo imeli dolgoročen problem z verodostojnostjo.

Poleg tega pa seveda potrebujemo nekaj smiselnih kazni za primere pravih kršitev. Posledice za države članice, ki zakonodaje ne izvajajo in se s tem celo hvalijo v svojih nacionalnih medijih, ne morejo biti zgolj v obliki ponovnega dopisa. Zadeve moramo premakniti naprej, da zaščitimo interese državljanov Evropske unije.

Mislim, da je ključnega pomena, da se sporočilo iz leta 2002 ponovno pregleda, zlasti glede pravic pritožnika. V zvezi s tem pa si tudi želim, da se pravice Parlamenta spoštujejo. Potrebujemo register prejetih pritožb, da nam služijo kot povratna informacija za naše zakonodajno delo. Ni mi treba vedeti, kdo se je komu pritožil in zaradi česa.

Vsebina pritožbe in njene posledice bi bile koristna povratna informacija za celotno zakonodajo. To potrebujemo. Zato vas prosim, da upoštevate tudi to. Potrebujemo pregleden register, ki nam omogoča vpogled v glavne vzroke za pritožbo in vsebino zahteve. Ta predlog bi rada kmalu videla. Z veseljem bi vam pomagala pri tem. Rade volje vam bomo tudi pomagali z navzkrižnimi referenčnimi tabelami. Tudi sama menim, da je to pomembno. Pomembna pri vsem tem je vzajemnost, ki jo bom tudi močno podpirala.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Skupna razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes, v četrtek, 25. novembra 2010, ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE), v pisni obliki.(RO) Uporaba evropskega prava je ključnega pomena za evropske državljane, da lahko izkoristijo prednosti notranjega trga, kajti tudi najučinkovitejša zakonodaja je odveč, če se ne uporablja. Pri zakonodaji o notranjem trgu lahko dosežemo velik napredek, zlasti v zvezi z Direktivo o storitvah ali Direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Ta zakonodaja je sicer tehnična, zaradi česar je postopek uporabe zapleten. Zato je sodelovanje med institucijami EU in nacionalnimi upravami ključnega pomena. Informacijski sistem notranjega trga, ki se uporablja za storitve, se je izkazal kot zelo koristen. Menim, da bi veliko pridobili, če bi njegovo uporabo razširili na druge sektorje. Vsekakor pa pozivam države članice, da prenos obravnavajo z vso resnostjo in se čim bolj izognejo zamudam, ki povzročijo, da notranji trg deluje s parametri, ki so na podoptimalni ravni. Nazadnje pozivam, da je treba tudi državljanom zagotoviti, da lahko svoje težave v zvezi z uporabo evropskega prava rešujejo hitro in z najmanjšimi možnimi stroški. Da bi to dosegli, je treba sredstva SOLVIT-a dopolniti, poleg tega pa je treba ta instrument za neformalno reševanje težav tudi dejavno spodbujati. Nenazadnje pa je treba dati prednost oblikovanju alternativnih metod za reševanje sporov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ágnes Hankiss (PPE) , v pisni obliki. (HU) Ob letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic mi dovolite, da kot avtorica mnenja Parlamenta o javnem dostopu do dokumentov povem nekaj besed o institucionalni preglednosti. Zadovoljna sem, da je pri pregledu pritožb državljanov, registriranih pri varuhu človekovih pravic, avtorica poročila gospa Nedelčeva posebno pozornost posvetila odnosu med preglednostjo in dobrim upravljanjem. Pravica do dobrega upravljanja je postala pravno zavezujoča v skladu z Lizbonsko pogodbo in poleg te pravice je pomembno tudi to, da se osebne pravice v celoti spoštujejo.

V nedavni razpravi z gospodom Diamandurosom smo govorili o občutljivem ravnovesju med institucionalno preglednostjo in zaščito podatkov. Posebej smo obravnavali sodbo, ki jo je junija izdalo Evropsko sodišče v zadevi Bavarian Lager, ki je razprave o preglednosti premaknila z mrtve točke. To je zelo pomembno, kajti daje nam smernice za primere, kjer je dejanski ali navidezni skupni interes v navzkrižju s pravicami na področju varstva osebnih podatkov. Zelo sem bila zadovoljna, da je tudi gospod Diamanduros poudaril temeljno načelo, po katerem se osebni podatki lahko razkrijejo samo z dovoljenjem zadevnih oseb.

Zato menim, da je pomembno poudariti, da v celoti podpiram prizadevanja, katerih cilj je narediti delo institucij Evropske unije preglednejše in vzpostaviti podlago za ustrezne upravne metode. Glede na letno poročilo je prav spodbujanje tega cilja v osrčju dejavnosti evropskega varuha človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki.(LV) V celoti podpiram delo evropskega varuha človekovih pravic. Njegova nepopustljivost in načelnost sta prinesli konkretne rezultate, kajti svoje delo opravlja častno in dosledno. Popolnoma nasprotna situacija pa je nastala v Latviji. Latvijska Saeima je uradno izvolila Romānsa Apsītisa za varuha človekovih pravic. Dejansko pa gospod Apsītis, odkar je 1. januarja 2007 prevzel funkcijo varuha človekovih pravic, še ni začel opravljati svojega dela. Na žalost ni opazil, da je v Latviji okrog 300 tisoč ljudi, ki so jim bile odvzete osnovne državljanske pravice. Videti je, da sta latvijska vlada in Saeima izbrala varuha človekovih pravic – gospoda Apsītisa –, ki je prikladen, ki ne odpira ust in ne daje pobud – takšnega varuha, ki je slep za resne kršitve latvijske zakonodaje. Naj vas spomnim, da ima v skladu s položajem, ki ga zaseda, gospod Apsītis naslednje odgovornosti: 1. Spodbujati skladnost z načelom enakosti in preprečevanje diskriminacije. V Latviji to obstaja na področju izobraževanja. 2. Spodbujati objektivne preglede pravnih in drugih vprašanj v razumnih rokih. Latvija je glede tega vprašanja izgubila že okrog deset primerov na Evropskem sodišču. 3. Zagotavljati preprečevanje pomanjkljivosti v zadevah v zvezi s kršitvami človekovih pravic. Okrog 300 tisoč ljudem v Latviji, med katerimi jih veliko v njej živi že vse življenje, so bile odvzete temeljne državljanske pravice. Danes se v Latviji ob pojmu „varuh človekovih pravic“ lahko le nasmehnemo. Če se razmere ne bodo spremenile, bi ga lahko izenačili z besedo „klovn“.

 
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov